Na podlagi 44. člena statuta Komunalnega podjetja Škofja Loka, je delavski svet podjetja na svoji 47. seji dne 13. 9. 1991 sprejel
PRAVILNIK
o redu in poslovanju na pokopališču Lipica – Škofja Loka
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Pokopališče Lipica (v nadaljnjem besedilu: pokopališče) je namenjeno za pokopavanje umrlih oseb ne glede na veroizpoved, narodnost ali raso.
2. člen
Pokopališče je namenjeno za pokopavanje pokojnikov iz naslednjih naselij: Andrej nad Zmincem, Brode, Breznica, Bodovlje, Binkelj, Draga, Godešič, Gosteče, Grenc, Gabrovo, Hrastnica, Hosta, Križna gora, Log -del, Lipica, Moškrin, Sv. Ožbolt, Sv. Barbara, Puštal, Pungart, Podpulferca, Pevno, Papirnica, Reteče, Staniše, Suha, Sv. Florjan, Hrib nad Zmincem, Stara Loka, Sv. Duh, Stari Dvor, Sopotnica, Škofja Loka, Trata, Trnje, Valtarski vrh, Vincarje, Vešter, Virlog, Virmaše; Zgornja Senica, Zminec.
S ponovnim aktiviranjem pokopališč v Stari Loki in Retečah, je pokojnike po njihovi želji pred smrtjo ali želji svojcev možno pokopati v Stari Loki ali Retečah.
Izjemoma lahko Komunalno podjetje (v nadaljnjem besedilu: upravljalec pokopališča) dovoli pokop pokojnikov na tem pokopališču, čeprav so imeli ti stalno bivališče izven naselij prvega odstavka tega člena, če so tako želeli pokojniki pred smrtjo, ali če so tako želeli njihovi svojci.
3. člen
Pokopališče je sestavljeno iz prostora za pokopavanje in funkcionalnih objektov.
4. člen
Prostor za pokopavanje vsebuje:
– pokopališka polja,
– grobove (klasične, žarne in žarne omarice),
– prostor za raztrositev pepela,
– poti s klopmi,
– zelenice,
– prostori za smetnjake,
– 2 vodnjaka.
Funkcionalni objekti so:
– mrliške vežice,
– poslovni prostor,.
– obdukcijski prostori,
– garderobni prostori,
– skladiščni prostori pogrebnega materiala,
– shrambe, sanitarije,
– cvetličarna.
II. RAZDELITEV POKOPALIŠČA IN VRSTA GROBOV
5. člen
Pokopališče je razdeljeno na pokopališka polja, ki so oštevilčena.
6. člen
Na pokopališču so naslednje vrste grobov:
– enojni grobovi,
– dvojni grobovi (družinski),
– vrstni grobovi,
– žarni grobovi,
– žarne omarice,
– prostor za raztrositev pepela,
– prostor za anonimne grobove,
– grobišče (kostnica, prostori za skupen pokop).
Vsi grobovi navedeni zgoraj, razen žarnih in žarnih omaric, so poglobljeni tako, da je možen pokop več pokojnikov v en grob, če geološka sestava tal to dopušča. Ponoven pokop na istem mestu in v istem grobu je dovoljen po končani mirovalni dobi, ki ne sme biti krajša od 10 let.
7. člen
Enojni grob služi za pokop enega pokojnika, s poglobitvijo pa več pokojnikov.
Dvojni grob (družinski) služi za pokop članov ene družine.
8. člen
Tako za enojni kot za dvojni grob se sklene najemno pogodbo za dobo 10 let. Pravica do uporabe groba se lahko podaljša za nadaljnjih 10 let, če izpolnijo svojci naslednje pogoje:
– da en mesec pred pretekom veljavnosti stare pogodbe, to pogodbo obnove in predlog upravljalca, ki jih o tem obvesti 2 meseca pred potekom pogodbe,
– da imajo grob urejen,
– da svojci upoštevajo pri urejanju groba veljavne predpise.
9. člen
Vrstni grobovi služijo za pokop pokojnikov, ki niso imeli svojcev ali za katere so svojci izjavili, da ne bodo vzdrževali groba.
10. člen
V vrstne grobove se pokopuje po vrstnem redu. Vrstni grob se sprosti po predpisani mirovalni dobi. Najemne pogodbe za vrstni grob ni možno podaljšati po preteku 10 let.
11. člen
Žarni grobovi in žarne omarice služijo za pokop žar s pepelom umrlih, vsake na posebnem pokopališkem polju. Žare je možno shranjevati tudi v enojnih in dvojnih obstoječih grobovih!
12. člen
Za žarne grobove in žarne omarice ni obvezne mirovalne dobe. V žarni grob ali žarno omarico je možno shraniti tudi več žar.
13. člen
Prostor za raztrositev pepela in prostor za anonimne pogrebe je na posebnem pokopališkem polju in je namenjen pokojnikom, ki so želeli tak način pokopa.
14. člen
Skupna grobišča so določena za pokop pokojnikov, ki so umrli v elementarnih in drugih množičnih nesrečah ter za posmrtne ostanke iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba in iz vrstnih grobov, po preteku mirovalne dobe.
Označena morajo biti s spomenikom ali drugim trajnim znamenjem.
Otroški grobovi niso določeni s posebnim poljem. Pokopavanje otrok se izvrši v skladu z željami svojcev v enem izmed naštetih grobov.
III. ODDAJANJE GROBOV V NAJEM IN EVIDENCA
15. člen
Grobovi se oddajajo v najem glede na posamezno vrsto grobov po vrstnem redu. Vsako odstopanje upravljalca od tega načela se šteje za hujšo kršitev delovne discipline.
16. člen
Grobovi so vrisani v pokopališkem načrtu, oštevilčeni in razporejeni po posameznih pokopaliških poljih.
Pokopališki načrt je sestavni del tega pravilnika in je dokument trajne vrednosti. Shranjenega ima upravljalec pokopališča.
17. člen
Evidenca grobov je vodena tudi na karticah, ki vsebujejo:
– označbo pokopališkega polja,
– vrsto v tem polju,
– številko groba,
– točen naslov najemnika,
– podatki o pokojniku,.
– čas pokopa in morebitnega prekopa,
– podatki o plačani najemnini.
Podatki v pokopališkem načrtu in evidenci grobov se morajo ujemati.
IV. VELIKOST IN GLOBINA GROBOV
18. člen
Vrstni in enojni grobovi zajemajo površino 300 x 160cm s tem, da je za grobno jamo namenjena velikost v izmeri 210x90 cm, ostala površina pa je določena za grobne steze.
Dvojni grobovi (družinski). zajemajo dvojno širino enojnega groba.
Žarni grobovi zajemajo površino 100 x 80 cm za enojni grob in 100 x 160 eni za dvojnega.
19. člen
Globina klasičnih grobov znaša s poglobitvijo 20cm, brez poglobitve 180cm, globina za žaro pa znaša 130cm. Pri žarnem grobu znaša globina izkopa 40 cm.
V. VZDRŽEVANJE REDA IN UREJANJE POKOPALIŠČA
20. člen
Za vzdrževanje reda na pokopališču so dolžni skrbeti:
– upravljalec pokopališča,
– najemniki grobov,
– obiskovalci pokopališča.
21. člen
Grobovi se načelno urejajo enotno. Najemniki grobov, ki imajo sklenjeno pogodbo, imajo pravico in dolžnost urejati in vzdrževati del groba, ki je namenjen za spomenik ali druga znamenja. Prostor, ki ga ureja najemnik, znaša 80x80cm pri enojnem in 80xl60cm pri dvojnem (družinskem grobu). Ostali del groba vključno s potmi, se ureja kot zelenica in jo vzdržuje upravljalec pokopališča.
Na izrecno pismeno. zahtevo najemnika groba, se lahko temu prepusti urejanje celotnega groba. Pri tem pa se povečajo stroški vzdrževanja ostalih zelenic. Upravljalec pokopališča kosi zelenice 8-10 x letno strojno. Pri vsaki košnji mora paziti, da se izogne takim grobovom, ki jih urejajo najemniki sami, torej delo ne poteka kontinuirano. Pri vsaki košnji mora biti navzoč tudi preddelavec, ki ostalim delavcem sporoči, katerih zelenic ne smejo kositi in kontrolira, da se to res izvaja.
Kdor želi sam kositi grob (ne pa tudi travne plošče), mora plačati letno najemnino v višini 3-kratne redne letne najemnine, da s tem pokrije povečane stroške rednega vzdrževanja ostalih grobov.
Če upravljalec pokosi tak grob, ki ga najemnik sam vzdržuje ali vozi preko njega (za dvokratni poseg), plača najemniku groba škodo, v višini povečanega letnega plačila najemnine, to je trikratno letno najemnino.
22. člen
Pri žarnih grobovih imajo najemniki pravico in dolžnost urejati del groba v velikosti 100 x 80 cm pri enojnem in. 100 x 160cm pri dvojnem grobu. Nagrobna plošča s podstavkom sme biti visoka največ 30 cm in položena pod kotom 30%.
Dolžina plošče je pri enojnem grobu 50cm, pri dvojnem pa 100cm.
23. člen
Na grobovih je dovoljeno saditi grmičevje le na prostoru, ki ga ureja najemnik, vendar ne sme biti višje od 50cm.
24. člen
Zelenice morajo biti redno vzdrževane. Upravljalec jih je dolžan redno kositi tako, da trava ne presega višine 12cm.
25. člen
Smeti in druge odpadke je treba odlagati v smetnjake zabojnike, ki so nameščeni na več mestih pokopališča. Upravljalec je dolžan smetnjake redno prazniti.
26. člen
Na pokopališču ni dovoljena vožnja z raznimi vozili, razen otroških vozičkov, invalidskih vozičkov, dostavnih motornih vozil za potrebe cvetličarne in službenih motornih vozil upravljalca.
27. člen
Če se pravica do uporabe groba, določena v 34. členu tega pravilnika ne podaljša, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v 6 mesecih, sicer jo odstrani upravljalec na stroške najemnika.
Prisilno odstranjeno opremo v primeru, ko najemna pogodba ni bila podaljšana, ker bivališče najemnika ni bilo znano, ali je najemnik kljub opozorilu ni odstranil, hrani upravljalec 6 mesecev in jo po poteku te dobe lahko proda.
Najemnik lahko zahteva v enem letu po prodaji, da se mu izplača iztrošek, ki ga je upravljalec dobil za prodano opremo, plačati pa mora stroške, ki jih je imel upravljalec z odstranjevanjem, hrambo in prodajo opreme.
V primeru smrti najemnika groba upravljalec počaka z odstranitvijo opreme groba do določitve dediča. Če ta v. dveh mesecih od dneva, ko je postal dedič ne obnovi pogodbe, veljajo zanj določba 1. in 2. odstavka tega člena.
28. člen
Kadar upravljalec ugotovi opuščen ali zanemarjen grob ali nagrobnik, pozove najemnika, da v dveh mesecih poskrbi za ureditev groba oziroma nagrobnika. Kolikor najemnik ne poskrbi za zahtevano ureditev, ukrepa upravljalec v skladu z določili prejšnjega člena.
29. člen
Vsak obiskovalec pokopališča mora spoštovati red, določen s tem pravilnikom in drugimi veljavnimi predpisi.
30. člen
Ker so mrliške veže zgrajene tako, da pokojnik leži v prostoru, ki je s steklom ločen od prostora namenjenega svojcem in ostalim obiskovalcem, mrliških vež ni potrebno zaklepati.
Poseben prostor, namenjen svojcem pokojnika v osrednjem objektu, pa svojci zaklepajo in odklepajo, ko odhajajo oziroma prihajajo na pokopališče.
VI. FINANCIRANJE POGREBNE DEJAVNOSTI
31. člen
Pogrebna dejavnost in vzdrževanje pokopališča se financira iz naslednjih virov:
– najemnin za grobove,
– pogrebnih storitev,
– drugih virov.
32. člen
Stroške pogreba in najem groba s postavitvijo spomenika so dolžni poravnati dediči umrlega, če ni drugače dogovorjeno.
Če ni dedičev, ali če ti niso sposobni poravnati stroškov pokopa, jih poravna občina, v kateri je umrli imel prebivališče. Kadar tudi to ni mogoče ugotoviti, poravna stroške pogreba občina, v kateri je pokojni umrl oziroma občina, v kateri je bil najden.
33. člen
Upravljalec je dolžan o pogrebu obvestiti javnost z objavo na oglasni deski na pokopališču. Obveščanje na oglasni deski pokopališča se vračuna v ceno pogrebne storitve.
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI NAJEMNIKA GROBA
34. člen
Upravljalec in najemnik groba skleneta pogodbo o najemu. Pogodba je sklenjena za 10 let in jo je možno po preteku te dobe ponovno skleniti za naslednjih 10 let, najemnino pa najemnik plačuje letno po veljavnem ceniku.
Pogodbo upravljalec in najemnik skleneta le, če se najemnik obveže, da bo grob redno, vzdrževal, plačal najemnino in se držal predpisov o pokopališču.
Če upravljalec ugotovi, da najemnik groba ali kdorkoli drug izkopava travo in zemljo iz travnih plošč, ali s polivanjem ali posipanjem uniči travo na poti ali grobu, z najemnikom ne obnovi pogodbe po preteku veljavnosti; niti za grob niti za košnjo trave.
35. člen
– Najemna pogodba mora vsebovati:
– čas uporabe groba,
– rok in način ureditve,
– višino in rok plačila najemnine,
– ukrepe v primeru neizpolnjevanja določil pogodbe.
36. člen
Najemnik groba ima zlasti naslednje pravice:
– dostop do groba,
– polagati v grob posmrtne ostanke,
– postaviti nagrobni spomenik s primernim napisom,
– vzdrževati in urejati grob.
VIII. UREDITEV GROBA
37. člen
Najemnik groba ima pravico in dolžnost, da v predpisanem roku uredi grob v skladu z določili tega pravilnika.
38. člen
Na delu groba, ki ga vzdržuje najemnik, lahko ta postavi spomenik po predhodnem dovoljenju upravljalca. Najemnik mora za postavitev spomenika zaprositi z vlogo, ki vsebuje:
– osebne podatke najemnika,
– ime, priimek in naslov izdelovalca spomenika,
– rok postavitve spomenika,
– vsebino napisa,
– skico spomenika z označenimi merami.
39. člen
Na podlagi vloge iz prejšnjega člena, izda upravljalec dovoljenje, s katerim določi pogoje za postavitev spomenika in rok postavitve. Dovoljenje mora upravljalec izdati najkasneje v 30 dneh po sprejemu vloge oziroma podati zahtevek za spremembo vloge za soglasje.
40. člen
Spomenik sme biti postavljen na delu groba, ki ga vzdržuje najemnik in ne sme biti po obsegu večji, kot znaša ta prostor ter v skladu z 21. členom tega pravilnika.
Spomenik ne sme biti višji od 80cm skupne mere z delom pod in nad zemljo, ali od 70cm nad položeno talno ploščo. Vrh talne plošče je lahko do 3 cm nad višino urejenega terena.
IX. ČAS POGREBA IN PREVOZ POKOJNIKOV
41. člen
Pogrebi se načelno opravljajo v delavnikih. V izjemnih primerih je pogreb tudi v nedeljo ali na praznik, po predhodnem dogovoru med upravljalcem in naročnikom.
42. člen
Pogrebi se opravljajo izključno v dnevnem času. Točen datum in uro pogreba določi upravljalec, upoštevaje želje naročnika.
43. člen
Za prevoz umrlih in žar v mrliško vežico ali poslovilni prostor, se uporablja posebej prirejeno vozilo.
Upravljalec lahko opravi prevoz pokojnika tudi iz kraja v kraj s posebnim vozilom, če takšen prevoz želi naročnik. Prevoz pokojnika se opravi praviloma v dnevnem času.
Izjemoma se sme prevoz opraviti tudi ponoči, če je treba prepeljati pokojnika, ki je izgubil življenje v nesreči, s samomorom, kaznivim dejanjem, ali če je umrl na mestu, od koder ga je nujno odpeljati.
Prevoz pokojnika v vsakem primeru plača naročnik.
X. PRAVICE IN DOLŽNOSTI GROBARJA
44. člen
Za delo v zvezi s polaganjem pokojnih v mrliško vežico, mrtvaški oder in opravljanjem pokopov, je odgovoren grobar. Grobar je lahko le oseba, ki po svojem obnašanju, načinu življenja in dela ne krši etike pogrebne dejavnosti.
45. člen
Grobar ima pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe za Komunalno in stanovanjsko gospodarstvo in drugih veljavnih predpisov, zlasti mora;
– skrbeti, da pred pogrebom oziroma upepelitvijo opravi kontrolni mrliški ogled,
– čuvati skrivnosti, ki jih je mogoče zvedel ob pogrebu ali v zvezi s pogrebom, pa bi lahko vplivale na ugled pokojnika ali njegovih svojcev,
– skrbeti za red in čistočo na pokopališču,
– skrbeti za čuvanje poslovnih skrivnosti.
XI. KONČNE DOLOČBE
46. člen
Na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to interes, je umrlega dovoljeno izkopati in prenesti na drugo pokopališče, ali v drug grob na istem pokopališču (žara ali krsta).
Pri tem je treba upoštevati odločbo o ponovni uporabi pokopališč v Stari Loki in Retečah (3. točka, C odstavek) in pravilnik o pogojih in načinu izkopavanja in prevozu trupel (Uradni list SFRJ, št. 42/85).
Prosilec, ki želi izkopati in prenesti žaro ali krsto v drug grob, mora pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega organa.
Za prekop oziroma izkop žar rta pokopališču Lipica lahko opravi vsa dela upravljalec pokopališča ali pa prosilec sam poskrbi za strokovno opravljen prekop.
Pri klasičnih grobovih mora za vsa fizična dela pri izkopu in zasipu groba, prenosu krste ali samo posmrtnih ostankov, osebni zaščiti, desinfekciji ljudi, zaradi groba in okolice, poskrbeti prosilec sam. Upravljalec opravi samo nadzor, da se ne poškodujejo sosednji grobovi oziroma spomeniki, izvede 2 x planiranje zemljišča in zasejanje trave ter ponovno položitev travnih plošč peš poti in dostopov ob prekopanem grobu.
Pred pričetkom del je obvezno postaviti zaboj za zemljo. Zaboj preskrbi upravljalec.
Vse stroške v zvezi z izkopom nosi prosilec.
47. člen
V mrliških vežah na pokopališču je iz varnostnih razlogov dovoljeno uporabljati le električne sveče, ki jih preskrbi upravljalec, navadne sveče pa je možno prižigati le na posebej določenem prostoru, na kovinskem pladnju.
48. člen
Z objavo navedenega pravilnika, neha veljati pravilnik o redu in poslovanju na pokopališču Lipica – Škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/89).
49. člen
Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Škofja Loka, dne 13. septembra 1991.
Predsednik
delavskega sveta
Komunalnega podjetja Škofja Loka
Igor Mlakar l. r.
