Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/1992 z dne 17. 1. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/1992 z dne 17. 1. 1992

Kazalo

116. Programske zasnove za območje urejanja ŠR 3/1-1 in Skakalnice Podutik, stran 160.

Na podlagi 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89), 2. in 6. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 8. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 1790, 3/90) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 12. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. 12. 1991 sprejela
PROGRAMSKE ZASNOVE
za območje urejanja ŠR 3/1-1 IN ŠR 3/1-2 Skakalnice Podutik
1. Lega v prostoru
Programske zasnove so izdelane za območje urejanja ŠR 3/1-1 in ŠR 3/1-2 Skakalnice Podutik, ki je opredeljeno z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91). Obravnavano območje se nahaja na jugozahodnem delu Podutika in obsega območje opuščenega peskokopa in kamnoloma.
2. Opis meje in velikost območja
Območje obdelave vključuje kompleks obstoječih individualnih stanovanjskih objektov ob vstopu v dolino opuščenega kamnoloma, nato poteka njegova meja po Podutiški cesti do odcepa Ceste čez Preval. Odtod poteka meja po Cesti čez Preval, vključuje bivše območje opuščenega divjega peskokopa severno od nje, nadalje poteka proti jugu po obstoječi cesti na Toško čelo do vrha prelaza Preval, od tu poteka pod obronkom grebena na zahodni strani hriba, preide greben v njegovi najvišji točki in se po pobočju spusti na izhodiščno območje individualnih stanovanjskih objektov.
Območje se nahaja v k.o. Glince. – Meja območja obdelave poteka od parcele številka 1114 proti severozahodu preko parcel št. 1114, 1115, 1116, 1138/1, 1138/3, delno po južni meji parcele št. 1137/1, preko parcel št. 1137/1, 1137/3, 1137/4, 1406/1 (pot), 1134/1, 1405 (pot), po severovzhodni meji poti parc. št. 1405 do severozahodnega vogala parcele št. 1184/3.
Od tod meja poteka proti severovzhodu po jugovzhodni meji parcele št. 1165 do severovzhodnega vogala parcele št. 1163/2, nakar se usmeri proti jugovzhodu po zahodni meji parcele št. 1163/1, delno po jugovzhodni meji iste parcele, severovzhodni meji parcele št. 1157, seka parcele št. 1156/2, 1150, 1140/1, 1406/1, 1147, 1143/3, 1143/3, 1143/2, 1406/1 in 1144/1 do točke na parceli št. 1144/2.
Od tod meja poteka proti jugovzhodu, ob jugozahodni meji parcele št. 1405/1 do točke na parceli št. 122/1, nakar delno seka to parcelo in poteka proti jugozahodu, delno po severozahodni meji parcele št. 1063/1, seka parceli št. 1063/3 in 1138/1 do izhodiščne točke na parceli št. 1114.
Izračunana površina območja znaša 18,26 ha.
3. Program dejavnosti in kapacitete območja
Primarni cilj je izgradnja smučarskega skakalnega prvenstveno trenažnega centra republiškega pomena, ki bo omogočal dejavnost preko celega leta (obloga skakalnih objektov z umetnimi snovmi).
Center bodo dopolnjevale: komplementarne dejavnosti, ki jih prostor omogoča, tako da bo prerasel v javno športno rekreacijski park odprtega tipa, ki bo služil za rekreacijske potrebe stanovalcev neposrednega in širšega okolja, ki ga Ljubljana še nima. Sekundarni namen je sanacija pretežno devastiranega prostora z opuščenimi kamnolomi in peskokopi, na samem obrobju krajinskega parka Polhograjski Dolomiti oziroma ob glavnem vstopu v krajinski park.
