Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/1996 z dne 6. 12. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/1996 z dne 6. 12. 1996

Kazalo

3824. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, stran 5936.

Na podlagi 70. in 71. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) ter 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa vrste snovi v odpadnih plinih, parametre stanja odpadnih plinov in obratovalne parametre, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: emisijski monitoring), metodologijo vzorčenja, merjenja in vrednotenja meritev ter način poročanja o opravljenih meritvah ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Pravilnik določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring.
2. člen
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1. Emisijske veličine so koncentracija in količina snovi v odpadnih plinih, parametri stanja odpadnih plinov, emisijski delež, stopnja razžveplanja, emisijski faktor in obratovalni parametri vira onesnaževanja, ki so predmet prvih meritev ali emisijskega monitoringa.
1.1. Parametri stanja odpadnih plinov so temperatura, tlak, volumenski pretok in vlaga odpadnih plinov ter vsebnost kisika v njih. Parametri stanja odpadnih plinov so tudi črnina dimnih plinov ali druge fizikalne lastnosti odpadnih plinov, če so zanje s predpisi o emisiji snovi v zrak določene mejne vrednosti.
1.2. Obratovalni parametri so za obratovanje vira onesnaževanja značilne emisijske veličine, ki niso neposredno povezane z lastnostmi odpadnih plinov, če so zanje s predpisi o emisiji snovi v zrak določene mejne vrednosti ali če so predpisani obratovalni pogoji naprave.
2. Izmerjena vrednost je vrednost emisijske veličine, ki se prebere iz merilne naprave in običajno vsebuje izračun zaradi kalibracije merilne naprave in pretvarjanja rezultatov meritev v mersko enoto, v kateri se izrazi rezultat meritve. Izmerjena vrednost je trenutna vrednost vzorca odpadnih plinov ali za čas vzorčenja izračunana povprečna vrednost celotnega vzorca odpadnih plinov.
3. Vzorec odpadnih plinov je del toka odpadnih plinov, ki se ga odvzame na določenem merilnem mestu v določenem časovnem obdobju na določen način in zanj velja, da je značilen za odpadne pline vira onesnaževanja.
3.1. Ekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se vzorec odpadnih plinov odvzame iz notranjosti odvodnika plinov in odvede za obdelavo in analizo v merilno napravo, nameščeno zunaj odvodnika.
3.2. Neekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se analiza odpadnih plinov izvaja v notranjosti odvodnika plinov.
3.3. Neprekinjeno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, ki poteka v času izvajanja posamezne meritve neprekinjeno. Tako izmerjene vrednosti so trenutne vrednosti emisijskih veličin.
3.4. Sekvenčno vzorčenje je enkratno ali ponavljajoče se odvzemanje vzorcev odpadnih plinov, pri čemer so časi vzorčenja poljubno dolgi. Tako izmerjene vrednosti so običajno enake povprečnim vrednostim emisijskih veličin.
4. Čas povprečenja je časovni interval, za katerega se izračuna povprečne vrednosti emisijskih veličin.
5. Polurna povprečna vrednost je rezultat posamezne meritve, pri kateri je čas vzorčenja najmanj pol ure in čas povprečenja izmerjenih vrednosti enak časovnemu intervalu pol ure znotraj obdobja vzorčenja.
6. Dnevna povprečna vrednost je aritmetično povprečje polurnih povprečnih vrednosti, izračunanih za obdobje dneva, v katerem vir onesnaževanja obratuje.
7. Avtomatsko merjenje je merjenje emisijskih veličin z merilniki, ki z neprekinjenim vzorčenjem zagotavljajo merjenje trenutnih vrednosti v časovnih intervalih, ki niso daljši od desetih sekund, in shranjevanje ali zapisovanje rezultatov merjenja trenutnih vrednosti.
8. Avtomatsko vrednotenje je sprotno vrednotenje avtomatsko izmerjenih trenutnih vrednosti, izračunavanje povprečnih vrednosti iz rezultatov avtomatskega merjenja, shranjevanje izračunanih povprečnih vrednosti na ustreznem elektronskem mediju in izpis povprečnih vrednosti ob koncu vsakega dneva.
9. Zgornja meja merjenja je največja vrednost emisijske veličine, ki se jo lahko z merilno napravo izmeri.
3. člen
Zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega monitoringa je oseba, določena s predpisi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
4. člen
Izvedba prvih meritev ali emisijskega monitoringa obsega:
– vzorčenje odpadnih plinov,
– merjenje vsebnosti snovi v odpadnih plinih ter preračunavanje rezultatov meritev na enoto prostornine suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih in na predpisano računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je njena vrednost za posamezni vir onesnaževanja določena s predpisi o emisiji snovi v zrak,
– merjenje in vrednotenje parametrov stanja odpadnih plinov in obratovalnih parametrov,
– merjenje in izračun količine snovi v odpadnih plinih, emisijskih deležev, stopnje razžveplanja in emisijskih faktorjev, če je s predpisi o emisiji snovi v zrak zanje določena mejna vrednost,
– izdelavo poročila o opravljenih meritvah.
II. PRVE MERITVE
5. člen
Pri prvih meritvah mora zavezanec zagotoviti izvedbo meritev:
– parametrov stanja odpadnih plinov,
– koncentracije snovi v odpadnih plinih,
– količine snovi v odpadnih plinih, emisijskih deležev, stopnje razžveplanja, emisijskih faktorjev, obratovalnih parametrov vira onesnaževanja in drugih iz lastnosti odpadnih plinov izvedenih veličin, za katere so s posebnim predpisom o emisiji snovi v zrak za vir onesnaževanja določene mejne vrednosti.
Zavezanec iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti izvedbo meritev koncentracije vseh tistih snovi v odpadnih plinih, za katere so s predpisom določene mejne vrednosti.
Meritve emisije snovi, za katere so v okviru emisijskega monitoringa predpisane trajne meritve, se pri prvih meritvah izvedejo z napravami za avtomatsko merjenje emisijskih veličin in avtomatsko vrednotenje izmerjenih trenutnih vrednosti.
6. člen
Pri prvih meritvah zavezancu ne glede na določbe prejšnjega člena ni treba zagotoviti izvedbe meritev:
– vsebnosti kisika, če za vir onesnaževanja s predpisi o emisiji snovi v zrak ni določena računska vsebnost kisika v odpadnih plinih,
– volumenskega pretoka odpadnih plinov, če za vir onesnaževanja s predpisi o emisiji snovi v zrak ni določena mejna vrednost za količine snovi v odpadnih plinih,
– parametrov stanja odpadnih plinov, če se njihove vrednosti v času ne spreminjajo ali se jih lahko določi na drug način.
7. člen
Za nov vir onesnaževanja ali vir onesnaževanja v rekonstrukciji, za katerega se skladno z zakonom presojajo vplivi na okolje, se lahko v okoljevarstvenem soglasju razširi ali zoži obseg snovi, za katere je treba izvesti meritve koncentracije snovi skladno s 5. členom te uredbe.
Obseg snovi iz prejšnjega odstavka se razširi, če gre za vir onesnaževanja, za katerega velja poseben predpis o emisiji snovi v zrak, in iz poročila o vplivih na okolje izhaja, da je pričakovana količina snovi v odpadnih plinih pri največjem obremenjevanju okolja večja od mejnih količin, določenih v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
Obseg snovi iz prvega odstavka tega člena se zoži, če gre za vir onesnaževanja, za katerega ni posebnega predpisa o emisiji snovi v zrak, in iz poročila o vplivih na okolje izhaja, da je pričakovana količina snovi v odpadnih plinih pri največjem obremenjevanju okolja manjša od mejnih količin določenih v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
8. člen
Za vir onesnaževanja, ki ima kot industrijski izdelek certifikat o skladnosti s tehničnimi predpisi o emisijah snovi v zrak, zavezancu prvih meritev ni treba zagotoviti.
9. člen
Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu novega ali rekonstruiranega vira onesnaževanja in nove ali rekonstruirane čistilne naprave odpadnih plinov.
Meritve iz prejšnjega odstavka se izvedejo med poskusnim obratovanjem, če pa to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne kasneje kot v devetih mesecih po zagonu.
10. člen
Prve meritve se izvajajo z večimi posameznimi meritvami v času, ko je vir onesnaževanja v obratovalnem stanju največjega obremenjevanja okolja.
Za vir onesnaževanja, ki obratuje neenakomerno in brez ponovljivega časovnega vzorca obratovalnih razmer, se prve meritve izvedejo z najmanj šestimi posameznimi meritvami.
Za vir onesnaževanja, ki obratuje enakomerno in ima stalno ali prekinjajoče ponovljiv časovni vzorec obratovalnih razmer, se prve meritve izvedejo z najmanj tremi posameznimi meritvami v času značilnega obratovanja vira onesnaževanja in dodatno z eno posamezno meritvijo v času obnove zalog ali vstopnih surovin, priprave na zagon ali čiščenja naprav ali drugačnega obratovalnega stanja, ki ni tipično za enakomerno obratovanje vira.
Za vsako posamezno meritev iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izračuna polurne povprečne vrednosti vseh koncentracij snovi v odpadnih plinih in parametrov stanja odpadnih plinov, za katere se zagotavljajo meritve na podlagi določb 5. člena tega pravilnika. Polurne povprečne vrednosti koncentracije snovi se preračuna na enoto prostornine suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih ter na računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je tak preračun predpisan.
Izračun koncentracije snovi in preračun polurne povprečne vrednosti na računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih iz prejšnjega odstavka se izvede na način, določen v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
Za ugotavljanje čezmerne obremenitve se za povprečne vrednosti prvih meritev štejejo izračunane vrednosti koncentracij iz četrtega odstavka tega člena.
11. člen
Za male kurilne naprave se ne glede na določbe prejšnjega člena prve meritve predpisanih koncentracij snovi v dimnih plinih ter drugih emisijskih veličin izvedejo na način, določen v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
Za ugotavljanje čezmerne obremenitve se pri mali kurilni napravi za povprečne vrednosti prvih meritev štejejo vrednosti veličin, izračunane po metodi, določeni v prilogi iz prejšnega odstavka.
III. EMISIJSKI MONITORING
12. člen
Emisijski monitoring mora zavezanec zagotavljati kot:
– trajne meritve emisije v primerih, določenih s predpisom o emisiji snovi v zrak, ali
– občasne meritve emisije, če so mejne vrednosti za vir onesnaževanja določene s posebnim predpisom o emisiji snovi v zrak, ali
– občasne meritve emisije, če ne gre za primer iz prejšnje alinee, vendar je količina vsaj ene snovi v odpadnih plinih vira onesnaževanja večja od mejne količine, določene v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
Obseg meritev koncentracije snovi v odpadnih plinih, parametrov stanja odpadnih plinov in drugih emisijskih veličin iz prejšnjega odstavka se določi na način, predpisan za prve meritve v 5. in 6. členu tega pravilnika.
13. člen
Občasne meritve se izvajajo med obratovanjem ali uporabo vira onesnaževanja na način, kot je predpisan za prve meritve v 10. in 11. členu tega pravilnika.
Občasne meritve se izvajajo enkrat:
– vsako koledarsko leto enkrat, če gre za malo kurilno napravo, za katero je predpisano opravljanje občasnih meritev in v kateri ni atmosferskega gorilnika za zgorevanje plinastega goriva,
– v obdobju dveh zaporednih koledarskih let, če gre za vir onesnaževanja, pri katerem količina vsaj ene snovi v odpadnih plinih pri največjem obremenjevanju okolja presega za več kot trikrat mejno količino, ki je za te snovi določena v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja,
– v obdobju treh zaporednih koledarskih let za malo kurilno napravo na plinasto gorivo z vgrajenim atmosferskim gorilnikom, če je za njo opravljanje občasnih meritev predpisano, ter za vse druge nepremične vire onesnaževanja, za katere je emisijski monitoring predpisan.
14. člen
Ministrstvo lahko na podlagi vloge zavezanca dovoli za posamezni vir onesnaževanja opustitev meritev koncentracije ene ali več snovi v odpadnih plinih pri občasnih meritvah, če iz rezultatov prvih meritev ali iz poročila o občasnih meritvah ugotovi, da količina snovi v odpadnih plinih ne presega mejne količine, določene v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
Inšpektor, pristojen za varstvo okolja, lahko zavezancu odredi za vir onesnaževanja dodatno meritev koncentracije ene ali več dodatnih snovi v odpadnih plinih, če ugotovi, da količina snovi v odpadnih plinih presega mejno količino, določeno v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
15. člen
Trajne meritve emisije snovi morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo podatke o količini snovi v odpadnih plinih, za katero so predpisane trajne meritve.
Za vsako snov, za katero so predpisane trajne meritve, se izmerjene trenutne vrednosti preračunajo na enoto prostornine suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih. Na podlagi preračunanih trenutnih vrednosti se izračunajo polurne povprečne vrednosti za čas obratovanja vira onesnaževanja v obdobju tekočega dne. Polurne povprečne vrednosti se preračunajo na predpisano računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je ta za vir onesnaževanja določena s predpisi o emisiji snovi v zraka.
Polurna povprečna vrednost iz prejšnjega odstavka je veljavna, če je za njen izračun pravilno izmerjenih vsaj 50% vseh izmerjenih trenutnih vrednosti znotraj polurnega intervala v času obratovanja vira onesnaževanja. Veljavne polurne povprečne vrednosti se shranijo in izpišejo enkrat dnevno.
Iz veljavnih polurnih povprečnih vrednosti iz prejšnjega odstavka se za vsak dan izračuna povprečno dnevno vrednost. Dnevna povprečna vrednost je veljavna, če je za njen izračun na razpolago vsaj 12 veljavnih polurnih povprečnih vrednosti.
Za ugotavljanje čezmerne obremenitve se za povprečne vrednosti meritev štejejo vse veljavne polurne in dnevne povprečne vrednosti. Za vrednotenje trajnih meritev mora biti na razpolago vsaj 80 % veljavnih polurnih povprečnih vrednosti za vsak mesec posebej v času obratovanja vira onesnaževanja.
IV. METODOLOGIJA VZORČENJA, POVPREČENJA IN MERJENJA
16. člen
Zavezanec mora na vsakem izpustu odpadnih plinov iz vira onesnaževanja urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko, dostopno ter opremljeno, tako da je meritve mogoče izvajati merilno neoporečno, tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev.
Merilno mesto mora omogočati namestitev dodatnih merilnih naprav za nadzor poteka meritev.
Merilno mesto mora ustrezati standardom iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
Občasne ali trajne meritve emisije se opravljajo praviloma vedno na istih merilnih mestih.
17. člen
Merilno mesto iz prejšnjega člena mora biti na odvodniku odpadnih plinov iz vira onesnaževanja pred njihovim mešanjem z odpadnimi plini iz drugih virov onesnaževanja.
Če merilnega mesta ni možno urediti na način iz prejšnjega odstavka in so na merilnem mestu zmesi odpadnih plinov večih virov onesnaževanja, od katerih vsaj za enega velja poseben predpis o emisiji snovi v zrak, se za ugotavljanje čezmerne obremenitve uporabljajo mejne vrednosti koncentracije snovi in računska vsebnost kisika za zmes odpadnih plinov.
18. člen
Povprečne vrednosti emisijskih veličin se izračunavajo po metodologiji, določeni v standardih iz priloge 1 tega pravilnika.
Če se polurno povprečno vrednost izračuna iz izmerjenih vrednosti pri neprekinjenem vzorčenju odpadnih plinov, je lahko čas med prebiranjem dveh zaporednih trenutnih izmerjenih vrednosti največ 10 sekund.
Če se polurno povprečno vrednost izračuna iz izmerjenih vrednosti pri sekvenčnem ponavljajočem vzorčenju odpadnih plinov, je polurna povprečna vrednost enaka povprečni vrednosti vseh izmerjenih vrednosti posameznih vzorcev, katerih skupni čas vzorčenja je pol ure.
