Uradni list

Številka 69
Uradni list RS, št. 69/1995 z dne 1. 12. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 69/1995 z dne 1. 12. 1995

Kazalo

3164. Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Milova, Mlečni potok z Zapajliško grapo, Plaščak, Mislinja, Plešiščica, Črni potok, Vuhredščica, Požarnica, Bistrica (Muta), Oplotnica, Dravinja,..., stran 5306.

Na podlagi 21. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Milova, Mlečni potok z Zapajliško grapo, Plaščak, Mislinja, Plešiščica, Črni potok, Vuhredščica, Požarnica, Bistrica (Muta), Oplotnica, Dravinja, Pretovka ob Mostnici in Poljanska Sora za proizvodnjo električne energije
1. člen
(predmet in obseg koncesije)
S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) določa pogoje za podeljevanje koncesije za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Milova, Mlečni potok z Zapajliško grapo, Plaščak, Mislinja, Plešiščica, Črni potok, Vuhredščica, Požarnica, Bistrica (Muta), Oplotnica, Dravinja, Pretovka ob Mostnici in Poljanska Sora (v nadaljevanju: koncesija) na naslednjih odsekih:
-------------------------------------------------------------------------------
Vodotok                   Kota                  Kota                      Bruto
                       zgornje               spodnje                  potencial
                          vode                  vode                       (kw)
                      (m.n.m.)              (m.n.m.)
-------------------------------------------------------------------------------
Milova                  650,50                597,00                         10
Mlečni potok            595,00                575,00                          6
Zapajliška grapa        690,00                575,00                         23
Plaščak                 248,00                196,00                         36
Mislinja                845,00                730,00                        745
Mislinja                692,00                642,00                        467
Mislinja                600,00                590,00                         98
Mislinja                580,30                570,60                         95
Plešiščica              640,00                600,00                         78
Črni potok              818,00                798,00                         25
Vuhredščica             430,00                419,00                         97
Vuhredščica             364,00                353,00                        108
Vuhredščica             328,00                319,00                         97
Požarnica               462,00                444,00                         18
Požarnica               397,00                385,00                         18
Bistrica (Muta)         356,50                352,50                         39
Oplotnica               840,50                778,00                        245
Oplotnica               752,60                607,60                        960
Oplotnica               607,60                600,00                         50
Oplotnica               600,00                555,00                        309
Oplotnica               545,00                433,00                        769
Dravinja                222,65                220,15                        211
Pretovka ob Mostnici    548,00                542,00                         24
Poljanska Sora          410,00                406,00                        232
-------------------------------------------------------------------------------
2. člen
(dejavnost koncesionarja)
Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodotoke iz prejšnjega člena izključno za proizvodnjo električne energije.
3. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali da je fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,
– da je lastnik zemljišč oziroma imetnik pravice uporabe na zemljiščih, na katerih so oziroma bodo zgrajeni objekti male hidroelektrarne,
– da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.
Koncesija se na posameznem vodotoku lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.
4. člen
(okoljevarstveni in drugi pogoji)
Koncesionar mora pod okoljevarstvenimi pogoji po zakonu, pod pogoji iz prejšnjega člena, zagotoviti še:
– ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vodotoka drugih obstoječih uporabnikov,
– ukrepe, da se vodni režim med gradnjo ne bo bistveno poslabšal,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodnega režima in preprečevanja migracij vodnih živali,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami ter, da se dosedanja poplavna varnost na vplivnem območju objektov in naprav ne bo zmanjšala, na urbaniziranih površinah pa bo po možnosti povečana,
– ekološko sprejemljivi pretok v naravni strugi na odseku predvidenega zmanjšanja pretokov zaradi odvzema vode za gospodarsko izkoriščanje (od odvzemnega objekta do izpusta),
– optimalni izkoristek vodnega energetskega potenciala vodotoka v smislu racionalnega gospodarskega izkoriščanja naravnega vira in z izbiro racionalne tehnologije,
– da bo predvideni poseg v okolje projektiran in izveden tako, da se v največji možni meri zmanjša poraba prostora, snovi in energije v gradnji in obratovanju,
– ukrepe za zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarn oziroma zagotoviti nadomestila ali odškodnine,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev; pri oblikovanju vodnogospodarskih objektov upoštevanje tudi načela sonaravnega urejanja,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer bo to funkcionalno utemeljeno,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za varnost prebivalcev in njihovega premoženja med gradnjo in obratovanjem,
– ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja po prenehanju koncesije.
Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
5. člen
(stroški koncesionarja)
Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.
6. člen
(začetek in čas trajanja koncesije)
Koncesija se podeli za dobo trideset let.
Rok iz prejšnjega odstavka prične teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
7. člen
(območje, na katero se koncesija nanaša)
Koncesija se nanaša na vodni potencial na vodnem zemljišču vodotokov med kotama zgornje in spodnje vode mHE iz 1. člena te uredbe.
8. člen
(plačilo za koncesijo)
Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek, izračunan na podlagi bruto potenciala vodotoka izraženega v kW. Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni vrednosti 120 kWh realizirane oddaje energije malih hidroelektrarn v slovenski elektroenergetski sistem v preteklem letu na en kW bruto potenciala vodotoka iz 1. člena te uredbe in se začne računati z dnem začetka oddajanja električne energije v omrežje.
Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati vode za proizvodnjo električne energije zaradi višje sile (suša, poplava, potres, zemeljski plaz, močan veter, ipd.) se letno plačilo za koncesijo zmanjša. Način določanja zmanjševanja plačila se uredi v koncesijski pogodbi.
Plačilo za koncesijo se med Republiko Slovenijo in lokalno skupnostjo, na območju katere je elektrarna, razdeli v razmerju 40:60 v korist lokalne skupnosti, razen na demografsko ogroženih območjih, kjer je to razmerje 20:80 v korist lokalne skupnosti.
V primeru, da leži območje koncesije v več lokalnih skupnostih, si le-te del plačila za koncesijo, ki jim pripada, razdelijo skladno s pripadajočim deležem vodnega energetskega potenciala.
Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Prihodki iz tretjega odstavka tega člena so vir občinskega proračuna in proračuna Republike Slovenije.
9. člen
(pravice koncesionarja)
Koncesionar ima:
1. pravico do izključnega izkoriščanja tistega dela vodnega energetskega potenciala, ki je predmet koncesije,
2. pravice proizvajalca električne energije zaradi proizvodnje električne energije na podlagi obnovljivega vira, ki mu zagotavlja najmanj enakovreden položaj pri oddaji proizvedene električne energije v slovenski elektroenergetski sistem oziroma položaj skladen z veljavno zakonodajo,
3. druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s to uredbo.
10. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpekcijski organi.
11. člen
(razlogi in način prenehanja koncesije)
Koncesija preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
2. z odvzemom koncesije,
3. z odkupom koncesije v skladu z zakonom,
4. v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
12. člen
(prenos objektov in naprav)
Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave za zajem in izpust vode, ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar.
Način prenosa objektov iz prejšnjega odstavka v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.
13. člen
(način pridobitve koncesije)
Koncesija se zaradi lokacijske pogojenosti podeljuje brez javnega razpisa.
Koncesionarja določi Vlada Republike Slovenije z upravno odločbo.
Odločba o določitvi koncesionarja se ne sme izdati, če posamezni odseki vodotokov in njihova raba niso zajeti v prostorskih sestavinah veljavnega dolgoročnega in srednjeročnega plana občine oziroma če njune spremembe in dopolnitve niso usklajene z obveznimi izhodišči sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije.
Koncesionar je na podlagi odločbe o določitvi koncesionarja upravičen pričeti postopke za pridobitev lokacijskega dovoljenja, vodnogospodarskega soglasja, gradbenega dovoljenja in opravljati druge investitorske posle.
14. člen
(koncesijska pogodba)
Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vlada Republike Slovenije.
V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.
15. člen
(veljavnost uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-04/94-2/19-8
Ljubljana, dne 19. oktobra 1995.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik