Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2016 z dne 26. 8. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2016 z dne 26. 8. 2016

Kazalo

2464. Pravilnik o obratovanju elektroenegetskih postrojev, stran 8268.

  
Na podlagi tretjega odstavka 32. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja minister za infrastrukturo
P R A V I L N I K 
o obratovanju elektroenegetskih postrojev 
1. člen 
(vsebina) 
Ta pravilnik določa minimalne tehnične in varnostne zahteve za izvajanje nalog obratovanja elektroenergetskih postrojev.
2. člen 
(področje uporabe) 
(1) Ta pravilnik se uporablja za vse elektroenergetske postroje, ki so del elektroenergetskega sistema in vse, ki so priključeni na elektroenergetski sistem, vseh napetostnih nivojev, razen za stanovanja in eno in dvostanovanjske stavbe.
(2) Določbe tega pravilnika ne veljajo za:
– postroje v letalih ali vozilih na zračno blazino, ki se premikajo na lastni pogon;
– postroje na ladjah, ki plujejo po odprtih morjih in plujejo na lastni pogon ali po navodilih kapitana;
– elektronske komunikacijske in informacijske sisteme;
– elektronske krmilne, regulacijske in avtomatizacijske sisteme;
– postroje v rudarstvu;
– inštalacije na morju, za katere velja mednarodno pomorsko pravo;
– inštalacije v vozilih;
– električne vlečne sisteme;
– električne inštalacije v stavbah;
– eksperimentalno raziskovalno delo na področju elektrotehnike.
3. člen 
(pomen izrazov) 
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo naslednje:
– »delo pod napetostjo« je vsako delo, pri katerem se delavec z deli telesa ali z orodjem, opremo ali napravami zavestno dotakne delov pod napetostjo ali poseže v območje dela pod napetostjo,
– »elektroenergetski postroj« (v nadaljnjem besedilu: EEP) je celotna električna oprema za proizvodnjo, prenos, pretvarjanje, distribucijo in uporabo električne energije,
– »naprava« je zbirno ime za medsebojno funkcijsko povezane elemente,
– »nizka napetost« je izmenična napetost, ki ne presega 1 000 V,
– »normalno obratovanje« je delovanje postroja, ko so vsi značilni parametri v predpisanih mejah,
– »obratovanje« so vse dejavnosti potrebne, da električni postroj lahko obratuje,
– »poskusno obratovanje« je preizkušanje, ali objekt z vgrajenimi inštalacijami oziroma tehnološkimi napravami izpolnjuje s predpisi določene parametre in zahtevane tehnične pogoje,
– »prekinitev obratovanja iz neobratovalnih razlogov« so prekinitve obratovanja zaradi vzdrževanja ali del na postroju ali na objektih in napravah v bližini postroja,
– »prekinitev obratovanja iz obratovalnih razlogov«, je prekinitev obratovanja, ki ni posledica okvare ali vzdrževanja ali neobratovalnih razlogov,
– »razpoložljivost« je sposobnost EEP obratovati, ko in kadar se obratovanje pod predpostavko razpoložljivih zunanjih virov zahteva pod danimi pogoji,
– »skrbnik EEP« je pravna ali fizična oseba, odgovorna za obratovanje postroja,
– »visoka napetost« je izmenična napetost, ki presega 1000 V,
– »zagonski preskusi« so preskusi, ki se izvajajo z namenom ugotavljanja sposobnosti za obratovanje,
– »zanesljivost« je sposobnost elementa opravljati zahtevano funkcijo pri danih pogojih v danem časovnem obdobju.
4. člen 
(cilji obratovanja) 
(1) EEP je potrebno obratovati tako, da so zagotovljeni varnost in zanesljivost obratovanja ter razpoložljivost EEP.
(2) Za doseganje zahtev iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti:
– učinkovitost obratovanja posameznega EEP,
– predpisano kakovost električne energije,
– učinkovito ukrepanje v izrednih razmerah, okvarah in čimprejšnjo vzpostavitev normalnega obratovanja,
– optimizacijo obratovanja,
– odpornost na motnje.
5. člen 
(zahteve pred začetkom obratovanja) 
(1) Zahteve pred začetkom obratovanja novega, rekonstruiranega ali obnovljenega EEP so:
– veljavno uporabno dovoljenje, če je bil EEP zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja,
– opravljen interni strokovni tehnični pregled, če je bil EEP zgrajen na podlagi uredbe, ki ureja vzdrževalna dela v javno korist na področju energetike,
– izdelana navodila za obratovanje,
– pisna izjava obratovalnega osebja o usposobljenosti za rokovanje s EEP,
– izjava odgovorne osebe za izvedbo del o sposobnosti EEP za obratovanje.
(2) Če so predvideni zagonski preizkusi in poskusno obratovanje, s katerimi se ugotavlja tehnične parametre EEP, se smejo izvajati le po predhodno izdelanem programu z navedbo morebitnih omejitev obratovanja.
(3) Izvajalec zagonskih preizkusov in poskusnega obratovanja vodi dnevnik, v katerega se vpisuje vse dogodke, aktivnosti in dela. Posebej podrobno morajo biti opisani vsi izredni obratovalni dogodki in njihove posledice.
(4) Izvajalec zagonskih preiskusov in poskusnega obratovanja po končanih zagonskih preizkusih ali poskusnem obratovanju izdela poročilo o doseganju projektno predvidenih parametrov z navedbo o sposobnosti EEP za začetek rednega obratovanja.
6. člen 
(zahteve med obratovanjem) 
Skrbnik EEP mora med obratovanjem EEP zagotoviti:
– izvajanje nadzora nad obratovanjem vseh EEP,
– ukrepanje ob odstopanju od zahtevanih vrednosti parametrov obratovanja,
– vodenje dnevnika obratovanja v elektronski ali papirni obliki,
– izklop EEP z navedbo razloga in predvidenim časom trajanja,
– vklop EEP v obratovanje ali v stanje pripravljenosti za obratovanje, z oceno stanja in natančno navedbo morebitnih omejitev pred ponovnim obratovanjem,
– izvajanje ukrepov, ki jih nalaga elektrooperater v okviru svojih pristojnosti,
– izmenjava obratovalnih podatkov z elektrooperaterjem.
7. člen 
(strokovna znanja in usposobljenost obratovalnega osebja) 
(1) Skrbnik EEP zagotavlja, da ima obratovalno osebje:
– ustrezno strokovno izobrazbo;
– strokovna in praktična znanja;
– znanja iz varnosti in zdravja pri delu, varstva pred požarom in varovanja okolja.
(2) Skrbnik EEP določi vrste potrebnih znanj iz prejšnjega odstavka v sistemizaciji delovnih mest.
(3) Pri presoji usposobljenosti obratovalnega osebja se uporabijo najmanj naslednja merila:
– poznavanje EEP s katerim oseba obratuje;
– praktične izkušnje z obratovanjem EEP;
– poznavanje nevarnosti, ki lahko nastanejo med izvajanjem obratovanja in varnostnih ukrepov, ki jih je treba upoštevati;
– sposobnost ocenjevanja nevarnosti pri delu.
(4) Skrbnik EEP dokumentira in hrani za vse osebe, ki sodelujejo v procesu obratovanja, podatke o strokovnem usposabljanju ter pridobivanju strokovnega znanja in kompetenc.
(5) Za zunanje izvajalce obratovanja zagotavlja izpolnjevanje pogojev iz tega člena njihov delodajalec.
8. člen 
(prekinitev obratovanja iz neobratovalnih razlogov) 
(1) Prekinitev obratovanja EEP iz neobratovalnih razlogov odredi odgovorna oseba za obratovanje EEP.
(2) Pobudo za prekinitev obratovanja EEP iz neobratovalnih razlogov poda oseba, odgovorna za izvajanje del, osebi odgovorni za obratovanje EEP. Zahteva mora vsebovati:
– naziv EEP, kateremu se prekine obratovanje;
– objekt ali naprava, na kateri se dela izvajajo z navedbo vrste del;
– začetek in konec razlogov za prekinitev obratovanja EEP.
9. člen 
(vzdrževanje EEP) 
(1) Vzdrževanje odredi oseba, odgovorna za obratovanje EEP.
(2) Pobudo za odobritev vzdrževanja EEP poda oseba, odgovorna za vzdrževanje EEP, osebi, odgovorni za obratovanje EEP. Pobuda mora vsebovati najmanj:
– naziv vzdrževanega EEP;
– navedbo vrste vzdrževanja z natančnim opisom predvidenih del;
– začetek in konec vzdrževanja EEP.
(3) Kadar se vzdrževanje izvaja pod napetostjo, se obratovanje EEP ne prekine.
(4) Zahtevo po izrednih vzdrževalnih delih lahko poda tudi odgovorna oseba za obratovanje.
10. člen 
(delo pod napetostjo) 
(1) Kadar se vzdrževanje EEP izvaja kot delo pod napetostjo, se šteje, da ni zagotovljeno normalno obratovanje EEP.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se vzdrževanje odredi po postopku iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena.
11. člen 
(prekinitve iz obratovalnih razlogov) 
(1) Prekinitev obratovanja iz obratovalnih razlogov odobri odgovorna oseba za obratovanje EEP.
(2) V času, ko EEP ne obratuje iz obratovalnih razlogov, je treba smiselno upoštevati 6. člen tega pravilnika.
(3) Odgovorna oseba za obratovanje odobri ponoven začetek obratovanja EEP, ki ne obratuje zaradi obratovalnih razlogov.
12. člen 
(priključitev agregata za začasno napajanje na distribucijsko omrežje) 
(1) Priključitev agregata za proizvodnjo električne energije na distribucijsko omrežje je dovoljena ob prekinitvah obratovanja zaradi vzdrževanja distribucijskega omrežja, v izrednih razmerah in zagotavljanja rezervnega napajanja. Priključitev izvede distribucijski operater.
(2) Dovoljeno je kratkotrajno paralelno obratovanje agregata z distribucijskim omrežjem (do 100 ms), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– napetostna razlika ∆ U ≤ ± 10 % Un,
– frekvenčna razlika ∆ f ≤ ± 0,5 Hz in
– razlika faznega kota Δφ ≤ ± 10 °.
(3) Distribucijski operater mora ob obratovanju agregata zagotoviti kakovost napetosti v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje. Odgovoren je za izvedbo zaščitnih ukrepov pred preveliko napetostjo dotika na mestu priključitve agregata in pravilno delovanje zaščitnih naprav distribucijskega omrežja in nanj priključenih električnih inštalacij, ki jih napaja agregat.
(4) Obratovanje agregatov mora biti varno in brez motenj, ki bi lahko povzročile nepravilno delovanje zaščitnih naprav uporabnikov distribucijskega omrežja, napetost dotika pa mora biti v dovoljenih mejah.
(5) Izbor, kateri odjemalec ali skupina odjemalcev in za koliko časa bo napajan iz agregata določi distribucijski operater in pri tem upošteva tehnične podatke agregata in predviden odjem odjemalcev tako, da je upoštevan tretji odstavek tega člena.
(6) Razpršeni viri, priključeni na distribucijsko omrežje, ki ga napaja agregat, smejo obratovati samo na podlagi izrecnega dovoljenja distribucijskega operaterja, ki pri tem upošteva tehnične podatke agregata in tehnične podatke razpršenih virov tako, da je upoštevan tretji odstavek tega člena.
(7) Oseba, odgovorna za obratovanje EEP, izda delovni nalog, v katerem določi:
– obseg napajanja z agregatom,
– način priklopa agregata na omrežje,
– začetek in konec obratovanja agregata.
13. člen 
(priključitev virov napajanja za lastne potrebe) 
Uporabnik sme priključiti vire napajanja samo za lastne potrebe, kadar napajanje iz distribucijskega omrežja ni na voljo, in sicer tako, da ni mogoč iznos potenciala (napetosti) v distribucijsko omrežje.
14. člen 
(posebni primeri obratovanja agregatov) 
(1) Paralelno obratovanje agregata z distribucijskim omrežjem je dovoljeno, če je tako določeno v soglasju za priključitev.
(2) Odgovorna oseba za neprekinjeno rezervno napajanje izda zahtevo za paralelno obratovanje agregata osebi, odgovorni za obratovanje EEP. Zahteva mora vsebovati najmanj:
– začetek in konec paralelnega obratovanja agregata,
– moč s katero bo agregat obratoval,
– ime odgovorne osebe za obratovanje agregata,
– ime odgovorne osebe za priključitev agregata.
(3) Odgovorna oseba za obratovanje distribucijskega omrežja izda delovni nalog, v katerem določi pogoje paralelnega obratovanja agregata v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili elektrooperaterja.
15. člen 
(koordinacija obratovanja in vzdrževanja) 
Skrbnik EEP mora zagotoviti sodelovanje, koordinacijo in seznanitev s podatki in informacijami med izvajalci obratovanja in vzdrževanja, zlasti pa:
– usklajevanje terminov izvajanja vzdrževalnih del;
– izvedbo zavarovalnih ukrepov;
– prepoved daljinskega krmiljenja v času izvajanja vzdrževalnih del na EEP;
– izmenjavo podatkov, pomembnih za izvajanje vzdrževalnih del;
– izmenjavo podatkov, pomembnih za ugotavljanje stanja naprav;
– medsebojno obveščanje o kritičnih stanjih v vzdrževanem EEP.
16. člen 
(zunanje izvajanje obratovanja) 
(1) Skrbnik EEP lahko s pogodbo odda izvajanje obratovanja delno ali v celoti zunanjemu izvajalcu.
(2) Obvezni sestavni deli pogodbe iz prejšnjega odstavka so:
– dokumentacija o obratovanju in podatki o EEP,
– obratovalna navodila,
– obseg izvajanja obratovanja in odgovornosti,
– ravnanje v izrednih razmerah,
– organiziranost obratovanja,
– kontaktni podatki odgovornih oseb.
(3) Skrbnik EEP lahko zahteva od izvajalca obratovanja dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 7. člena tega pravilnika.
17. člen 
(dokumentacija o obratovanju) 
(1) Skrbnik mora za vsak EEP zagotoviti dokumentacijo o obratovanju, ki obsega:
– shemo priključitve na sosednje električne EEP ali omrežje,
– čas in vzrok prekinitve obratovanja.
(2) EEP, ki je del elektroenergetskega sistema, morajo poleg dokumentacije iz prejšnjega odstavka imeti še podatke o:
– statistiki obratovalnih dogodkov,
– statistiki kakovosti oskrbe z elektriko (napetosti in frekvence),
– kazalnikih kakovosti obratovanja,
– moči, s katero EEP ali naprava sodeluje v elektroenergetskem sistemu,
– številu in času trajanja izklopa uporabnikov, če so bili izklopljeni.
18. člen 
(interni akt o obratovanju) 
(1) Skrbnik EEP mora imeti interni akt o obratovanju, razen če ima samo EEP nizke napetosti. Z internim aktom o obratovanju se določijo pravila obratovanja glede na vrsto in obseg EEP, in sicer:
– način priprave in izvajanja obratovanja,
– ukrepanje v primeru okvar in nesreč,
– ravnanje v izrednih obratovalnih in vremenskih razmerah,
– način in postopek imenovanja odgovornih oseb za obratovanje,
– način pridobivanja strokovnih znanj in usposabljanja obratovalnega osebja,
– način in postopek usklajenega sodelovanja obratovalnega in vzdrževalnega osebja,
– vodenje statistike obratovanja,
– vrste kazalnikov obratovanja za posamezen EEP ali skupino,
– način izvajanja nadzora obratovanja,
– način vodenja dnevnika obratovanja in dokumentiranja obratovalnih dogodkov,
– roke hranjenja dokumentacije o obratovanju, ki ne smejo biti krajši od pet let,
– način izdajanja, depeš,
– organiziranost in način izvajanja dežurne službe, če je ta potrebna,
– način in roki usposabljanja ter preverjanja pridobljenega znanja in usposobljenosti obratovalnega osebja.
(2) Interni akt o obratovanju je treba nemudoma dopolniti, če se izkažejo pomanjkljivosti v obratovanju.
19. člen 
(navodila za obratovanje) 
(1) Vsak EEP mora imeti navodila za obratovanje, ki so izdelana pregledno, pri čemer se upoštevajo varnostni vidiki. Navodila za obratovanje EEP morajo vsebovati zlasti:
– osnovne tehnične podatke o EEP,
– opis načina obratovanja,
– opis izvajanja posluževanja in stikalnih manipulacij,
– opis signalizacij, alarmov in komand,
– opis delovanja zaščitnih naprav,
– opredelitev normalnega obratovanja,
– opis postopka vzpostavitve normalnega obratovanja po odpravi okvare,
– opis prehoda električnega EEP iz obratovanja ali v obratovanje,
– seznam odgovornih oseb,
– ukrepanje v primeru izrednih razmer in odstopanja od predvidenih parametrov obratovanja.
(2) Poleg določb prejšnjega odstavka morajo za daljinsko vodene EEP navodila za obratovanje vsebovati še:
– opis in način izvajanja daljinskega vodenja,
– opredelitev načina predaje vodenja med posameznimi krmilnimi nivoji,
– ukrepanja na alarmne signalizacije delovanja zaščit in okvar na EEP,
– postopke pred začetkom in po končanju vzdrževalnih del.
(3) Poleg določb prvega odstavka tega člena morajo za lokalno vodene EEP navodila za obratovanje vsebovati še:
– opis in način lokalnega vodenja,
– podrobna navodila za krmiljenje.
(4) Obratovalna navodila morajo odražati dejansko stanje EEP, zato jih je treba sproti dopolnjevati na podlagi izkušenj in dogodkov. Obratovalna navodila morajo vsebovati prilogo, v kateri so evidentirana vsa dopolnila in spremembe z navedbo mesta, opisa in datuma spremembe ter imena osebe, ki je dopolnilo ali spremembo odobrila.
(5) Obratovalna navodila morajo biti stalno dostopna obratovalnemu osebju. Najmanj en izvod mora biti dosegljiv v EEP, en izvod pa hranjen v arhivu. Obratovalna navodila so lahko tudi v elektronski obliki.
(6) Za srednje napetostne in nizkonapetostne vode se izdelajo skupna obratovalna navodila, ki morajo biti dostopna v objektih napajalnih točk elektroenergetskega omrežja. Vsebovati morajo dodatek, ki vsebuje seznam razpršenih virov priključenih na posamezni vod in način njihovega izklopa od omrežja.
20. člen 
(nadzor nad obratovanjem) 
(1) Skrbnik EEP mora zagotoviti učinkovit in pregleden sistem nadzora obratovanja EEP.
(2) Zagotovljen mora biti stalen nadzor nad obratovanjem vseh EEP, ki so del elektroenergetskega sistema.
(3) Vrsto in način nadzora EEP, ki niso del elektroenergetskega sistema, določi skrbnik EEP.
21. člen 
(analize, statistika dogodkov in kazalniki obratovanja) 
(1) Skrbnik EEP mora vzpostaviti sistem zbiranja podatkov in informacij na podlagi katerih se izdelujejo analize, statistika dogodkov in kazalnikov obratovanja za EEP, ki so del elektroenergetskega sistema.
(2) Analize iz prejšnjega odstavka obsegajo vsaj:
– obdelavo podatkov in izrednih dogodkov,
– logično kontrolo podatkov,
– predlog izboljšav.
(3) Statistika dogodkov obratovanja obsega najmanj:
– vse vrste prekinitev obratovanja, z navedbo vzrokov,
– kakovosti napetosti,
– omejitve obratovanja.
(4) Na podlagi statistike dogodkov obratovanja skrbnik določi tehnične, organizacijske in ekonomske kazalnike obratovanja, ki so podlaga za ugotavljanje ustreznosti obratovanja.
(5) Obseg, vrsto analiz in statistike prekinitev zaradi okvar ali drugih razlogov za EEP, ki niso del elektroenergetskega sistema, določi skrbnik EEP.
KONČNI DOLOČBI 
22. člen 
(prenehanje uporabe) 
Z dnem začetka uporabe tega pravilnika se preneha uporabljati poglavje 1.4. Pravilnika o tehniških predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev (Uradni list SFRJ, št. 19/68).
23. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne dve leti po uveljavitvi tega pravilnika.
Št. 007-138/2016/13
Ljubljana, dne 25. julija 2016
EVA 2016-2430-0040
dr. Peter Gašperšič l.r.
Minister 
za infrastrukturo