Uradni list

Številka 4
Uradni list RS, št. 4/2000 z dne 20. 1. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 4/2000 z dne 20. 1. 2000

Kazalo

248. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Vitanje, stran 487.

Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 4. člena odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 17/96), ter 16., 94. in 95. člena statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 49/99) je Občinski svet občine Vitanje na 11. redni seji dne 22. 12. 1999 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Vitanje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja način izvajanja obvezne lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Vitanje, in sicer določa:
– splošne pogoje gospodarjenja s komunalnimi napravami in objekti, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz naselij in posameznih objektov uporabnikov, ki so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje (v nadaljevanju: javna kanalizacija) ter voda, ki nastajajo v gospodinjstvih, industriji in pri drugih uporabnikih,
– pogoje in način odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda,
– odvajanje padavinskih voda,
– vire financiranja javne službe ter način njihovega oblikovanja,
– pravice in obveznosti upravljalca in uporabnikov.
2. člen
Javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:
1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstaja javna kanalizacija,
2. odvajanje tehnoloških odpadnih voda v sistem javne kanalizacije,
3. odvajanje padavinskih voda,
4. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni javne kanalizacije,
5. čiščenje komunalnih odpadnih voda,
6. redno vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije,
7. izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnično tehnoloških izboljšav,
8. izvajanje meritev in monitoringa.
3. člen
Gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami iz 1. člena tega odloka obsega:
– gospodarno koriščenje objektov in naprav v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi, normativi in pravilniki,
– redno vzdrževanje objektov ter naprav ter izvedbo potrebnih rekonstrukcij,
– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih objektov in naprav,
– kontrolo priključevanja na javno kanalizacijo.
4. člen
Javna kanalizacija je vodotesno kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda in je v upravljanju upravljalca.
Naprave in objekti javne kanalizacije so osnovno sredstvo Občine Vitanje.
Upravljalec objektov in naprav, ki služijo le enemu objektu oziroma manj kot petim gospodinjstvom ali dvajsetim osebam ter nimajo značaja javne kanalizacije, je uporabnik sam.
5. člen
Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi uporabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih.
Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih.
6. člen
Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja komunalna odpadna voda ali/in padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.
7. člen
Javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Vitanje izvaja od Občine Vitanje pooblaščena organizacija (nadaljevanju: upravljalec).
8. člen
Za vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilne naprave lahko sklene upravljalec pogodbo z za to usposobljenim in registriranim izvajalcem v skladu z zakonom o javnih naročilih.
9. člen
Upravljalec sprejme pravilnik o pogojih ter načinu odvajanja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Vitanje, ki se smiselno uporablja s tem odlokom. Pravilnik začne veljati z dnem, ko da nanj soglasje Občinski svet občine Vitanje.
S tem pravilnikom upravljalec določi sekundarno, primarno in magistralno omrežje, objekte in naprave skupne ter individualne rabe, tehnične normative in postopke za projektiranje in gradnjo kanalizacije, za priključevanje in čiščenje odpadnih voda, za vzdrževanje in zaračunavanje stroškov, za upravljanje in uporabo kanalizacije ter način nadzora.
II. NAPRAVE IN OBJEKTI UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV
10. člen
Naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so:
– kanalizacijski priključek, ki poteka neposredno do mesta priključitve na javno kanalizacijo,
– interna kanalizacija.
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti in skrbeti za vodotesnost tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode.
11. člen
Kanalizacijski priključek poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška in mora biti vedno dostopen upravljalcu zaradi nadzora.
Priključek na interno kanalizacijo je v zgradbi in na zemljišču uporabnika do priključka na javno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami.
12. člen
Objekti in naprave upravljalca so:
1. magistralno omrežje in naprave:
Magistralno omrežje in naprave, ki zajema omrežje in naprave, ki so širšega pomena, in sicer:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda s tlačnimi vodi na magistralnem omrežju,
– centralne čistilne naprave;
2. primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dvo- ali večstanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode s tlačnimi vodi iz večstanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja,
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja;
3. sekundarno omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem...),
– črpališča za preprečevanje odpadne in padavinske vode s tlačnim vodom na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem...).
13. člen
Upravljalec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 11. člena tega odloka.
Upravljalec je dolžan voditi register kanalizacijskih priključkov.
14. člen
Naprave in objekti uporabnikov so tiste, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu uporabniku ali manjši skupini uporabnikov. Vključujejo:
– interno kanalizacijo s pripadajočimi objekti in napravami v objektu,
– spojni kanal z revizijskimi jaški,
– naprave in objekte za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, nevtralizacijske naprave, peskolovi, lovilci olj), za akumulacijo in prečrpavanje ter nevtralizacijo odpadnih voda,
– dvoriščno kanalizacijo,
– interno cestno kanalizacijo s pripadajočimi objekti (lovilci peska, olj...),
– kanalizacijski priključek.
Te objekte in naprave financira in upravlja uporabnik in so njegova last.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti upravIjati tako, da je mogoče normalno odvajanje odpadnih in padavinskih voda in voditi kataster interne kanalizacije z objekti in priključkom.
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo mora biti upravljalcu javne kanalizacije vedno dostopen za nadzor.
15. člen
V javno mešano kanalizacijo ni dovoljeno odvajati podtalnice, drenažnih vod, vod odprtih vodotokov ter meteornih vod, kjer je možno speljati v ponikalnico ali vodotok.
16. člen
Odpadne vode iz gnojničnih jam in zbiralnikov ter odpadkov z gnojišč ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Upošteva se strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85) in navodila pristojne inšpekcije.
III. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
17. člen
V naseljih z javno kanalizacijo je nanjo obvezna priključitev vseh objektov, ki odvajajo odpadne vode s pogojem, da stanje javne kanalizacije omogoča priključitev ter da iztok uporabnika izpolnjuje priključitvene pogoje. Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po začetku obratovanja čistilne naprave.
V naseljih, kjer ne obstaja javna kanalizacija je povzročitelj obremenitve dolžan v skladu s pogoji tega odloka in pogoji soglasja ustrezne inšpekcijske službe zgraditi ustrezno greznico.
Po izgradnji javne kanalizacije so se nanjo dolžni v roku šestih mesecev priključiti pod pogoji upravljalca vsi povzročitelji obremenitve.
18. člen
Za priključitev na javno kanalizacijo si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljalca, ki ga izda v skladu z določili tega odloka in po plačilu priključne takse na podlagi odloka, ki določa višino prispevka za priključitev na javno kanalizacijo.
Upravljalec obvezno izdaja soglasja k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasen priključek,
– za priključitev,
– za vse posege v prostor, kjer se nahajajo objekti in naprave javne kanalizacije.
Uporabnik je za izdajo soglasja dolžan predložiti:
– vlogo za pridobitev soglasja za priključitev na javno kanalizacijo,
– projektno dokumentacijo na vpogled do izdaje soglasja.
19. člen
Upravljalec je dolžan izdati soglasje za priključitev na javno kanalizacijo, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo in, če to dopuščajo razpoložljive kapacitete kanalizacijskih vodov.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev, je upravljalec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
20. člen
Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna za vse uporabnike iz 6. člena tega odloka s pogojem, da stanje javne kanalizacije omogoča priključitev.
Po izgradnji javne kanalizacije v naseljih se je uporabnik dolžan v roku 6 mesecev priključiti na javno kanalizacijo po pogojih soglasja upravljalca in opustiti začasne objekte za obdelavo odpadnih voda.
21. člen
Lastnik novega objekta pridobi soglasje za priključek na javno kanalizacijo na podlagi vloge za priključitev ter predložene ustrezne tehnične dokumentacije (lokacijsko dovoljenje oziroma odločba o priglasitvi del, situacijski načrt priključnega mesta in soglasje lastnikov zemljišč po katerem poteka priključitev).
1. Predhodno soglasje k lokacijskemu dovoljenju:
Izdelovalec lokacijske dokumentacije predloži vlogi za soglasje:
– situacijo z vrisanim obravnavanim in sosednjimi objekti v M 1: 500 in z vsemi komunalnimi objekti in napravami,
– podatke o izpustu in načinu predčiščenja.
2. Soglasje h gradbenemu dovoljenju:
Investitor mora predložiti:
– projekt PGD objekta (na vpogled),
– projekt kanalskega priključka, ki ga mora potrditi upravljavec javne kanalizacije,
– veljavno lokacijsko dovoljenje,
– soglasja posegov na tuja zemljišča za izgradnjo kanalizacijskega priključka.
3. Soglasje k enotnemu dovoljenju za gradnjo:
Investitor mora predložiti vse elemente iz 1. in 2. točke tega člena, razen veljavnega lokacijskega dovoljenja.
22. člen
Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev, če uporabnik izpolni vse pogoje iz soglasja, izdanega na podlagi 18. člena tega odloka, če je poravnal vse obveznosti do lastnika in upravljalca, predložil vso potrebno dokumentacijo in da stanje javne kanalizacije glede tehničnih normativov in standardov dovoljuje priključitev. K vlogi mora uporabnik predložiti na vpogled načrt hišne kanalizacije.
23. člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne in padavinske vode ter, da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje, skladno z veljavnimi predpisi in standardi.
24. člen
Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih nadzira upravljalec.
Priključek na javno kanalizacijo lahko izvede samo pod nadzorom upravljalca.
Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
25. člen
Če uporabnik priključi objekt oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca in priključek ni strokovno izveden, upravljalec lahko priključek izvede na stroške uporabnika tako, da je ta usklajen z določbami tega odloka.
26. člen
Ukinitev uporabe priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.
IV. NAČIN PRIKLJUČITVE NA JAVNO KANALIZACIJO
27. člen
Priključitev obstoječih in novih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je obvezna, če je priključek tehnično izvedljiv. V primeru, da priključitev ni tehnično enostavno izvedljiva ali pa kanalizacijsko omrežje v bližini obravnavanega objekta ni zgrajeno, je lastnik do zgraditve javne kanalizacije dolžan interno omrežje za odpadne vode urediti na drug ustrezen način po navodilih pristojne inšpekcije.
V primeru, da bi bili lahko ogroženi vodni viri ali druge dobrine, lahko upravljalec postavi višje zahteve.
28. člen
Za priključitev objekta na javno kanalizacijo mora bodoči uporabnik javne kanalizacije izpolniti prijavo, kateri mora priložiti naslednje dokumente:
– gradbeno dovoljenje za objekt, zgrajen po letu 1972,
– načrt kanalskega priključka,
– dokumentacijo o izpolnitvi posebnih pogojev iz soglasja za priključitev.
29. člen
Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih ter izvedbo hišnih priključkov, razen zemeljskih del, lahko opravlja le s soglasjem upravljalca.
Priključitev hišne kanalizacije na javno se izvede na stroške uporabnika.
Priključitev mora biti izvedena pred izdajo uporabnega dovoljenja. O opravljeni priključitvi izda upravljalec potrdilo. Priključitev starih obstoječih objektov na javno kanalizacijo je obvezna v roku 6 mesecev po izgradnji javne kanalizacije. Pri priključitvi sta uporabnik in upravljalec dolžna upoštevati pogoje, ki veljajo za nove objekte.
Priključitev priključnega kanala se izvede praviloma v revizijskem jašku javne kanalizacije.
Uporabnik javne kanalizacije, ki je po tem odloku dolžan zgraditi kanalski priključek, si mora pred projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti od upravljalca smernice za izgradnjo priključka.
30. člen
Uporabnik, ki odvaja v javno kanalizacijo odpadne tehnološke vode, mora izvajati kontrolo le-teh po pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96) ter po uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz objektov in naprav posameznih panog, kolikor ta za določeno panogo obstaja. Rezultate in vse spremembe mora posredovati upravljalcu.
V. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE
31. člen
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.),
2. vsi že vgrajeni merilniki in kvalitete in količine odpadne vode morajo biti pregledani in tehnično brezhibni skladno z veljavnimi predpisi,
3. izračunani morajo biti stroški obratovanja in vzdrževanja kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
4. izdelan mora biti sanacijski program, razvoj kanalizacijskega sistema, ki se prevzema in izdelan predračun,
5. izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja odpadne in padavinske vode, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije,
6. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah...),
7. prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljalca – prevzemnika, preda jo pa ustrezni organ dosedanjega upravljalca.
32. člen
Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljalcu.
Investitor je dolžan poleg objektov in naprav izročiti vso tehnično dokumentacijo, uporabno dovoljenje, soglasje in kataster komunalnih naprav z evidenco priključkov.
Upravljalcu mora biti s ceno odvajanja odpadne in padavinske vode zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja in vzdrževanja.
VI. MERITVE ODVODA PORABLJENE VODE IN STOPNJE ONESNAŽENOSTI
33. člen
Plačilo odvajanja odpadne vode se obračunava na osnovi količine odpadne vode.
Količina odpadne vode se obračunava v kubičnih metrih.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v m3, v enaki količini ter v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo, skladno z določili odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 49/99).
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali vodovodov, plačujejo stroške odvedene vode v javno kanalizacijo v količini, kot jo načrpajo. Količina porabljene vode se meri z vodomerom. Kolikor ni vodomera, se vzame pavšal po republiških standardih.
Uporabniki vode, ki nimajo vgrajenih vodomerov, sklenejo z upravljalcem javne kanalizacije pogodbo o odvajanju in načinu meritve odvedenih količin vode.
34. člen
Če upravljavec ali uporabnik ugotavlja, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun pavšalna poraba vode.
35. člen
Glede namestitve, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje odpadne vode, veljajo odločbe odloka o oskrbi s pitno vodo.
36. člen
Stopnja onesnaženosti komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstev in ostalih uporabnikov je določena na osnovi splošnih določil in predpisov, ki so podani s strani pristojnih ministrstev.
Za vse ostale odpadne vode izvaja meritve stopnje onesnaženosti uporabnik v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96).
V posebnih primerih lahko upravljavec predpiše dodatne pogoje za način vzorčenja, pogostnost meritev in analizne parametre, ki so sicer določeni z veljavnimi predpisi in uredbami.
37. člen
Uporabniki plačujejo kanalščino na podlagi izstavljenega računa upravljalcev.
Uporabnik mora plačati račun najkasneje v petnajstih dneh po njegovi izstavitvi.
V primeru, da uporabnik ne poravna kanalščine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka določenega v opominu, upravljalec dolg izterja po sodni poti.
38. člen
Uporabniki (industrija) z 30. člena tega odloka, ki ima predpisano izvajanje meritve stopnje onesnaženosti odpadnih voda, mora upravljavcu predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora v roku 8 dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi upravljalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
Uporabnik mora voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta.
Merilno mesto mora biti v vsakem času dostopno upravljavcu za pregled obratovalnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.
Merilno mesto in merilne naprave uporabnik vzdržuje na lastne stroške.
39. člen
Kadar upravljalec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljalec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete odpadne vode.
40. člen
Uporabnik je dolžan obvestiti upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
VII. ODVAJANJE TEHNOLOŠKIH ODPADNIH VODA V JAVNO KANALIZACIJO
41. člen
Tehnološka odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi v industriji, obrtni ali obrti podobni, gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi.
42. člen
V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste tehnološke odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek oziroma, ki so dovoljene po veljavnih standardih in predpisih o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaženja v javno kanalizacijo.
43. člen
Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti skladno z veljavnimi predpisi in uredbami.
Uporabnik uveljavlja take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti odpadne vode; ki odteka v javno kanalizacijo.
Kadar se koncentracija škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode poveča nad dovoljeno vrednostjo, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša, lahko upravljalec na podlagi strokovnega mnenja upravnemu organu, ki je izdal uporabno dovoljenje, predlaga spremembo le-tega.
Če pristojne inšpekcijske službe zahtevajo posebne oziroma dodatne postopke čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljavcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.
VIII. ODVAJANJE PADAVINSKIH VODA
44. člen
Padavinska voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali v tla.
45. člen
Lastnik ali upravljalec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo.
Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da se na podlagi določb uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) ne sme spuščati neposredno v vode, mora to vodo zajeti in očistiti.
IX. ODVAJANJE KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
46. člen
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih-individualnih objektov za čiščenje odplak (greznice, čistilne naprave).
Za gradnjo ustrezne greznice oziroma čistilne naprave si je povzročitelj obremenitve oziroma investitor dolžan pridobiti ustrezno dovoljenje, ki ga izda upravni organ v skladu s pogoji soglasja pristojne inšpekcijske službe. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi upravljalec.
47. člen
Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico, speljati jih je treba v vode, meteorno kanalizacijo ali v ponikalnico.
Povzročitelji obremenitve morajo zagotoviti redno vzdrževanje in praznjenje greznic. Praznjenje greznic mora biti urejeno na predpisan način in v skladu z standardi.
X. UPORABA JAVNE KANALIZACIJE
48. člen
Uporabniku se dovoljuje v javno kanalizacijo odvajati samo odpadne vode, ki ustrezajo veljavnim predpisom in uredbam.
Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo splošni standardi in smernice, podani s strani pristojnih ministrstev.
49. člen
Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovale kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje zaposlenega osebja,
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno in občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– povzročala, da bi v kanalih nastajali škodljivi plini,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi in uredbami dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda, zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan upravljalcu poravnati stroške odprave škode.
XI. PREKINITEV ODVAJANJA KOMUNALNE ODPADNE VODE
50. člen
Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odjave prekine odvajanje odpadne ali padavinske vode s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda v naslednjih primerih:
1. če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod, ·
2. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
3. če odpadna voda prekorači s predpisi določene dopustne količine škodljivih snovi,
4. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev,
5. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka.
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na vseh objektih, ki je nastala po njegovi krivdi ob izpustih neprimerne odpadne vode.
51. člen
Upravljalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primerih intervencije na objektih in napravah lahko upravljavec prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnika in mu zagotoviti odvajanje na drug način.
52. člen
V primerih višje sile kot so potres, požar, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitjem škodljivih snovi v kanalizacijo, izpad električne energije, velike okvare, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
XII. VIRI FINANCIRANJA
53. člen
Viri financiranja javne službe so:
– kanalščina,
– stroški čiščenja odpadnih voda,
– sredstva občinskega proračuna,
– prispevki občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne donacije in subvencije,
– takse ob soglasjih h gradnji,
– ostale takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih in padavinskih voda.
54. člen
Uporabnik je za priključitev na javno kanalizacijo dolžan plačati prispevek za priključitev na javno kanalizacijo upravljalcu.
Višino, pogoje in način plačevanja tega prispevka določi občinski svet z odlokom.
55. člen
Občinski svet lahko z odlokom določi obveznost plačevanja takse, ki se uporablja namensko za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda. V odloku s katerim se taksa uvede, mora biti določen način pobiranja in višina takse.
56. člen
Stroške čiščenja komunalnih odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javne kanalizacije odvajajo odpadne vode, cene za enoto in faktorja onesnaženosti se oblikujejo v skladu z veljavnimi predpisi o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev.
Cena vsebuje pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, stroške enostavne in razširjene reprodukcije ter stroške upravljanja s kanalizacijskimi sistemi.
57. člen
Uporabniki javne kanalizacije so dolžni redno plačevati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca. Uporabnik mora plačati račun najkasneje v 15 dneh od izstavitve. Če uporabnik meni, da obračun ni pravilen, lahko v 8 dneh od prejema računa vloži pisni ugovor na upravljalca kanalizacije.
V nasprotnem primeru mora upravljalec uporabnika z opominom pozvati k plačilu. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo po stanju na vodomeru.
Stanje na vodomeru, ki je podlaga za obračun sestavIjene cene za čiščenje in odvajanje odpadnih voda, odčitava pooblaščena oseba upravljavca.
XIII. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCEV IN UPORABNIKOV
58. člen
Obveznosti upravljalca pri odvajanju odpadne in padavinske vode:
1. redno kontrolira normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. ravna skladno z določbami pravilnika iz 8. člena tega odloka,
3. redno kontrolira kvaliteto odpadne vode in učinek čiščenja čistilnih naprav in drugih objektov ter naprav za predčiščenje odpadne vode ter vodi evidenco,
4. obvešča uporabnike o prekinitvi odvajanja odpadne vode preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije,
6. vrši nadzor meritev in skrbi za obračun odvedene vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
7. izdaja soglasja v skladu z določbami tega odloka in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
8. organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile ter o tem pravočasno poroča občinskim organom,
9. sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
10. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
11. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
12. kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje,
13. kontrolira vodotesnost kanalov in objektov javne kanalizacije,
14. na svoje stroške je dolžan spremeniti priključek, v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in padavinske vode na osnovi že izdanega soglasja.
59. člen
Uporabniki imajo obveznost da:
1. zgradijo objekte in naprave interne kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in pogoji izdanega soglasja upravljalca,
2. omogočijo upravljalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa, s tem da se mora upravljalec napovedati pri individualnih uporabnikih,
3. redno vzdržujejo interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4. redno kontrolirajo sestavo in količino odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo redno posredujejo upravljalcu,
5. pravočasno opozarjajo na ugotavljanje pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6. obveščajo upravljalca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
7. redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
8. odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih v strokovnem navodilu o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode,
9. prijavijo upravljalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
10. v primeru spremenjenih pogojev priključitve na lastne stroške prilagodijo hišni priključek, ne glede na prvotne pogoje priključitve. O spremenjenih pogojih so uporabniki dolžni obvestiti upravljalca, le-ta pa jim poda rok in pogoje ureditve glede na obseg potrebnih del,
11. kolikor odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo, morajo skladno z veljavnimi predpisi in uredbami predložiti upravljalcu analize odpadne vode, izdelane v skladu s strokovnim navodilom in obveščati upravljalca o vseh spremembah,
12. kolikor naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, pisno obvestijo upravljalca o spremembah obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja.
Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca.
Odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (hladilno, pitno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti.
Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
60. člen
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. Vsi stroški bremenijo investitorja.
Upravljalci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro...) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave in omrežja nepoškodovana, v nasprotnem primeru morajo na lastne stroške vzpostaviti prvotno stanje.
XIV. KAZENSKI DOLOČBI
61. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljalec, če:
– po ureditvi katastra ne vodi katastra kanalizacijskega omrežja,
– prekine odvajanje odpadne vode in padavinske vode v nasprotju z 50., 51. in 52. členom tega odloka,
– ne opravlja rednih kontrol normalnega vzdrževanja in obratovanja objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju (1. točka 58. člena),
– ne opravlja rednih kontrol kvalitete odpadnih voda in učinek čiščenja čistilnih naprav in drugih objektov ter naprav za predčiščenje odpadne vode (3. točka 58. člena),
– če ne obvesti uporabnike o prekinitvi odvajanja odpadne vode preko sredstev javnega obveščanja (4. točka 58. člena),
– ne organizira odvajanja odpadnih voda v primeru višje sile (8. točka 58. člena),
– ne pregleduje objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov (9. točka 58. člena),
– ne obvesti pisno uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo (11. točka 58. člena),
– ne kontrolira nivoja olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje (12. točka 58. člena),
– ne kontrolira vodotesnosti kanalov in objektov javne kanalizacije (13. točka 58. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
62. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uporabnik, pravna oseba ali samostojni podjetnik, če:
– ne skrbi za vodotesnost naprav in objektov, za katere je odgovoren, tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode (10. člen),
– z napravami in objekti ne upravlja tako, da je mogoče normalno odvajanje odpadnih in padavinskih voda, ne vodi katastra interne kanalizacije ali, če upravljalcu ne omogoči nadzora kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo (tretji in četrti odstavek 14. člena),
– v javno mešano kanalizacijo odvaja podtalnice, drenažne vode, vode odprtih vodotokov ter meteorne vode, kjer jih je možno speljati v ponikalnico ali vodotok (15. člen),
– v javno kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne vode v nasprotju s 16., 48. ali 49. členom tega odloka,
– se ne priključi na javno kanalizacijo, kjer je priključitev obvezna, oziroma, če ne zgradi ustrezne greznice ali čistilne naprave, kjer priključitev na javno kanalizacijo ni mogoča (17. člen),
– se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca (drugi odstavek 59. člena)
– ne zaprosi upravljalca za nadzorni pregled merilnega mesta, ne vodi obratovalnega dnevnika ali če ne omogoči upravljalcu dostop do merilnega mesta za pregled obratovalnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav (38. člen),
– ne obvesti upravljalca o spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja ali o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo (40. člen),
– odvaja v javno kanalizacijo tehnološko odpadne vode, ki niso določene v soglasju za kanalizacijski priključek oziroma, ki odstopajo od standardov in predpisov o emisijah snovi (42. člen),
– ravna v nasprotju z 47. členom tega odloka,
– ne opravlja redne kontrole sestave ali količine odpadne tehnološke vode in ne posreduje rezultatov na zahtevo upravljalca (4. točka 59. člena),
– ne opozori upravljalca na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji ali na spremenjene pogoje za priključitev (5. in 6. točka 59. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 8.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
XV. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
63. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena oseba za izvajanje lokalnega nadzora.
64. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Vitanje, dne 22. decembra 1999.
Župan
Občine Vitanje
Stanislav Krajnc l. r.

AAA Zlata odličnost