Če se polurno povprečno vrednost izračuna iz izmerjene vrednosti pri enkratnem odvzemu vzorca, je čas vzorčenja lahko daljši od pol ure, izmerjeno vrednost pa se preračuna na vrednost, ki ustreza polurnemu vzorčenju.
Če je za vir onesnaževanja s posebnim predpisom o emisiji snovi v zrak za posamezno snov predpisan čas povprečenja, se za ugotavljanje čezmernih obremenitev namesto polurne povprečne vrednosti izračuna časovno povprečje za čas povprečenja, ki je enak predpisanemu času povprečenja.
19. člen
Za meritve parametrov stanja odpadnih plinov in koncentracije snovi v odpadnih plinih se uporabljajo metode, ki so določene s standardi in smernicami v prilogi 1. Za meritve iz prejšnjega stavka se lahko uporabljajo tudi druge preskusne metode, če so rezultati validacij teh metod enaki rezultatom validacij metod iz standardov, določenih v prilogi 1.
Standardi iz tretjega odstavka 16. člena tega pravilnika, iz prejšnjega člena in prejšnjega odstavka se hranijo in so na vpogled pri organu za standardizacijo in meroslovje in smernice iz prejšnjega odstavka v ministrstvu.
20. člen
Za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa se uporablja oprema, ki ustreza stanju tehnike.
Merilne naprave za izvajanje trajnih meritev morajo imeti:
– zgornjo mejo merjenja, ki je najmanj 2,5-krat večja od predpisane mejne vrednosti za koncentracijo snovi, ki se jo z napravo meri,
– avtomatsko interno preverjanje svojega delovanja,
– možnost ročnega preverjanja njihovega delovanja.
V. EVIDENTIRANJE IN SPOROČANJE PODATKOV MERITEV
21. člen
O opravljenih prvih meritvah mora njihov izvajalec izdelati poročilo.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
– izvajalcu prvih meritev,
– zavezancu in njegovi dejavnosti,
– glavnih tehničnih značilnostih vira onesnaževanja,
– namenu in vrsti meritev ter o emisijskih veličinah, ki se merijo,
– mestu in času vzorčenja in meritev,
– uporabljenih merilnih postopkih in merilnih napravah,
– izvedbi posamezne meritve, obratovalnih razmerah in posebnostih,
– rezultatih vsake posamezne meritve,
– vrednotenju izmerjene emisije glede na predpisane mejne vrednosti,
– oceni letne obremenitve okolja zaradi izpuščanja odpadnih plinov, izražene v masi v zrak izpuščenih snovi.
Poročilo o prvih meritvah mora zavezanec predložiti ministrstvu 60 dni po opravljenih meritvah.
Določba drugega in prejšnjega odstavka tega člena ne velja za prve meritve na mali kurilni napravi.
Če je bilo za vir onesnaževanja ali čistilno napravo odpadnih plinov izdano okoljevarstveno soglasje, mora zavezanec poročilu iz prejšnjega odstavka priložiti predlog programa emisijskega monitoringa.
22. člen
O trajnih meritvah mora njihov izvajalec za vsako koledarsko leto izdelati letno poročilo.
O vsakokratnih občasnih meritvah mora njihov izvajalec izdelati poročilo.
Poročilo iz prvega in drugega odstavka tega člena mora vsebovati podatke, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, s tem da oceno iz zadnje alinee nadomesti na podlagi rezultatov meritev ocenjena obremenitev okolja za obdobje, za katerega velja poročilo.
Poročilo iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora zavezanec v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za varstvo okolja, predložiti ministrstvu vsako leto do 31. marca za preteklo leto, če gre za trajne meritve, ali v 90 dneh po izteku obdobja, ki je predpisano za izvedbo občasnih meritev, če gre za občasne meritve.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za meritve na mali kurilni napravi.
23. člen
Izvajalec mora izdelati poročilo o opravljenih prvih ali občasnih meritvah na mali kurilni napravi v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za okolje.
Izvajalec iz prejšnjega odstavka mora izdelati letno poročilo o vseh opravljenih meritvah pri zavezancih v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za varstvo okolja, in ga dostaviti ministrstvu do 31. marca za preteklo koledarsko leto.
24. člen
Pri trajnih meritvah mora zavezanec zagotoviti izdelovanje dnevnega poročila, iz katerega morajo biti razvidni:
– čas in način obratovanja vira onesnaževanja,
– vrednotenje polurnih povprečnih vrednosti,
– dnevna razpoložljivost izmerjenih vrednosti, izražena v odstotkih,
– dnevna povprečna vrednost za koncentracije snovi.
Zavezanec mora hraniti poročila iz prejšnjega odstavka najmanj dve leti.
Obliko dnevnega poročila za trajne meritve predpiše minister, pristojen za varstvo okolja.
25. člen
Poročila iz 21. in 22. člena tega pravilnika mora zavezanec hraniti najmanj pet let.
Letno poročilo iz 23. člena tega pravilnika hrani izvajalec prvih meritev ali emisijskega monitoringa najmanj pet let.
VI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OSEBA, KI IZVAJA PRVE MERITVE ALI EMISIJSKI MONITORING
26. člen
Zavezanec, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring sam, ali oseba, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring za zavezanca, mora za to dejavnost imeti pooblastilo ministrstva (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo).
S pooblastilom se pravni ali fizični osebi prizna upravičenost za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa.
Ministrstvo da pooblastilo v obsegu, za katerega zavezanec ali oseba iz prvega odstavka tega člena zaprosi glede na vrsto, področje in obseg izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa.
Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa za male kurilne naprave.
27. člen
Prve meritve in emisijski monitoring za male kurilne naprave lahko izvaja le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je izvajalec javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
2. da imajo delavci, ki opravljajo meritve, ustrezno tehnično in poklicno izobrazbo in izkušnje za izvajanje meritev emisije snovi na način, ki ga določa prvi odstavek 11. člena tega pravilnika,
4. da ima preizkusno in merilno opremo, potrebno za izvajanje meritev iz prejšnje točke.
28. člen
Zavezanec ali oseba iz prvega odstavka 26. člena tega pravilnika mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:
1. je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik in
2. ima sedež v Republiki Sloveniji in
3. ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje preskušanja po metodah, določenih v 19. členu tega pravilnika, v celotnem obsegu, za katerega prosi za pooblastilo, ali
4. ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje preskušanja po metodah, določenih v 19. členu tega pravilnika, za del obsega, za katerega prosi za pooblastilo, in pogodbo o sodelovanju z osebami, ki imajo takšno akreditacijo za ostali del obsega.
Pogoji iz prejšnjega odstavka ne veljajo za pridobitev pooblastila za izvajanje prvih meritev ali emisijskega monitoringa za male kurilne naprave.
29. člen
Zavezanec ali oseba iz prvega odstavka 26. člena tega pravilnika dobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu.
Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o prosilcu za pooblastilo in navedbo o vrsti, področju in obsegu izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa, za katero prosilec želi pooblastilo. Vlogi mora biti priložena akreditacijska listina s prilogami, iz katerih je razviden obseg akreditacije, v primeru iz 4. točke prvega odstavka 28. člena tega pravilnika pa tudi kopije pogodb o sodelovanju z drugimi osebami in njihove akreditacijske listine.
30. člen
Zavezancu ali osebi iz prvega odstavka 26. člena tega pravilnika se lahko izda pooblastilo za šest let. Pooblastilo se obnovi na podlagi vloge prosilca, če izpolnjuje pogoje, določene v 28. členu tega pravilnika.
31. člen
Ministrstvo lahko zavezancu ali osebi iz prvega odstavka 26. člena tega pravilnika odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti:
1. če ne izpolnjuje več pogojev iz 28. člena tega pravilnika,
2. na podlagi ocene, ki jo kot podlago za odvzem pooblastila izdela izvajalec javne službe za preverjanje kakovosti monitoringa stanja okolja.
32. člen
Za potrebe izvajanja prvih meritev in emisijskega monitoringa za zavezance po drugih osebah ministrstvo vodi seznam pooblaščenih oseb iz 26. člena tega pravilnika.
Seznam pooblaščenih oseb iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1. ime in sedež osebe,
2. o vrsti, področju in obsegu izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa, za katero ima pooblastilo.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Ne glede na določbe 28. člena tega pravilnika lahko zavezanec ali oseba iz prvega odstavka 26. člena tega pravilnika dobi pooblastilo do 31. decembra 2004 tudi, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
2. da ima sedež v Republiki Sloveniji,
3. da ima ustrezno število tehnično in poklicno usposobljenih delavcev z ustrezno izobrazbo in izkušnjami za izvajanje meritev emisije snovi v zrak po metodah, ki jih določa 19. člen tega pravilnika,
4. da ima preizkusno in merilno opremo, potrebno za izvajanje meritev iz prejšnje točke, ali pogodbo o sodelovanju z laboratorijem, usposobljenim in opremljenim za izvajanje meritev iz prejšnje točke.
Izpolnjevanje pogojev, ki so določeni s 3. in 4. točko prejšnjega odstavka, preverja ministrstvo v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
34. člen
Zavezanec za trajne meritve mora zagotoviti njihovo izvajanje skladno z zahtevami 24. člena tega pravilnika v treh letih od uveljavitve tega pravilnika.
35. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati:
– 7. člen pravilnika o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne in druge emisije kurišč (Uradni list SRS, št. 1/76),
– odlok o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak (emisija) (Uradni list SRS, št.19/88) v določbah o meritvah emisije,
– navodilo o organizaciji evidence nad emisijo škodljivih snovi v zraku in o vsebini in načinu vodenja katastra virov onesnaževanja zraka (Uradni list SRS, št. 12/79).
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati:
– odredba o prijavljanju objektov, ki lahko onesnažijo zrak (Uradni list SFRJ, št. 14/66),
– pravilnik o pogojih in postopku strokovnega nadzora nad onesnaževanjem in onesnaženostjo zraka (Uradni list SRS, št. 10/85) za nadzor nad emisijo snovi v zrak iz virov onesnaževanja.
36. člen
Ta pravilnik prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-07-05/96
Ljubljana, dne 26. novembra 1996.
Minister
za okolje in prostor
dr. Pavel Gantar l. r.
PRILOGA 1

Tabela 1. Standardi in smernice za meritev parametrov stanja
odpadnih plinov in koncentracijo snovi v njih.

-----------------------------------------------------------
snov               oznaka    standard         VDI smernica
-----------------------------------------------------------
volumenski pretok            SIST ISO 10780

skupni prah in      -        SIST ISO 9096    2066 B1.1
prašnate snovi               SIST ISO 10155   2066 B1.2
                                              2066 B1.3
                                              2066 B1.4
                                              2066 B1.5
                                              2066 B1.6
                                              2066 B1.7
                                              3491 B1.1
-----------------------------------------------------------
črnina dimnih       -        BS 2742
plinov
-----------------------------------------------------------
dimno katransko     -     
število
-----------------------------------------------------------
dimno število       -        DIN 51402,1 del  2066 B1.8
-----------------------------------------------------------
žveplov dioksid     SO2      SIST ISO 7934    2462 B1.1
                             SIST ISO 7935    2462 B1.2
                             ISO/DIS 11632    2462 B1.3
                                              2462.B1.4
                                              2462.B1.5
                                              2462.B1.6
-----------------------------------------------------------
koncentracija snovi
- avtomatsko vzorčenje       SIST ISO 10396
- poprečenje                 SIST ISO 9169
-----------------------------------------------------------
žveplov trioksid    SO2                       2462.B1.7
-----------------------------------------------------------
vodikov sulfid      H2S                       3486 B1.1
                                              3486 B1.2
                                              3486 B1.3
-----------------------------------------------------------
ogljikov monoksid   CO       DIN 33962        2459 B1.6
-----------------------------------------------------------
ogljikov disulfid   CS2                       3487 B1.1
-----------------------------------------------------------
dušikov oksid       NOx      SIST ISO 10849   2456 B1.1
                                              2456.B1.2
                                              2456 B1.4
                                              2456.B1.5
                                              2456 B1 6
                                              2456 B1.7
                                              2456 B1.8
                                              2456 B1.9
                                              2456 B1. 10
-----------------------------------------------------------
dušikove spojine,   -                         3496 B1.1
bazične
-----------------------------------------------------------
organske spojine    -                         2460 B1.1
                                              2460 B1.2
                                              2460 B1.3
                                              2466 B1.1
                                              3481 B1.1
                                              3481 B1.2
                                              3481 B1.3
                                              3481 B1.6
                                              2457 B1.1
                                              2457 B1.2
                                              2457 B1.3
                                              2457 B1.4
                                              2457 B1.5
                                              2457 B1.6
                                              2457 B1.7
-----------------------------------------------------------
klor                Cl                        3488 B1.1
                                              3488 B1.2
-----------------------------------------------------------
klorove spojine     HCl      pr EN 1911-1     3480 B1.1
                             pr EN 1911-2     3480 B1.2
                                              3480 B1.3
-----------------------------------------------------------
fluorove spojine    HF                        2470 B1.1
                                              2286
-----------------------------------------------------------
viniklorid          -                         3493 B1.1
-----------------------------------------------------------
azbest              -        SIST ISO 10397
-----------------------------------------------------------
težke kovine        Cd,Ta,Hg                  2066 B1.1
                    As,Pb,Cr,                 2066 B1.2
                    Co,Cu,Mn,                 2066 B1.3
                    Ni,V...                   2066 B1.7
                                              3491 B1.1
                                              2268 B1.1
                                              2268 B1.2
                                              2268 B1.3
                                              2268 B1.4
                                              3868 B1.1
                                              3868 B1.2
-----------------------------------------------------------
dioksini in furani  PCDD,    prEN 1948-1      3499 B1.1
                    PCDF     prEN 1948-2      3499 B1.2
                             prEN 1948-3
-----------------------------------------------------------

PRILOGA 2

1. Pretvarjanje enot za koncentracijo snovi v odpadnih plinih

Koncentracije se določajo v masnih enotah na enoto prostornine
suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih (ISO
8756:1994), to je pri temperaturi 273 K in tlaku 101,3 kPa.

Če je izmerjena vsebnost snovi v plinastem stanju (v
nadaljevanju: plina) v odpadnih plinih izražena v volumenskih
deležih (npr. ppm) se ustrezna vrednost koncentracije plina v
odpadnih plinih pri normnih pogojih izračuna po enačbi:

                         EM, i = ri * ri

kjer je:

EM, i    izmerjena vrednost koncentracije plina "i", izražena v
mg/m3 pri normnih pogojih,

ri       izmerjena vsebnost plina "i" v odpadnih plinih pri
normnih pogojih, izražena v volumenskih deležih (ppm), in

ri       idealna gostota plina "i" pri normnih pogojih, izražena
na osnovi normnega volumena 22,4 m3/kmol.

Za izračun koncentracije snovi iz izmerjenih vrednosti za
vsebnost nekaterih plinov, ki so izražene v volumenskih deležih,
tabela 2 podaja idealne gostote.

Tabela 2. Idealne gostote nekaterih plinov.

-----------------------------------------------------------
Plin                      Oznaka    Molekularna    Idealna
                                       masa        gostota
                                     (g/mol)       (kg/m3)
-----------------------------------------------------------
ogljikov monoksid         CO 28,    01 1,          250
ogljikov dioksid          CO2       44,01          1,965
žveplov dioksid           SO2       64,06          2,860
dušikov oksid             NO        30,01          1,340
dušikov dioksid           NO2       46,01          2,054
dušik                     N2        28,01          1,250
kisik                     O2        32,00          1,429
vodik                     H2        2,02           0,090
voda (tehnična)           H2O       18,02          0,804
vodikov sulfid            H2S       34,08          1,521
vodikov fluorid           HF        20,01          0,893
vodikov klorid            HCl       36,46          1,628
amoniak                   NH3       17,03          0,760
metan                     CH4       16,04          0,716
propan                    C3H8      44,10          1,969
organske spojine (TOC)
izražene na osnovi
metana                    C1        12,01          0,536
organske spojine (TOC)
izražene na osnovi
propana                   C3        36,03          1,608
zrak, suh                 -         28,97          1,293
-----------------------------------------------------------

      2. Preračun koncentracije snovi na enoto prostornine
                      suhih odpadnih plinov

Preračun izmerjene koncentracije snovi v plinastem stanju v
mokrih odpadnih plinih na enoto prostornine suhih odpadnih plinov
se izvede po enačbi:

                      100
E(S,i) = E(V,i) --------------
                 100 - r(H2O)

pri čemer je:

ES,i    koncentracija snovi v plinastem stanju v suhih odpadnih
plinih v mg/m3,

EV,i    koncentracija snovi v plinastem stanju, izmerjena v
mokrih odpadnih plinih v mg/m3,

rH2O    izmerjena vsebnost vlage v odpadnih plinih, izražena v
volumenskih deležih (vol. %).

        3. Preračun koncentracije snovi na normno stanje

Če je vrednost koncentracije snovi v odpadnih plinih izmerjena
pri pogojih, ki so različni od normnih, je treba vrednost
koncentracije preračunati na normne pogoje odpadnih plinov po
enačbi:

                101,3    T
E(M,i) = E(i) -------- -----
                  p     273

kjer je:

EM,i     koncentracija snovi pri normnih pogojih v mg/m3,

Ei       koncentracija snovi pri dejanskih pogojih v mg/m3,

p        tlak odpadnega plina v kPa,

T        temperatura odpadnega plina v K.

     4. Preračun koncentracije snovi na predpisano računsko
                vsebnost kisika v odpadnem plinu

Če je za posamezni vir onesnaževanja določena računska vsebnost
kisika v odpadnih plinih, se izmerjene koncentracije preračunajo
na predpisano računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih po
enačbi:

           21 - 0(2N)
E(N,i) = -------------- E(M,i)
           21 - 0(2M)

pri čemer pomenijo:

EN,i       koncentracija snovi, običajno v suhih odpadnih
plinih pri predpisani računski vsebnosti kisika v mg/m3,

EM,i       izmerjena koncentracija snovi pri normnih pogojih,
običajno preračunana na koncentracijo v suhih odpadnih plinih v
mg/m3,

O2N        računska vsebnost kisika v odpadnih plinih, izražena v
volumenskih %,

O2M        izmerjena vsebnost kisika v odpadnih plinih, izražena
v volumenskih %.

Če ima vir onesnaževanja vgrajene čistilne naprave odpadnega
plina, se enačba za preračun na računsko vsebnost kisika upošteva
le za obdobje, v katerem je izmerjena koncentracija kisika nad
računsko. Izračun iz prejšnjega stavka velja samo za
koncentracije tistih snovi, za katerih zmanjševanje je čistilna
naprava namenjena.

                                                      PRILOGA 3

          1. Merilno mesto pri malih kurilnih napravah

Merilno mesto je praviloma nameščeno na veznem elementu med malo
kurilno napravo in odvodnikom dimnih plinov in sicer za zadnjim
izmenjevalnikom toplote. Če ima mala kurilna naprava čistilno
napravo za čiščenje odpadnih plinov, se mora vgraditi merilno
mesto tudi za čistilno napravo, kjer se meri koncentracije tistih
snovi, za katerih zmanjševanje je čistilna naprava namenjena.

Merilno mesto je najmanj za dva hidravlična premera odvodnika
oddaljena od zadnjega izmenjevalnika toplote ali čistilne naprave
odpadnih plinov oziroma zadnje spremembe velikosti, smeri in
oblike odvodnika.

Meritve se morajo izvajati z vzorčenjem v globini ene tretjine
hidravličnega premera odvodnika.

       2. Meritve emisij iz malih kurilnih naprav na trdna
                             goriva

Če se kurišče male kurilne naprave zalaga s trdnim gorivom ročno,
se meritve emisije prično izvajati 5 minut zatem, ko je kurišče
založeno z gorivom v količini, za katero proizvajalec jamči
nazivno toplotno moč male kurilne naprave. Za vsako posamezno
meritev se izračuna 15-minutno povprečno vrednost.

Skupni prah v dimnih plinih se meri z merilnimi napravami, ki
merijo prah gravimetrično po poenostavljeni metodi.

Izmerjene vrednosti koncentracije snovi se preračunajo na
predpisano računsko vsebnost kisika v dimnih plinih, kot je to
določeno v četrti točki priloge 2 tega pravilnika. Če se meri
namesto vsebnosti kisika v dimnih plinih vsebnost ogljikovega
dioksida, se preračuna izmerjene koncentracije snovi po enačbi:

                      21-O(2N)
E(N,i) = CO(2,max) x ----------x E(M,i)
                      21*CO(2)

pri čemer pomenijo:

EN,i     koncentracija snovi v suhih dimnih plinih pri predpisani
vsebnosti kisika,

EM,i     izmerjena koncentracija snovi v mg/m3,

O2N      računska vsebnost kisika v dimnih plinih, izražena v
volumenskih %,

CO2      izmerjena vsebnost ogljikovega dioksida v suhih dimnih
plinih, izražena v volumenskih %,

CO2,max  največja vsebnost ogljikovega dioksida v suhih dimnih
plinih, določena v tabeli 3 za vsako vrsto goriva posebej in
izražena v volumenskih %.

Tabela 3. Največja vsebnost ogljikovega dioksida v dimnih plinih
za nekatera trdna goriva.

-----------------------------------------------------------
Vrsta trdnega goriva                CO2, max v volumenskih%
-----------------------------------------------------------
črni premog                                18,7
briketi iz črnega premoga                  18,9
koks                                       20,5
rjavi premog in šota                       19,8
biomasa                                    20,3
----------------------------------------------------------------

      3. Meritve emisij iz malih kurilnih naprav na tekoča
                       in plinasta goriva

Meritve emisije pri mali kurilni napravi na tekoče gorivo z
vgrajenim razpršilnim gorilnikom in pri mali kurilni napravi na
plinasto gorivo se lahko izvedejo dve minuti po vžigu gorilnika.
Če ima mala kurilna naprava na tekoče gorivo vgrajen uparjalni
gorilnik, se prično izvajati meritve emisij dve minuti potem, ko
je v kurilni napravi dosežena nazivna toplotna moč.

Izmerjene vrednosti koncentracije snovi se preračunajo na
predpisano računsko vsebnost kisika v dimnih plinih, kot je to
določeno v četrti točki priloge 2 tega pravilnika.

Za meritev sajavosti dimnih plinov je treba izvesti tri posamezne
meritve dimnega števila skladno z določili standarda DIN 51402.
Iz vseh treh meritev se izračuna povprečna vrednost. Tako
izračunana povprečna vrednost, zaokrožena na celoštevilčno
vrednost, se šteje za povprečno vrednost meritve sajavosti dimnih
plinov pri ugotavljanju čezmerne obremenitve.

Če meritev sajavosti dimnih plinov iz prejšnjega odstavka ni
možno izvesti skladno z določili standarda DIN 51402, se na
izpustu odvodnika odpadnih plinov izmeri črnina dimnih plinov po
Ringelmanu na način iz pete točke priloge 3 tega pravilnika.

           4. Izračun toplotne izgube z dimnimi plini

Za izračun toplotne izgube z dimnimi plini je treba hkrati
izmeriti temperaturo dimnih plinov in temperaturo zraka, ki
vstopa v kurišče.

Temperatura dimnih plinov in vsebnost kisika v dimnih plinih se
morata izmeriti hkrati na istem merilnem mestu za zadnjim
izmenjevalnikom toplote.

Temperaturo zraka se izmeri v kurilnici v bližini ter na isti
višini, kot je odprtina za vstop svežega zraka v kurišče male
kurilne naprave.

Izračunano vrednost toplotne izgube z dimnimi plini se zaokroži
na celoštevilčno vrednost. Šteje se, da mala kurilna naprava
čezmerno obremenjuje okolje, če tako izračunana vrednost toplotne
izgube z dimnimi plini ne presega predpisane mejne vrednosti za
več kot:

- 2, če gre za male kurilne naprave na tekoča ali plinasta
goriva, ki imajo vgrajen atmosferski gorilnik,

- 1 za vse ostale male kurilne naprave.

Če je v dimnih plinih male kurilne naprave na tekoče ali plinasto
gorivo vsebnost kisika večja od 11 volumenskih procentov ali je
vsebnost ogljikovega dioksida v dimnih plinih za posamezno gorivo
manjša od vrednosti, ki je podana v tabeli 4 te priloge, se
ustrezne tolerance za vrednosti toplotne izgube z dimnimi plini
pri ugotavljanju čezmerne obremenitve iz prejšnjega odstavka
povečajo za 1,5 krat.

Tabela 4. Vsebnost CO2 v dimnih plinih, ki ustreza 11% vsebnosti
kisika.

-----------------------------------------------------------
                Kurilno  Zemeljski  Mestni  Plin      Tekoči
                olje     plin       plin    iz koksa  naftni
                                                      plin
-----------------------------------------------------------
CO2 v vol.%      7,3     5,6        5,5     4,8       6,7

-----------------------------------------------------------

         5. Meritev črnine dimnih plinov po Ringelmanu

Ringelmanova lestvica ima šest polj. Od teh so štiri siva, med
belim in črnim, ki sta označeni s stopnjo 0 oziroma 5. Delež
črnega obarvanja na posameznem sivem polju znaša:

sivina 1    20%
sivina 2    40%
sivina 3    60%
sivina 4    80%