Na osnovi naravnih prostorskih danosti, ki pogojujejo razporeditev in realizacijo predvidenega programa, je prostor, namenjen za razvoj športno rekreacijskega parka, razdeljen v štiri cone:
Cona A – pobočje hriba s podnožjem (opuščeni spodnji peskokop) je namenjen za ureditev smučarskih skakalnic (k = 115 m, 90 m, 70 m) z odgovarjajočim spremljajočim programom: naletni stolpi, sodniški stolpi, trenerske tribune, vzpenjača, objekti za ogrevanje, treninge in vadbo, objekti in naprave za vzdrževanje in servise, prostori in naprave za potrebe TV, novinarjev, organizatorjev, varnostnikov, prostori in naprave za medicinske terapevtske potrebe vrhunskih športnikov, video center, predavalnica, smučarski muzej, manjši gostinski obrat, garaže in parkirišča, tribune za gledalce (za 20.000 obiskovalcev);
Cona B – vstopni predel v območje športno rekreacijskega parka je namenjen ureditvi zbirnega bazena tehnološke vode za potrebe skakalcev, ki je obenem krajinsko oblikovni element in vadišče za smučarske akrobatske skoke in naravno drsališče. Vir vode so naravni izviri in atmosferska voda. Ob bazenu so lahko urejeni še prostori za upravo, marketing, telesno kulturne in športne klube;
Cona C – plato med obstoječo in prestavljeno cestno traso čez Preval (opuščeni zgornji kamnolom je namenjen izgradnji večnamenske javne športne dvorane (2000 m2 b.e.p.), javne teniške dvorane, teniških igrišč na prostem,in ureditvi spremljajočega programa: ambulanta, masaža, trim kabinet, savna, manjši gostinski obrat, manjši avditorij z letnim kinom in video projekcijo v času prireditev, trgovsko servisni del za prodajo, popravilo in izposojo športnih rekvizitov, parkirišča;
Cona D – del območja severno do prestavljene cestne trase čez Preval (opuščeni divji peskokop) je namenjen ureditvi biatlonskega strelišča, lokostrelskega« poligona, tekaške proge in večnamenskega igrišča in tekališča na travi.
Program in funkcija športno rekreacijskega centra v zastavljeni obliki pogojuje tudi izgradnjo nastanitvenih kapacitet (športnega doma) za potrebe vrhunskih športnikov v neposredni bližini centra s kapaciteto ca 50 ležišč in spremljajočim programom, ki morajo biti zagotovljene v sosednjem območju.
4. Zasnova prometnega omrežja
Osnovni prometnici za prometno napajanje območja sta. obstoječa cesta Podutik-Glince, ki mora biti predhodno rekonstruirana oziroma delno deviirana (nova Podutiška cesta) in obstoječa, delno prestavljena cesta čez Preval na relaciji Podutik – Stranska vas.
Zaradi deviacije ceste čez Preval je potrebno delno prestaviti tudi traso in križišče ceste na Toško čelo vrh Prevala.
Navedeni cestni trasi sta prometnici sekundarnega mestnega cestnega omrežja. Na primarno cestno omrežje se navezujeta z obstoječim priključkom Podutiške ceste na mestno obvoznico.
Ker je predvideni smučarski skakalni center prvenstveno trenažni center, kjer so večje prireditve predvidene le občasno, površine za mirujoči promet niso dimenzionirane na prireditvene kapacitete.
Površine za mirujoči promet bodo določene z ureditvenim načrtom v okviru posameznih programov centra oziroma parka, dimenzionirane na potrebno dnevno kapaciteto.
V območju križišča, kjer se odcepi cestna trasa čez Preval, je predvideno javno parkirišče s kapaciteto ca 70 parkirnih mest.
V času večjih prireditev se bo reševalo vprašanje parkirnih potreb z uvedbo posebnega začasnega prometnega režima (pojačan MPP promet, uvedba enosmernega prometa ipd.).
Za ustrezno funkcioniranje smučarskega skakalnega centra sta predvideni dve interni komunikaciji in sicer s ceste Podutik-Glince do doskočišč skakalnic in s ceste čez Preval do podnožja naletnih stolpov vrh grebena.
Prometni priključek do cone C je predviden direktno s prestavljenega odseka ceste čez Preval. Interne peščeve komunikacije znotraj in zunaj območja športno-rekreacijskega parka se navezujejo na hodnike za pešce vzdolž cestišč. Na cesti Podutik-Glince je predviden obojestranski pločnik, na cesti čez Preval pa enostranski:
Peš povezava med conama C in D je predvidena s podhodom pod deviirano cesto čez Preval.
Za nemoteno odvijanje trenažnega procesa je potrebno predvideti tudi peš povezavo (podhod pod cesto čez Preval) med platojem v coni A in naravnim okoljem (Kucja dolina).
Opuščen del cestne trase na Toško čelo se uredi kot pešpot.
5. Zasnova komunalnega omrežja
Kanalizacija
Predvidena javna kanalizacija bo navezana na centralni kanalizacijski sistem mesta Ljubljane in sicer v ločenem sistemu. Zaradi velikih utrjenih površin je potrebno predvideti zbirni bazen z zadrževanjem vode (cona B).
Vodovod
Področje napajanja je pod vplivom vodohrana Pržanj. Napajanje vodovoda je možno v dveh variantah:
 
I. varianta
Kolikor bo realizacija soseske ŠS 3/2-Podutik časovno usklajena z gradnjo skakalnice, bo možna neposredna navezava na vodovodno omrežje v območju ŠS 3/2 (primarni vodovod po cesti A. Bitenca).
 
II. varianta
Podaljša se obstoječi vodovod od Dolniške ceste po novi Podutiški cesti do podnožja skakalnic in zgradi hidropostajo za zagotovitev primarnega pritiska.
PTT omrežje
Zaradi javnega značaja predvidenih objektov je potrebno predvideti dovolj dimenzionirano in kvalitetno PTT omrežje z ustreznim številom priključkov.
Obravnavano področje spada pod gravitacijski vpliv obstoječe telefonske centrale RATC Dravlje.
Za oskrbo objektov s telefonskimi priključki bo potrebno zgraditi PTT kabel od RATC Dravlje po Cesti A. Bitenca in novi Podutiški cesti ter ustrezne razvode do objektov.
6. Zasnova energetskega omrežja
Elektrika
Obravnavano območje prečkata dva 110 KV daljnovoda Kleče-Logatec, ki ju je potrebno delno prestaviti. Za elektroenergetsko napajanje predvidenega smučarskega centra bo potrebno zgraditi transformatorsko postajo s priključnim kablom in nizkonapetostnim razvodom. Potrebno bo zgraditi povezovalni kabel med novo TP Skakalni center in obstoječo TP Toško čelo (ca 600 m).
Plin
Za obravnavano področje je predvidena celotna oskrba s plinom – za ogrevanje, sanitarno vodo, kuho in tehnologijo.
7. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Cona A – območje skakalnic
Teren za realizacijo predvidenega programa je potrebno pripraviti tako, da se aliminira navpične kamnite stene, ki so ostale po eksploataciji ter da se bodoča konfiguracija terena čimbolj približa naravni.
Zahtevana velikost skakalnih objektov v danem prostoru pogojuje poglobitev iztečnega prostora in dosutje dela območja za izgradnjo hrbtišč doskočišč skakalnic. Brežine nastalega skledastega odkopa terena je potrebno urediti v nagibu maksimalno 1:1,5 (33 stopinj). Ta nagib omogoča njihovo pogozditev, zatravitev oziroma sukcesivno izgrajevanje tribun za gledalce.
Stranske nasipne brežine hrbtišč doskočišč skakalnic je potrebno izvesti v maksimalnem nagibu 1:1 (45 stopinj) in jih ustrezno zazeleniti. Na mestu, kjer zgornjega pogoja ni mogoče doseči, je potrebno brežine izvesti v čim manjšem možnem nagibu in jih ustrezno ozeleniti.
Pri oblikovanju terena se je potrebno izogibati rešitvam s škarpami oziroma opornimi zidovi.
Posek obstoječega drevja je dopusten le v minimalnem obsegu, ki ga terja funkcija in izgradnja skakalnic oziroma drugih predvidenih naprav. Poseki gozdnatih grebenov (zaradi gradnje objektov športno rekreacijskega centra) niso dopustni, ker bi s tem vizualno prizadeli naravno silhueto gozdnatih obronkov.
Naletne stolpe in naletne steze na konstrukciji skakalnic je potrebno oblikovati tako (konstrukcija, materiali, barve), da bi se v največji možni meri ustrezno vklopili v naravno okolje.
Odkope terena med cono A in c je potrebno izvesti tako, da se greben hriba s Prevala kot naravna formacija podaljšuje proti dolini. Ker preko tega območja poteka daljnovodni koridor, ga je potrebno ozeleniti z odgovarjajočo dopustno vegetacijo.
Cona B – vstopno območje v športno rekreacijski park
Zbirni bazen tehnološke vode ob vstopu v športno rekreacijski park je potrebno zasnovati in izvesti tako, da bo v največji možni meri dajal vtis naravnega jezerca. Globino in kapaciteto bazena je potrebno predvideti tako, da bo nihanje gladine minimalno. V naslednjih etapah izgradnje centra naj bi odstranili obstoječe objekte ter adekvatno uredili in opremili vstopno območje v park.
Cona C – območje športne dvorane
Odkopno brežino pod deviirano cesto čez Preval je potrebno izvesti v maksimalnem nagibu 1:1 (45 stopinj), obe brežini (nad in pod cesto) je obvezno potrebno pogozditi kot podaljšek obstoječega obodnega gozda, ki ga je nujno ohraniti.
Korekcija cestne trase čez Preval terja tudi korekcijo (poglobitev) njene nivelete v poteku mimo Kucje doline. Poglobitev nivelete je potrebno izvesti z vkopom napram dolini, da s tem minimalno posežemo v njeno naravno obrobje.
Cona D – območje športno rekreacijskih naprav na prostem v opuščenem divjem peskokopu
Na tem območju bo urejen zatravljen plato dimenzij ca 110 m x 30 m in sicer z izravnavo odkopnih oziroma nasipnih mas. Nasipne brežine je potrebno naravno izoblikovati in pogozditi. Obodne stene opuščenega peskokopa je potrebno preoblikovati in jih ozeleniti z ustrezno vegetacijo.
Poseg obstoječega drevja je dopusten le toliko, kolikor nujno terja izravnava zemeljskih mas.
8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega in delovnega okolja
Bivalne kapacitete v okviru športno rekreacijskega parka niso predvidene. Obstoječi stanovanjski objekti znotraj območja urejanja so v kasnejših etapah izgradnje parka predvideni za odstranitev.
9. Zasnova prostorske ureditve in ukrepov za obrambo in zaščito
Do vseh objektov mora biti omogočen dostop za intervencijska vozila in urejena hidrantna mreža. Upoštevati je potrebno navodila in pogoje iz prostorskega dela načrta za obrambo in zaščito mesta Ljubljane.
10. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja
Predpogoj za začetek izgradnje centra je ureditev ceste Podutik-Glince in prestavitev cestnega odseka na Preval skupno z deviacijo odseka ceste na Toško čelo.
Šele ta ukrep omogoča pripravo terena za gradnjo srednje (k = 90 m) skakalnice v prvi fazi. Realizacija ostalega programa je lahko ločena glede na potrebe in sredstva.
11. Te programske zasnove so sestavni del XII. poglavja družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje
1986-1990, katerega veljavnost je z zakonom podaljšana do sprejema nove prostorske zakonodaje. Programske zasnove se objavijo v Uradnem listu RS.
Št. 01-352-204/91
Ljubljana, dne 17. decembra 1991.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stanislav Žagar l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti