Uradni list

Številka 53
Uradni list RS, št. 53/2016 z dne 5. 8. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 53/2016 z dne 5. 8. 2016

Kazalo

2364. Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič, stran 7885.

  
Na podlagi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 74. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(1) Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodna telesa vodonosnikov za območja občin Črnomelj, Metlika in Semič (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in se nahaja na območju občin Črnomelj, Kočevje, Metlika ter Semič, in vodovarstveni režim.
(2) Ta uredba določa tudi notranja območja znotraj vodovarstvenega območja.
2. člen 
(1) Vodovarstveno območje sestavljajo notranja območja z območji zajetij.
(2) Območja zajetij so določena okoli zajetih izvirov in črpalnih vrtin ter so navedena na seznamu iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Notranja območja se delijo na najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, ožja vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom in širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom in so poimenovana na naslednji način:
– območja zajetij z oznako »VVO 0«,
– najožja območja z oznako »VVO I«,
– ožja območja z oznako »VVO II« in
– širša območja z oznako »VVO III«.
3. člen 
(1) Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcele), ki predstavljajo mejo vodovarstvenih območjih, je naveden v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel, ki so znotraj vodovarstvenih območij na območjih zajetij in notranjih območjih, je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Seznam parcel iz prejšnjega odstavka je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz januarja 2016, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
(3) Meje vodovarstvenega območja, območja zajetij in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot posebni sloj geografskega informacijskega sistema, dostopni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo.
(4) Če se parcele na vodovarstvenem območju združujejo s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja, se na novonastalih parcelah za gradnje določi vodovarstveni režim, ki je strožji.
(5) Vodovarstveno območje se evidentira v vodnem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov.
(6) Meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ni dokončno določena in je predmet arbitražnega postopka, zato vsebine in prikazi te uredbe v ničemer ne prejudicirajo določitve ali označitve meje med državama.
II. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA RABO VODE 
4. člen 
(1) Na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana raba podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, razen za javno oskrbo s pitno vodo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je na najožjem vodovarstvenem območju dovoljena raba podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, tudi za lastno oskrbo s pitno vodo, če gre za oskrbo s pitno vodo stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb, ki nimajo možnosti priključitve na sistem javne oskrbe s pitno vodo, in se lahko podeli vodna pravica za rabo vode, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.
(3) Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo vode iz vodnega telesa, ki se varuje s to uredbo, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.
III. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA GRADNJO 
1. Splošno
5. člen 
(1) Na območju zajetja je prepovedana gradnja, določena v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: gradnja), razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.
(2) Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ali na delovanje sistema oskrbe s pitno vodo, ki so naslednje:
– odlaganje odpadkov,
– skladiščenje nevarnih snovi,
– uporaba fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS),
– uporaba gnojil,
– soljenje utrjenih površin zunaj urejenega območja odvajanja padavinske odpadne vode,
– vzdrževanje vozil in
– parkiranje gradbenih strojev, razen če gre za dejavnosti za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
6. člen 
(1) Na notranjih območjih je prepovedana gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, označena z oznako »–«.
(2) Na notranjih območjih je prepovedana gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 2 te uredbe označena z oznakama »pp« ali »pip«, če v postopku pridobivanja vodnega soglasja ali mnenja o državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu analiza tveganja za onesnaženje ni bila izvedena ali če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje ali izvajanja gradbenih del na notranjih območjih ni sprejemljivo.
7. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena je na notranjih območjih dovoljena gradnja vojaških objektov, objektov za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter objektov za varnost in se vodno soglasje izda, če se zaradi rekonstrukcije ne spremenita velikost in namembnost objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če so za gradnjo zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
(2) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela v javno korist na javnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, investicijska vzdrževalna dela na letališki infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: letalski navigacijski objekti) v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi vzdrževalnih del v javno korist sprejemljivo.
(3) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena so na notranjih območjih dovoljena tudi redna vzdrževalna dela letalskih navigacijskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter vzdrževalna dela v javno korist na elektroenergetski infrastrukturi in objektih v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževalna dela v javno korist na področju energetike, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek vodno soglasje na notranjih območjih ni potrebno za redna vzdrževalna dela na javnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste.
(5) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena je na notranjih območjih dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje za lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste, mostove, distribucijske elektroenergetske vode in plinovode za zemeljski plin, cevovode za pitno in odpadno vodo ter telekomunikacijske vode, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za stavbe na teh območjih oziroma za stavbe, katerih gradnja je dovoljena s to uredbo, če je gradnja dovoljena s prostorskimi akti občin in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
(6) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena je na notranjih območjih dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje za gradnjo gozdnih cest in grajenih gozdnih vlak, če je za izvedbo te gradnje pridobljeno pozitivno mnenje izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.
(7) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena sta na notranjih območjih dovoljeni rekonstrukcija stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, določena v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, ter odstranitev objektov, in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
8. člen 
(1) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 2 te uredbe označena z oznako »+«.
(2) Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 2 te uredbe označena z oznako »pd«, je treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 2 te uredbe označena z oznako »pp«, če so načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.
(4) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1 in 1.2 priloge 2 te uredbe označena z oznako »pip«, če je to gradnja infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, za katerega je narejena celovita presoja vplivov na okolje in pridobljeno okoljevarstveno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena za gradnjo, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 2 te uredbe označena z oznako »pp« in je na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja o državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena za gradnjo, ki je v preglednicah 1.1 in 1.2 priloge 2 te uredbe označena z oznako »pip« in je na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja o državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu.
9. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če gre za prenosni plinovod izključno za zemeljski plin v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter pogoje za posege na območjih njihovih varovalnih pasov, in če so načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo.
(2) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja letališč za javne potrebe za helikopterje s premerom do 40 m v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za gradnjo izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
(3) Pretakanje goriva na območjih iz prejšnjega odstavka je prepovedano izven urejenih površin, ki morajo biti vodotesne in morajo imeti zagotovljeno zbiranje in odvajanje odpadnih voda izven vodovarstvenega območja.
2. Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo na najožjih vodovarstvenih območjih za zajetja Dobličica, Vumole, Damelj in Guče
10. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih za zajetja Dobličica, Vumole, Damelj in Guče dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb in se izda vodno soglasje, če gre za izvajanje kmetijske ali dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev ali njihovih pravnih naslednikov, in če:
1. gre za gradnje stavb, kadar rekonstrukcije nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev na zahteve vodovarstvenega režima tehnično niso izvedljive ali stroški rekonstrukcije presegajo stroške nove gradnje,
2. so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda,
3. se poleg zahtev glede odvajanja odpadnih voda iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda, zagotovi, da se komunalna, industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda ne odvaja posredno v podzemne vode,
4. se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti občin Črnomelj in Semič,
5. gre za dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
6. se zmogljivosti nestanovanjskih stavb, zgrajenih do uveljavitve te uredbe, ne povečajo,
7. gre za nestanovanjske stavbe, ki so stavbe za:
– rastlinsko pridelavo (vključno z rastlinjaki, ki niso uvrščeni med nezahtevne in enostavne objekte),
– rejo živali,
– spravilo pridelka,
– shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije ter
– izvajanje dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu, če so izpolnjene zahteve in pogoji iz predpisa, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
(2) Za gradnjo stavbe za rejo živali na najožjih vodovarstvenih območjih je treba poleg zahtev iz prejšnjega odstavka upoštevati še naslednje zahteve:
1. gradnja nove stavbe za rejo živali je dopustna, če se prejšnja stavba za rejo živali odstrani ali spremeni njena namembnost, in če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje sprejemljivo. Sprememba namembnosti je dovoljena le za dejavnosti, ki so se na kmetijskem gospodarstvu izvajale pred uveljavitvijo te uredbe, pri čemer se njihov obseg s tem ne poveča,
2. na kmetijskih zemljiščih v uporabi kmetijskega gospodarstva skupna obremenitev z rejnimi živalmi ne sme presegati obremenitev, določenih s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
3. skladiščenje živinskih gnojil mora biti urejeno v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
4. izcedne vode iz stavbe za rejo živali morajo biti speljane v vodotesno skladišče za živinska gnojila, ki mora biti zgrajeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, in
5. pri tehnologiji zbiranja živinskih gnojil morajo biti upoštevane prepovedi oziroma omejitve rabe posamezne vrste živinskih gnojil v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, na razpoložljivih kmetijskih zemljiščih kmetijskega gospodarstva.
11. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe so na najožjih vodovarstvenih območjih za zajetja Dobličica, Vumole, Damelj in Guče dovoljene gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, ki niso stavbe iz prejšnjega člena, in se izda vodno soglasje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– gre za gradnje stavb, kadar rekonstrukcije stanovanjskih in nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev na zahteve vodovarstvenega režima tehnično niso izvedljive ali stroški rekonstrukcije presegajo stroške nove gradnje,
– gre za stanovanjske stavbe za prebivalce ali njihove pravne naslednike, ki so na teh območjih bivali pred uveljavitvijo te uredbe,
– gre za nestanovanjske stavbe za opravljanje dejavnosti, ki so se na teh območjih opravljale pred uveljavitvijo te uredbe, pri čemer se zmogljivosti nestanovanjskih stavb, zgrajenih do uveljavitve te uredbe, ne povečajo,
– se po gradnji nove nestanovanjske stavbe prejšnja stavba, ki je imela enak namen, odstrani,
– se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti občin Črnomelj in Semič, uveljavljenimi pred uveljavitvijo te uredbe, in
– se poleg zahtev glede odvajanja odpadnih voda iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda, zagotovi, da se komunalna odpadna voda ne odvaja posredno v podzemne vode.
(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka morajo biti na najožjem vodovarstvenem območju za zajetja Dobličica, Vumole, Damelj in Guče izpolnjeni tudi naslednji posebni pogoji:
1. dovoljena je gradnja stanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 2 te uredbe, navedenih pod zaporednima številkama 1 in 2, če gre za dvostanovanjske stavbe,
2. dovoljena je gradnja nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 2 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami:
– 1: z največ 200 m2 bruto površine, če gre za samostojne gostinske stavbe, kot so okrepčevalnice, slaščičarne, kavarne, bari, bifeji;
– 2 in 3: do največ 300 m2 bruto površine, če gre za stavbe javne uprave ali stavbe, namenjene poslovanju s strankami v bankah ali poštah, za stavbe s poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij z največ tremi zaposlenimi, za samostojne prodajalne z živili oziroma tekstilom, prodajne galerije ali knjižnice, in
– 13: če ne gre za znanstvenoraziskovalno delo;
3. dovoljena je gradnja športnih igrišč za športe na prostem, razen za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke;
4. dovoljena je gradnja drugih gradbenih inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, če gre za otroška in druga javna igrišča, javne vrtove, parke, trge, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine;
5. gradnja posameznih vrst stavb iz 1., 2., 3. in 4. točke tega odstavka je dovoljena pod pogoji, določenimi za posamezno vrsto stavbe iz preglednice 1.1 priloge 2 te uredbe, kakor so navedeni za ožje vodovarstveno območje;
6. za parkirišča je treba zagotoviti, da se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo oziroma da se odvaja prek lovilnika olj v skladu z zahtevami iz točke 10 c poglavja IV iz preglednice 1.1 priloge 2 te uredbe.
3. Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Obrh
12. člen 
Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Obrh za gradnjo avtoceste, hitre ceste, glavne, regionalne in lokalne ceste dovoljeno izvajanje gradbenih del, navedenih v preglednici 1.2 priloge 2 te uredbe pod zaporednima številkama 1 in 14, in se lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje sprejemljivo.
13. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Obrh dovoljena gradnja športnih igrišč, drugih gradbenih inženirskih objektov za šport ter z njimi povezanih ureditev in nove povezovalne ceste pri osnovni šoli Metlika, in se izda vodno soglasje, če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je to tveganje zaradi gradnje sprejemljivo, in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
(2) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Obrh dovoljena gradnja državne ceste ter z njima povezanih ureditev, in se izda vodno soglasje, če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je to tveganje zaradi gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo, in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in če so v času gradnje in obratovanja izpolnjeni naslednji posebni pogoji:
1. zagotovljena mora biti čim večja ohranitev obstoječega naravnega režima toka podzemne vode;
2. zagotovljeno mora biti nadzorovano odvajanje odpadnih voda izven vodovarstvenega območja in preprečeno vsakršno izpiranje ali izcejanje odpadnih voda v podzemno vodo;
3. posegi v tla, odstranjevanje krovnih plasti in peščeno- prodnega zasipa se morajo izvajati tako, da so prizadete čim manjše površine;
4. na gradbiščih, večjih od 1 ha, se izvaja etapna gradnja, pri čemer se največja dovoljena površina gradbišča brez izvedenih tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode z dokazanim 100-odstotnim tesnjenjem določi za vsak odsek etapne gradnje posebej, velikost in zaščitni ukrepi pa se preverijo v analizi tveganja za onesnaženje;
5. za izvedbo tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) se uporabljajo betoni z nealkalnim pospeševalcem vezanja, ki nimajo negativnih vplivov na kakovost podzemne vode in so le v funkciji gradnje objekta. Vse morebitne izcedne vode je treba zbrati in odvesti na čistilno napravo. Gradnja tesnilnih zaves, ki niso v funkciji objektov, ni dovoljena. Dodatno zmanjšanje transmisivnosti vodonosnika zaradi izvedbe tesnilne zavese ali injektiranja ne sme presegati 10 odstotkov. Tesnilne zavese ne smejo segati do dna vodonosnika;
6. zagotoviti je treba čim manjšo prepustnost utrjenih površin cestnega telesa in pri tem uporabiti materiale, ki nimajo negativnih vplivov na kakovost podzemne vode;
7. z analizo tveganja in zaščitnimi ukrepi mora biti seznanjen izvajalec občinske javne službe oskrbe s pitno vodo, ki upravlja z zajetjem Obrh;
8. zaradi ugotavljanja vpliva izgradnje in obratovanja državne ceste na stanje podzemne vode v zajetju Obrh je treba za vsako cesto zagotoviti izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.
14. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Obrh dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb in se izda vodno soglasje, če gre za izvajanje kmetijske ali dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev ali njihovih pravnih naslednikov, in če:
1. gre za gradnjo stavb, kadar rekonstrukcija nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev na zahteve vodovarstvenega režima tehnično ni izvedljiva ali stroški rekonstrukcije presegajo stroške nove gradnje,
2. so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda,
3. se poleg zahtev glede odvajanja odpadnih voda iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda, zagotovi, da se komunalna, industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda ne odvaja posredno v podzemno vodo,
4. se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti občine Metlika,
5. gre za dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
6. se zmogljivosti nestanovanjskih stavb, zgrajenih do uveljavitve te uredbe, ne povečajo,
7. gre za nestanovanjske stavbe, ki so stavbe za:
– rastlinsko pridelavo (vključno z rastlinjaki, ki niso uvrščeni med nezahtevne in enostavne objekte),
– rejo živali,
– spravilo pridelka,
– shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije in
– izvajanje dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu, če so izpolnjene zahteve in pogoji iz predpisa, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
(2) Za gradnjo stavbe za rejo živali na najožjih vodovarstvenih območjih je treba poleg zahtev iz prejšnjega odstavka upoštevati še naslednje zahteve:
– gradnja nove stavbe za rejo živali je dopustna, če se prejšnja stavba za rejo živali odstrani ali spremeni njena namembnost in če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje sprejemljivo. Sprememba namembnosti je dovoljena le za dejavnosti, ki so se na kmetijskem gospodarstvu izvajale pred uveljavitvijo te uredbe, pri čemer se njihov obseg s tem ne poveča,
– na kmetijskih zemljiščih v uporabi kmetijskega gospodarstva skupna obremenitev z rejnimi živalmi ne sme presegati obremenitev, določenih s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
– skladiščenje živinskih gnojil mora biti urejeno v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
–  izcedne vode iz stavbe za rejo živali morajo biti speljane v vodotesno skladišče za živinska gnojila, ki mora biti zgrajeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, in
– pri tehnologiji zbiranja živinskih gnojil morajo biti upoštevane prepovedi oziroma omejitve rabe posamezne vrste živinskih gnojil na razpoložljivih kmetijskih zemljiščih kmetijskega gospodarstva.
15. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Obrh dovoljena gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, ki niso stavbe iz prejšnjega člena, in se izda vodno soglasje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– gre za gradnjo stavb, kadar rekonstrukcija stanovanjskih in nestanovanjskih stavb ter njihova prilagoditev na zahteve vodovarstvenega režima tehnično nista izvedljivi ali stroški rekonstrukcije presegajo stroške nove gradnje,
– gre za stanovanjske stavbe za prebivalce ali njihove pravne naslednike, ki so na teh območjih bivali pred uveljavitvijo te uredbe,
– gre za nestanovanjske stavbe za opravljanje dejavnosti, ki so se na teh območjih opravljale pred uveljavitvijo te uredbe, pri čemer se zmogljivosti nestanovanjskih stavb, zgrajenih do uveljavitve te uredbe, ne povečajo,
– se po gradnji nove stavbe prejšnja stavba, ki je imela enak namen, odstrani,
– se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti občine Metlika, sprejetimi pred uveljavitvijo te uredbe, in
– se poleg zahtev glede odvajanja odpadnih voda iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda, zagotovi, da se komunalna, industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda ne odvaja posredno v podzemne vode.
(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka morajo biti na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Obrh izpolnjeni tudi naslednji posebni pogoji:
1. dovoljena je gradnja stanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 2 te uredbe, navedenih pod zaporednima številkama 1 in 2, če gre za dvostanovanjske stavbe,
2. dovoljena je gradnja nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 2 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami:
– 1: z največ 200 m2 bruto površine, če gre za samostojne gostinske stavbe, kot so okrepčevalnice, slaščičarne, kavarne, bari, bifeji;
– 2, 3 in 6: do največ 300 m2 bruto površine, če gre za stavbe javne uprave ali stavbe, namenjene poslovanju s strankami v bankah ali poštah, za stavbe s poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij z največ tremi zaposlenimi, za samostojne prodajalne z živili oziroma tekstilom, prodajne galerije ali knjižnice, in
– 9, če gre delavnico za servis vozil in so na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda. Gradnja je prepovedana, če v postopku pridobivanja vodnega soglasja analiza tveganja za onesnaženje ni bila izvedena ali če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje ali izvajanja gradbenih del ni sprejemljivo,
– 11: do največ 1000 m2 bruto površine, če gre za kulturni dom z dvorano za družabne prireditve;
– 13, če ne gre za znanstveno raziskovalno delo, in
– 15: do največ 200 m2 bruto površine, če gre za spremljajoči objekt ob športnih igriščih, namenjen garderobi, shrambi rekvizitov, sanitarijam in klubskim prostorom;
3. dovoljena je gradnja športnih igrišč za športe na prostem, razen za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke;
4. dovoljena je gradnja drugih gradbenih inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, če gre za otroška in druga javna igrišča, javne vrtove, parke, trge, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine;
5. gradnja posameznih vrst stavb iz 1., 2., 3. in 4. točke tega odstavka je dovoljena pod pogoji, določenimi za posamezno vrsto stavbe iz preglednice 1.1 priloge 2 te uredbe, kakor so navedeni za ožje vodovarstveno območje;
6. za parkirišča je treba zagotoviti, da se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo oziroma prek lovilnika olj v skladu z zahtevami iz točke 10 c poglavja IV iz preglednice 1.1 priloge 2 te uredbe, če gre za začasno rešitev v prehodnem obdobju do zgraditve javnega kanalizacijskega omrežja za padavinsko odpadno vodo, ali do zagotovitve potrebnih zmogljivosti na javnem kanalizacijskem omrežju mešanega sistema.
4. Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Gornji Suhor
16. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Gornji Suhor dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje za največ dve stanovanjski stavbi, če so izpolnjeni naslednji posebni pogoji:
– gradnja stavbe je dovoljena, kadar rekonstrukcija stanovanjske stavbe in njena prilagoditev na zahteve vodovarstvenega režima tehnično nista izvedljivi ali stroški rekonstrukcije presegajo stroške nove gradnje,
– gradnja stavbe je dovoljena, če gre za pravne naslednike, ki so na teh območjih bivali pred uveljavitvijo te uredbe,
– se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti občine Metlika, in
– se poleg zahtev glede odvajanja odpadnih voda iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda, zagotovi, da se komunalna odpadna voda ne odvaja posredno v podzemne vode.
(2) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Gornji Suhor dovoljena gradnja stavbe, kadar rekonstrukcija stavbe in njena prilagoditev na zahteve vodovarstvenega režima tehnično nista izvedljivi ali stroški rekonstrukcije presegajo stroške nove gradnje, in se izda vodno soglasje, če se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti občine Metlika, in se komunalna odpadna voda ne odvaja v podzemne vode.
5. Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Bajer
17. člen 
Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Bajer dovoljena gradnja objekta za izvajanje gostinsko-turistične dejavnosti do največ 150 m2 bruto tlorisne površine, rekonstrukcija stavbe ob ribniku, vodne črpalke in jezu, ureditve pešpoti, otroških in drugih javnih igrišč ter postavitve orodja za rekreacijo, in se izda vodno soglasje, če so izpolnjeni naslednji posebni pogoji:
– se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti občine Semič, uveljavljenimi pred uveljavitvijo te uredbe, in
– se poleg zahtev glede odvajanja odpadnih voda iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda, zagotovi, da se komunalna odpadna voda ne odvaja posredno v podzemne vode.
6. Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo na ožjih vodovarstvenih območjih za zajetja Obrh, Gornji Suhor, Dobličica, Vumole, Damelj, Brezovica, Blatnik, Bajer in Guče
18. člen 
Na ožjih vodovarstvenih območjih za zajetja Obrh, Gornji Suhor, Dobličica, Vumole, Damelj, Brezovica, Blatnik, Bajer in Guče je treba izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
– gre za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, kadar rekonstrukcija stanovanjskih in nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev na zahteve vodovarstvenega režima tehnično nista izvedljivi ali stroški rekonstrukcije presegajo stroške nove gradnje,
– so upoštevane zahteve glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda,
– gre za bivanje in opravljanje dejavnosti prebivalcev ali njihovih pravnih naslednikov, ki so na teh območjih bivali ali opravljali dejavnosti pred uveljavitvijo te uredbe, in
– se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti občin Črnomelj, Metlika in Semič.
7. Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo na širših vodovarstvenih območjih za zajetja Obrh, Gornji Suhor, Dobličica, Vumole, Damelj, Brezovica, Blatnik, Bajer in Guče
19. člen 
Na širših vodovarstvenih območjih za zajetja Obrh, Gornji Suhor, Bajer, Dobličica, Vumole, Damelj, Brezovica, Blatnik in Guče je treba izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
– so upoštevane zahteve glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda,
– gre za bivanje ali opravljanje dejavnosti prebivalcev ali njihovih pravnih naslednikov, ki so na teh območjih bivali ali opravljali dejavnosti pred uveljavitvijo te uredbe, in
– se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti občin Črnomelj, Metlika in Semič.
IV. PREPOVEDI V ZVEZI Z RAVNANJEM Z ZEMLJIŠČI IN GOZDOM 
20. člen 
(1) Na notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih prepovedano:
1. gnojiti brez gnojilnega načrta;
2. shranjevati organska gnojila, razen odlaganja uležanega hlevskega gnoja v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, pri čemer se uležani hlevski gnoj ne sme odložiti na razdalji, ki je krajša od 100 m od območja zajetja;
3. shranjevati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
4. uporabljati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
5. shranjevati kompost in pregnito blato 1. in 2. kakovostnega razreda, določena v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
6. uporabljati kompost in pregnito blato 1. in 2. kakovostnega razreda, določena v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
7. gnojiti z vsebino greznic, blatom komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali drugih čistilnih naprav;
8. vnašati zemeljski izkop, umetno pripravljeno zemljino ali polnilo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.
(2) Gnojilni načrt iz 1. točke prejšnjega odstavka mora biti izdelan v pisni obliki in biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora vsaj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega oziroma organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečni vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.
21. člen 
(1) Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano tudi:
– gnojiti z gnojnico in gnojevko ter
– preoravati trajno travinje, razen travinja (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar.
(2) Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč znotraj najožjih vodovarstvenih območij ne sme presegati 140 kg N/ha.
(3) Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:
1. za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;
2. največji enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Preskus in vrednotenje rezultatov preskusa se izvedeta v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz drugega odstavka prejšnjega člena;
3. za žita enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni je pred setvijo ozimnih vrst žita vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;
4. za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo; za trajne nasade enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;
5. za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.
(4) Na najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(5) Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in so ograde s pašnimi površinami tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:
– dokrmljevanje živali ni dovoljeno;
– napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) mora biti urejeno tako, da se ga lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču;
– pašo je treba prekiniti, če pride na pašni površini do uničenja travne ruše zaradi gaženja.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek je paša živine na najožjem vodovarstvenem območju za zajetji ČBL- 3/92 Blatnik in ČBL- 4/92 Blatnik ter za zajetji BR-2/12 Brezovica in BR-1/94 Brezovica prepovedana.
22. člen 
Kmetijska zemljišča se lahko z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, na ožjih in širših vodovarstvenih območjih gnojijo tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.
23. člen 
(1) Na najožjih vodovarstvenih območjih je za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih prepovedana raba FFS, ki vsebujejo aktivne snovi s seznama prepovedanih aktivnih snovi (v nadaljnjem besedilu: seznam).
(2) Seznam pripravi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, in ministrstvom, pristojnim za zdravje, vsako leto najpozneje do konca novembra za naslednje leto na podlagi preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju podatkov o možnem spiranju aktivnih snovi v podzemno vodo, pridobljenih ob registraciji FFS, podatkov pri ocenjevanju aktivnih snovi na ravni Evropske unije ter na podlagi upoštevanja rezultatov monitoringa pitne vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje, in rezultatov monitoringa stanja voda za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.
(3) Seznam je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje.
(4) Če seznam ni izdelan v roku iz drugega odstavka tega člena, se do njegove objave uporablja zadnji objavljeni seznam.
24. člen 
(1) Na najožjih vodovarstvenih območjih se škodljivi organizmi lahko zatirajo s FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji:
– uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi),
– prednost ima uporaba tistih kemijskih ukrepov in FFS, ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov,
– med sezonami oziroma v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS, in
– uporaba FFS se mora izvajati na kmetijskih zemljiščih po setvi in vzniku kmetijskih rastlin in plevela oziroma po presajanju kmetijskih rastlin in vzniku plevela.
(2) Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka je uporaba FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, na najožjih vodovarstvenih območjih na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje po setvi pred vznikom kmetijskih rastlin in plevela oziroma pred presajanjem kmetijskih rastlin in vznikov plevela dovoljena, če gre za gojenje vrtnin, za katere ni na voljo FFS za uporabo po vzniku kmetijskih rastlin oziroma presajanju in hkrati iz ocene tveganja glede onesnaževanja podzemne vode v postopku registracije FFS izhaja, da je tveganje za onesnaženje vode s tem FFS sprejemljivo.
25. člen 
Na kmetijskih zemljiščih na ožjih in širših vodovarstvenih območjih se lahko škodljivi organizmi zatirajo z uporabo FFS v skladu s predpisi, ki urejajo FFS.
26. člen 
Na notranjih območjih je v gozdu in na stavbnih zemljiščih, vključno z objekti prometne infrastrukture, prepovedano:
1. gnojiti s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, razen če gre za gnojenje vrtov ob stanovanjskih stavbah;
2. uporabljati ali shranjevati vsebino greznic in blato komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali drugih čistilnih naprav;
3. gnojiti z gnojnico in gnojevko ter uporabljati ali shranjevati blato, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega shranjevanja;
4. shranjevati organska gnojila, določena v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
5. shranjevati kompost ali pregnito blato 1. in 2. kakovostnega razreda, določena v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
6. uporabljati kompost ali pregnito blato 1. in 2. kakovostnega razreda, določena v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
7. vnašati zemeljski izkop, umetno pripravljeno zemljino ali polnilo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, če gre za vnos v gozdu in na najožjih vodovarstvenih območjih.
27. člen 
(1) Na notranjih območjih sta dovoljena pogozdovanje in obnova gozda s saditvijo oziroma setvijo. Pred začetkom del na najožjih vodovarstvenih območjih je treba o tem obvestiti izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.
(2) Na notranjih območjih se lahko izvajajo dela v gozdovih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo gozdov.
(3) Pred sečnjo in spravilom lesa z mehanizacijo iz gozda na najožjih vodovarstvenih območjih je treba o tem obvestiti izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.
28. člen 
Zatiranje škodljivih organizmov s kemičnimi ukrepi in uporaba FFS sta na notranjih območjih prepovedana v gozdu in na stavbnih zemljiščih, vključno z objekti prometne infrastrukture.
V. DRUGE ZAHTEVE IN OMEJITVE 
29. člen 
(1) Na notranjih območjih sta poseganje v vodotoke ali priobalna zemljišča ter odvzem naplavin iz vodotokov in priobalnih zemljišč prepovedana, razen če gre za izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč ali izvajanje ukrepov varstva pred škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ali za posebno rabo vode, če je za to rabo podeljena vodna pravica.
(2) Na notranjih območjih je poseganje na območjih zemeljskih, hribinskih in snežnih plazov prepovedano, razen če gre za izvajanje ukrepov varstva pred škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
30. člen 
(1) Skladiščenje goriva in drugih nevarnih snovi v objektih na notranjih območjih je prepovedano, razen če gre za oskrbo objektov, katerih gradnja je dovoljena v skladu s to uredbo, in so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih prostorih.
(2) Na notranjih območjih je parkiranje vozil zunaj urejenih parkirnih površin prepovedano, razen če gre za parkiranje lastnikov kmetijskih ali gozdnih zemljišč na ali ob njihovih parcelah zaradi opravljanja kmetijskih ali gozdarskih del.
31. člen 
(1) Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih vodovarstvenih območjih morajo izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode.
(2) Odstranitev objektov ali prenehanje rabe objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo ali nosilec državnega monitoringa stanja voda, izvede pa ga od njega pooblaščeni izvajalec.
VI. NADZOR 
32. člen 
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi:
– z ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo in gozdarstvo,
– s prepovedmi in omejitvami uporabe FFS in sredstev za zaščito lesa opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,
– s prepovedmi in omejitvami za gradnjo objektov ter s prepovedmi in omejitvami za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov opravljajo gradbeni inšpektorji,
– s prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.
VII. KAZENSKE DOLOČBE 
33. člen 
(1) Z globo od 4.000 do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. uporablja vodo v nasprotju z določbami prvega odstavka 4. člena te uredbe;
2. gradi objekt, katerega gradnja je v nasprotju s prepovedmi ali zahtevami iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. člena te uredbe;
3. gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem iz 5., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. člena te uredbe;
4. gnoji brez gnojilnega načrta iz 1. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe;
5. uporablja ali shranjuje kompost in pregnito blato 1. ali 2. kakovostnega razreda v nasprotju z 20. členom te uredbe;
6. uporablja ali shranjuje blato iz čistilnih naprav v nasprotju z 20. členom te uredbe;
7. vnaša zemeljski izkop, umetno pripravljene zemljine ali polnila v nasprotju z 20. členom te uredbe;
8. gnoji z gnojnico in gnojevko ali preorava trajno travinje v nasprotju s prvim odstavkom 21. člena te uredbe;
9. gnoji z uležanim hlevskim gnojem v nasprotju z drugim odstavkom 21. člena te uredbe;
10. uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s tretjim odstavkom 21. člena te uredbe;
11. ravna v nasprotju s četrtim in petim odstavkom 21. člena te uredbe;
12. gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju z 22. členom te uredbe;
13. uporablja FFS v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena te uredbe;
14. izvaja zatiranje škodljivih organizmov s FFS v nasprotju s 24. in 25. členom te uredbe;
15. gnoji, shranjuje oziroma uporablja blato ali vnaša zemeljski izkop, umetno pripravljene zemljine ali polnila v nasprotju s 26. členom te uredbe;
16. ravna z gozdom v nasprotju s 27. členom te uredbe;
17. ravna v nasprotju z 28. členom te uredbe;
18. posega v vodotoke ali priobalna zemljišča v nasprotju z 29. členom te uredbe;
19. ravna v nasprotju s 30. členom te uredbe;
20. ne dopusti dostopa in vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev, gradnje novih objektov oziroma prenehanje uporabe in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 31. člena te uredbe.
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
34. člen 
Gnojilni načrti, pripravljeni pred uveljavitvijo te uredbe, se lahko uporabljajo kot gnojilni načrti iz drugega odstavka 20. člena te uredbe do konca obdobja, za katero so bili pripravljeni.
35. člen 
(1) Izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo na vodovarstvenem območju, določenem s to uredbo, morajo pripraviti načrt postavitve tabel za označevanje vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje vodovarstvenega območja, najpozneje v enem letu po uveljavitvi te uredbe.
(2) Na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka morajo biti območja zajetij in notranja območja označena najpozneje v dveh letih po uveljavitvi te uredbe.
36. člen 
Občine Črnomelj, Metlika in Semič ter izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo morajo zagotoviti namestitev ograj okoli zajetij v skladu s predpisom, ki določa kriterije za določitev vodovarstvenega območja, v enem letu od uveljavitve te uredbe.
37. člen 
Lastniki in drugi posestniki kmetijskih zemljišč morajo na kmetijskih zemljiščih zagotoviti izvajanje določb 20., 21. in 23. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2018.
38. člen 
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.
39. člen 
Določbe te uredbe se ne uporabljajo za gradnje, za katere je bilo pred uveljavitvijo te uredbe:
– izdano pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje,
– izdana informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda v postopku za pridobitev vodnega soglasja, ali
– izdano pravnomočno oziroma dokončno vodno soglasje.
40. člen 
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-34/2016
Ljubljana, dne 28. julija 2016
EVA 2015-2550-0071
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik