Uradni list

Številka 47
Uradni list RS, št. 47/2016 z dne 1. 7. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 47/2016 z dne 1. 7. 2016

Kazalo

2035. Zakon o trošarinah (ZTro-1), stran 6837.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o trošarinah (ZTro-1)
Razglašam Zakon o trošarinah (ZTro-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. junija 2016.
Št. 003-02-5/2016-17
Ljubljana, dne 29. junija 2016
Borut Pahor l.r.
Predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O TROŠARINAH (ZTro-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina zakona) 
(1) S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja trošarine od alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter energentov in električne energije (v nadaljnjem besedilu: trošarinski izdelki), ki se na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) sprostijo v porabo, v skladu z:
– Direktivo Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 316 z dne 31. 10. 1992, str. 21);
– Direktivo Sveta 92/84/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 316 z dne 31. 10. 1992, str. 29);
– Direktivo Sveta 95/60/ES z dne 27. novembra 1995 o davčnem označevanju plinskega olja in kerozina (UL L št. 291 z dne 6. 12. 1995, str. 46);
– Direktivo Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2003, str. 51), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2004/75/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 2003/96/ES glede možnosti Cipra za uporabo začasnih izjem ali znižanih stopenj obdavčitve energentov in električne energije (UL L št. 157 z dne 30. 4. 2004, str. 100, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/96/ES);
– Direktivo Sveta 2006/79/ES z dne 5. oktobra 2006 o oprostitvi davkov na uvoz manjših pošiljk nekomercialnega značaja iz tretjih držav (UL L št. 286 z dne 17. 10. 2006, str. 15);
– Direktivo Sveta 2007/74/ES z dne 20. decembra 2007 o oprostitvi plačila davka na dodano vrednost in trošarine na uvoz blaga za osebe, ki potujejo iz tretjih držav (UL L št. 346 z dne 29. 12. 2007, str. 6);
– Direktivo Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L št. 9 z dne 14. 1. 2009, str. 12), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/61/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi direktiv 2006/112/ES in 2008/118/ES, kar zadeva najbolj oddaljene francoske regije in zlasti Mayotte (UL L št. 353 z dne 28. 12. 2013, str. 5, v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2008/118/ES), in
– Direktivo Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke (UL L št. 176 z dne 5. 7. 2011, str. 24, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/64/EU).
(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Unije):
– Uredbe Komisije (EGS) št. 3649/92 z dne 17. decembra 1992 o poenostavljenem spremnem dokumentu za gibanje trošarinskih izdelkov v Skupnosti, ki so bili sproščeni za porabo v državi članici odpreme (UL L št. 369 z dne 18. 12. 1992, str. 17, v nadaljnjem besedilu: Uredba 3649/92/EGS);
– Uredbe Komisije (ES) št. 684/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Direktive Sveta 2008/118/ES v zvezi z računalniškimi postopki za gibanje trošarinskega blaga v režimu odloga plačila trošarine (UL L št. 197 z dne 29. 7. 2009, str. 24), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 76/2014 z dne 28. januarja 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 684/2009 v zvezi s podatki, ki jih je treba predložiti v okviru računalniškega postopka za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine (UL L št. 26 z dne 29. 1. 2014, str. 4, v nadaljnjem besedilu: Uredba 684/2009/ES), in
– Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L št. 269/1 z dne 10. 10. 2013, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 952/2013/EU).
2. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »ozemlje Slovenije« je ozemlje pod suverenostjo Slovenije, vključno z zračnim prostorom in morskim območjem, nad katerimi ima Slovenija suverenost ali jurisdikcijo v skladu z notranjim in mednarodnim pravom;
2. »ozemlje države članice«, »država članica« in »Unija« je ozemlje držav članic in ozemlje Unije, ki je kot tako opredeljeno v predpisih Unije;
3. »uvoz trošarinskih izdelkov« je vsak vnos trošarinskih izdelkov v Unijo iz tretjih držav oziroma s tretjih ozemelj, če ni s tem zakonom določeno drugače;
4. »vnos trošarinskih izdelkov« v Slovenijo je vsak vnos trošarinskih izdelkov z ozemlja druge države članice oziroma Unije, kot je določeno v zakonodaji Unije;
5. »tretja država« je katera koli država, razen Slovenije in drugih držav članic oziroma Unije;
6. »tretja ozemlja« so:
a) ozemlja, ki so del carinskega območja Unije:
– Kanarski otoki;
– francoska ozemlja iz 349. člena in prvega odstavka 355. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 115 z dne 9. 5. 2008, prečiščena različica, str. 47);
– Alandski otoki;
– Kanalski otoki;
b) ozemlja, ki niso del carinskega območja Unije:
– otok Heligoland;
– območje Büsingen;
– Ceuta;
– Melilla;
– Livigno;
– Campione d'Italia;
– italijanski del Luganskega jezera;
c) gora Atos;
7. »imetnik trošarinskega skladišča« je oseba, ki ima dovoljenje, da lahko v okviru svoje dejavnosti v trošarinskem skladišču proizvaja, predeluje, dodeluje, obdeluje (v nadaljnjem besedilu: proizvaja), skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke v režimu odloga plačila trošarine (v nadaljnjem besedilu: režim odloga);
8. »trošarinsko skladišče« je ena ali več med seboj povezanih ograjenih površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko enoto, ki je vidno označena ter fizično ločena od preostalih površin in prostorov, kjer imetnik trošarinskega skladišča proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke v režimu odloga;
9. »režim odloga« je ureditev, v skladu s katero je za proizvodnjo, skladiščenje, prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov odložen nastanek obveznosti za obračun in plačilo trošarine;
10. »uvoznik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke iz tretje države oziroma s tretjega ozemlja, oziroma carinski dolžnik, določen v skladu s carinsko zakonodajo;
11. »izvoznik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti pošilja trošarinske izdelke iz Unije v tretje države oziroma na tretja ozemlja, določena v skladu s carinsko zakonodajo;
12. »pooblaščeni uvoznik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti trošarinske izdelke, ki jih prejme iz tretje države ali s tretjega ozemlja, po sprostitvi v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo, odpremi v režimu odloga osebi, ki lahko prejema trošarinske izdelke v režimu odloga v Sloveniji ali drugi državi članici v skladu z zakonodajo namembne države članice;
13. »pooblaščeni prejemnik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice, v režimu odloga;
14. »začasno pooblaščeni prejemnik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti občasno prejme trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice, v režimu odloga;
15. »oproščeni uporabnik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti za namene iz 72. in 97. člena tega zakona trošarinske izdelke prejema in skladišči v režimu odloga in porablja brez plačila trošarine;
16. »obrat oproščenega uporabnika« je obrat, v katerem oproščeni uporabnik trošarinske izdelke prejema in skladišči v režimu odloga in porablja brez plačila trošarine;
17. »trošarinski zastopnik« je oseba s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Sloveniji, ki jo potrdi davčni organ in jo prodajalec trošarinskih izdelkov iz druge države članice, na podlagi pisnega pooblastila pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov račun v Sloveniji izvršuje obveznosti in uveljavlja pravice po tem zakonu;
18. »trgovec« je oseba, ki v Sloveniji opravlja trgovinsko oziroma gostinsko dejavnost, dejavnost prevoza ali skladiščenja trošarinskih izdelkov izven režima odloga;
19. »opravljanje dejavnosti s trošarinskimi izdelki« pomeni vsako proizvodnjo, dobavo iz omrežja, prejem trošarinskih izdelkov iz vnosa oziroma uvoza za namen opravljanja dejavnosti ali končno porabo;
20. »carinski odložni postopek« je kateri koli poseben postopek in začasna hramba, določena v Uredbi 952/2013/EU, in se nanaša na carinski nadzor ter se izvaja ob vstopu blaga iz tretjih držav na carinsko območje Unije.
21. »carinski organ« je organ v skladu s točko (1) 5. člena Uredbe 952/2013/EU.
(2) Po tem zakonu se gibanje trošarinskih izdelkov:
– v kneževini Monako ali iz nje obravnava kot gibanje v Republiki Franciji oziroma iz nje;
– v suvereni coni Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ali iz njiju obravnava kot gibanje na Ciper ali z njega;
– v Jungholz in Mittelberg (Kleines Walsertal) ali iz njiju obravnava kot gibanje v Zvezno republiko Nemčijo oziroma iz nje;
– v San Marino ali iz njega obravnava kot gibanje v Italijansko republiko oziroma iz nje;
– na otok Man ali z njega obravnava kot gibanje v Združeno kraljestvo oziroma iz njega.
3. člen 
(pripadnost trošarin) 
Prihodki od trošarin pripadajo proračunu Republike Slovenije.
4. člen 
(predmet obdavčitve) 
Trošarina se plačuje od trošarinskih izdelkov, proizvedenih na ozemlju Slovenije, vnesenih z ozemlja drugih držav članic v Slovenijo ali uvoženih v Unijo.
5. člen 
(trošarinski zavezanec) 
(1) Trošarinski zavezanec ali zavezanka (v nadaljnjem besedilu: trošarinski zavezanec) je oseba, ki proizvaja, vnaša ali uvaža trošarinske izdelke ali trošarinske izdelke odpremi iz režima odloga v porabo oziroma trošarinske izdelke dobavi ali pridobi iz omrežja.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka se priglasi Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčni organ), v skladu s 63. členom tega zakona, če ni s tem zakonom določeno drugače.
II. NASTANEK OBVEZNOSTI ZA OBRAČUN TROŠARINE 
6. člen 
(obveznost za obračun trošarine) 
(1) Obveznost za obračun trošarine nastane, ko se trošarinski izdelki v Sloveniji sprostijo v porabo. Za sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo se štejejo:
1. odprema trošarinskih izdelkov iz režima odloga;
2. vnos trošarinskih izdelkov, razen če se zanje po prejemu nadaljuje režim odloga v skladu s tem zakonom;
3. uvoz trošarinskih izdelkov, razen če se zanje po uvozu začne režim odloga v skladu s tem zakonom;
4. vsak zaključek proizvodnje trošarinskih izdelkov izven režima odloga.
(2) Za odpremo trošarinskih izdelkov iz režima odloga se šteje vsaka odprema, ki ni odprema prejemniku, ki v skladu s tem zakonom ali zakonodajo druge države članice lahko prejema trošarinske izdelke v režimu odloga ali, ki ni odprema v izvoz.
(3) Pri vnosu trošarinskih izdelkov se šteje, da so trošarinski izdelki sproščeni v porabo:
1. ko jih prejme pooblaščeni prejemnik ali začasno pooblaščeni prejemnik;
2. ko so prejeti na kraju neposredne dobave v skladu s 27. členom tega zakona, razen če se zanje po prejemu nadaljuje režim odloga v skladu s tem zakonom ali
3. ko so prejeti za namene v skladu s prvim odstavkom 17. člena tega zakona.
(4) Za vnos trošarinskih izdelkov, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici, nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji:
1. ko jih prejemnik prejme, če je bil prejem davčnemu organu napovedan;
2. v trenutku vnosa, če prejem davčnemu organu ni bil napovedan.
(5) Za sprostitev v porabo v Sloveniji se štejeta tudi storjena oziroma ugotovljena nepravilnost pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga v skladu s 26. členom tega zakona in storjena oziroma ugotovljena nepravilnost pri gibanju trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, v skladu z 31. členom tega zakona. Za nepravilnost se štejejo okoliščine, ki nastanejo med gibanjem trošarinskih izdelkov in niso popolno uničenje in nepovratna izguba trošarinskih izdelkov, zaradi katerih trošarinski izdelki ne prispejo v namembni kraj.
(6) Za uvoz trošarinskih izdelkov iz 3. točke prvega odstavka tega člena se šteje sprostitev trošarinskih izdelkov v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo. Obveznost za obračun in plačilo trošarine nastane, kot da bi bila trošarina uvozna dajatev, razen v primerih, ko je obveznost za obračun trošarine odložena v skladu s tem zakonom.
(7) Če so trošarinski izdelki v režimu odloga prodani v skladu s prvim odstavkom 15. člena tega zakona oziroma prodani za namene v skladu s prvim odstavkom 17. člena tega zakona, zanje ne nastane obveznost za obračun trošarine.
(8) Če so bili trošarinski izdelki:
1. v režimu odloga popolnoma uničeni ali nepovratno izgubljeni zaradi svoje narave, nepredvidljivih okoliščin ali višje sile, se ne šteje, da so bili sproščeni v porabo in zanje ne nastane obveznost za obračun trošarine v skladu s prvim odstavkom tega člena;
2. sproščeni v porabo v drugi državi članici, med prevozom iz druge države članice v Slovenijo popolnoma uničeni ali nepovratno izgubljeni zaradi svoje narave, nepredvidljivih okoliščin ali višje sile, zanje ne nastane obveznost za obračun trošarine v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(9) Izdelki se štejejo za popolnoma uničene ali nepovratno izgubljene, kadar jih ni več mogoče uporabiti za prvotni namen. Odtujitev ali kraja trošarinskih izdelkov se ne šteje za nepredvidljive okoliščine oziroma višjo silo. V primeru popolnega uničenja ali nepovratne izgube trošarinskih izdelkov zaradi njihove narave, nepredvidljivih okoliščin ali višje sile trošarinski zavezanec oziroma prevoznik o tem takoj obvesti davčni organ in predloži ustrezno dokazilo. Davčni organ izda odločbo, v kateri odloči o količini trošarinskih izdelkov, za katere za trošarinskega zavezanca ne nastane obveznost za obračun trošarine.
(10) Trošarina se obračuna od trošarinske osnove z uporabo zneska trošarine ali zneska in stopnje trošarine, ki velja na dan nastanka obveznosti za obračun trošarine.
(11) Obveznost za obračun trošarine se lahko prenese od pooblaščenega prejemnika ali pooblaščenega uvoznika na imetnika trošarinskega skladišča oziroma oproščenega uporabnika ob pogojih in na način, določen s tem zakonom.
(12) Način dokazovanja uničenja oziroma nepovratne izgube iz osmega in devetega odstavka tega člena predpiše minister ali ministrica, pristojna za finance (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za finance).
7. člen 
(vnos trošarinskih izdelkov fizičnih oseb) 
(1) Obveznost za obračun trošarine iz prejšnjega člena ne nastane pri vnosu trošarinskih izdelkov v Slovenijo, če jih fizična oseba sama vnese in prevaža za lastno porabo in količine v trenutku vnosa ne presegajo:
– 800 kosov cigaret oziroma 100 mililitrov polnila za elektronske cigarete oziroma 800 zvitkov tobaka za segrevanje;
– 400 kosov cigarilosov;
– 200 kosov cigar;
– 1 kilograma drobno rezanega tobaka oziroma drugega tobaka za kajenje;
– 10 litrov žganih pijač;
– 20 litrov vmesnih pijač;
– 90 litrov vina, ki vključujejo največ 60 litrov penečega vina;
– 110 litrov piva.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je vnos cigaret brez obveznosti za obračun trošarine količinsko omejen na 300 kosov, če trošarina v državi članici, v kateri je za te cigarete bila trošarina plačana, ne dosega minimalnega zneska, določenega z Direktivo 2011/64/EU.
(3) Za trošarinske izdelke, ki ne presegajo količin iz prvega in drugega odstavka tega člena, lahko davčni organ presodi, da so vneseni trošarinski izdelki namenjeni za opravljanje dejavnosti in zanje nastane obveznost za obračun trošarine v skladu z 2. točko četrtega odstavka prejšnjega člena. Pri presoji davčni organ upošteva predvsem naslednje:
– status osebe, ki razpolaga s trošarinskimi izdelki;
– namembni kraj pošiljke in obliko prevoza;
– dokumente, ki se nanašajo na pošiljko;
– naravo in količino izdelkov;
– pogostost vnašanja izdelkov.
(4) Za vnos energentov v Slovenijo, za katere ne nastane obveznost za obračun trošarine, se šteje prevoz energentov v skladu s 3. točko prvega odstavka 14. člena tega zakona.
(5) Za trošarinske izdelke, ki presegajo količine iz prvega in drugega odstavka tega člena in niso tobačni izdelki, za katere sprostitev v porabo v Sloveniji v skladu s prvim odstavkom 87. člena tega zakona ni dovoljena, ali vnos energentov ni v skladu s četrtim odstavkom tega člena, nastane v skladu z 2. točko četrtega odstavka prejšnjega člena obveznost za obračun trošarine, ki se obračuna v skladu z desetim odstavkom 8. člena tega zakona.
8. člen 
(drugi primeri nastanka obveznosti za obračun trošarine) 
(1) Ne glede na 6. člen tega zakona nastane obveznost za obračun trošarine za trošarinske izdelke:
1. sproščene v porabo oziroma odpremljene upniku v postopku stečaja oziroma prisilnega prenehanja imetnika trošarinskega skladišča ali oproščenega uporabnika;
2. za katere preneha režim odloga zaradi prenehanja veljavnosti dovoljenja imetnika trošarinskega skladišča ali dovoljenja za oproščenega uporabnika;
3. porabljene v trošarinskem skladišču za namene, ki niso v skladu z izdanim dovoljenjem oziroma za katere je ugotovljen primanjkljaj in zanj ni bil uveljavljen ali s strani davčnega organa odobren odpust plačila trošarine;
4. porabljene v obratu oproščenega uporabnika za drug namen kot za oproščeno rabo, določeno v dovoljenju, oziroma za katere je ugotovljen primanjkljaj pri oproščenem uporabniku in zanj ni bil uveljavljen ali s strani davčnega organa odobren odpust plačila trošarine;
5. ki jih je odpremil pooblaščeni uvoznik in je zanje ugotovljen primanjkljaj, za katerega ni bil uveljavljen ali s strani davčnega organa odobren odpust plačila trošarine;
6. odvzete in prodane s strani davčnega organa;
7. ki so drobno rezani tobak ali cigarete in so na zalogi izven trošarinskih skladišč ter se zanje zviša trošarina ali drobnoprodajna cena;
8. za katere se ugotovi, da trošarina zanje ni bila obračunana in plačana v skladu s tem zakonom.
(2) Pri nastanku obveznosti za obračun trošarine iz prejšnjega odstavka se trošarina obračuna od trošarinske osnove z uporabo zneska trošarine ali zneska in stopnje trošarine, ki velja na dan nastanka obveznosti za obračun trošarine.
(3) V primeru prenehanja veljavnosti dovoljenja imetnika trošarinskega skladišča ali oproščenega uporabnika zaradi stečajnega postopka oziroma postopka prisilnega prenehanja je plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki so na dan začetka stečajnega postopka oziroma postopka prisilnega prenehanja na zalogi, odloženo do dneva, ko so trošarinski izdelki, ki so skladiščeni v trošarinskem skladišču ali obratu oproščenega uporabnika, sproščeni v porabo v postopku stečaja ali prisilnega prenehanja, toda največ do dneva, ko so odpremljeni upniku na podlagi sklepa o razdelitvi premoženja. Za trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo oziroma odpremljeni upniku, za imetnika trošarinskega skladišča oziroma oproščenega uporabnika oziroma upnika nastane obveznost za obračun trošarine na dan sprostitve v porabo oziroma na dan odpreme upniku.
(4) V primeru prenehanja veljavnosti dovoljenja imetnika trošarinskega skladišča ali oproščenega uporabnika, razen za primere iz tretjega odstavka tega člena, nastane za imetnika trošarinskega skladišča oziroma oproščenega uporabnika obveznost za obračun trošarine na dan prenehanja veljavnosti dovoljenja.
(5) Za trošarinske izdelke, ki jih je imetnik trošarinskega skladišča porabil za namene, ki niso navedeni v izdanem dovoljenju, ter od primanjkljaja trošarinskih izdelkov, ki nastane pri skladiščenju ali prevozu izdelkov, za katerega ni bil uveljavljen ali s strani davčnega organa odobren odpust plačila trošarine v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona, za imetnika trošarinskega skladišča nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni oziroma v katerem je nastal oziroma je bil ugotovljen primanjkljaj.
(6) Za trošarinske izdelke, ki jih je oproščeni uporabnik porabil za namene, ki niso v skladu z izdanim dovoljenjem, ter od primanjkljaja trošarinskih izdelkov, za katerega ni bil uveljavljen ali s strani davčnega organa odobren odpust plačila trošarine v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona, za oproščenega uporabnika nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni oziroma v katerem je nastal oziroma je bil ugotovljen primanjkljaj.
(7) Za trošarinske izdelke, ki jih je pooblaščeni uvoznik odpremil in je zanje ugotovljen primanjkljaj, za katerega ni bil uveljavljen ali s strani davčnega organa odobren odpust plačila trošarine v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona, za pooblaščenega uvoznika nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem je nastal oziroma je bil ugotovljen primanjkljaj.
(8) Za trošarinske izdelke, ki so odvzeti ali zarubljeni in prodani s strani davčnega organa, za kupca oziroma prejemnika nastane obveznost za obračun trošarine na dan prodaje trošarinskih izdelkov.
(9) Za drobno rezani tobak in cigarete, ki so na zalogi izven trošarinskega skladišča in za katere se zviša trošarina ali se zanje zviša drobnoprodajna cena, nastane obveznost za obračun trošarine na dan, ko se zviša trošarina ali drobnoprodajna cena. Trgovec, ki ima drobno rezan tobak oziroma cigarete na zalogi izven trošarinskega skladišča, na dan pred zvišanjem trošarine oziroma drobnoprodajne cene drobno rezanega tobaka in cigaret, ki jih ima na zalogi, opravi popis in davčnemu organu predloži zapisnik o popisu ter obračun trošarine najpozneje 15. dan po popisu. Trošarina se plača najpozneje 60. dan po opravljenem popisu. Minister, pristojen za finance, podrobneje določi vsebino zapisnika o popisu drobno rezanega tobaka in cigaret ter način obračuna in plačila trošarine v skladu s tem odstavkom. Obračun trošarine iz tega odstavka se davčnemu organu ne predloži, če je znesek trošarine, ki bi jo bilo treba obračunati, nižji od 10 eurov. V tem primeru se v zapisniku o popisu drobno rezanega tobaka in cigaret navede, da je znesek trošarine nižji od 10 eurov.
(10) Obveznost za obračun trošarine nastane za trošarinske izdelke, za katere se ugotovi, da trošarina zanje ni bila obračunana in plačana v skladu s tem zakonom. Zavezanec za plačilo trošarine je oseba, ki bi v skladu s tem zakonom morala obračunati trošarino, oziroma oseba, ki ima v lasti ali posesti ali uporabi ali je proizvedla trošarinske izdelke, za katere trošarina ni bila obračunana v skladu s tem zakonom, razen če fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti s trošarinskimi izdelki, dokaže, da je trošarinske izdelke pridobila v dobri veri. Za osebo iz tega odstavka nastane obveznost za obračun trošarine na dan pridobitve oziroma proizvodnje trošarinskih izdelkov oziroma na dan, ko je bilo ugotovljeno, da trošarina zanje ni bila obračunana.
(11) Za trošarino, obračunano v skladu s tretjim, četrtim, šestim, sedmim in osmim odstavkom tega člena, se obračun trošarine predloži davčnemu organu najkasneje v roku 25 dni od dneva nastanka obveznosti za obračun trošarine, trošarino pa plača najpozneje v 30 dneh po nastanku obveznosti za obračun trošarine. Obveznost za obračun trošarine v skladu s petim odstavkom tega člena imetnik trošarinskega skladišča izkaže na obračunu trošarine, ki ga predloži v skladu z 11. členom tega zakona.
III. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE TROŠARINE 
9. člen 
(opredelitev osebe, ki je zavezana k obračunu in plačilu trošarine) 
(1) Trošarino obračuna, ko so trošarinski izdelki sproščeni v porabo oziroma ko nastane obveznost za obračun trošarine:
1. trošarinski zavezanec, ko nastane obveznost za obračun trošarine v skladu s prvim ali četrtim odstavkom 6. člena, 73., 79., 90. ali 91. členom tega zakona;
2. oseba, ko nastane obveznost za obračun trošarine v skladu z 8., 26. ali 31. členom tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek obračuna in plača trošarino vsaka oseba, ki pridobi ali porabi trošarinski izdelek brez plačane trošarine, za katerega je nastala obveznost za obračun in plačilo trošarine v skladu s tem zakonom, oziroma oseba, za katero je določeno, da v skladu s tem zakonom obračuna in plača trošarino.
10. člen 
(vsebina obračuna) 
Trošarinski zavezanec oziroma oseba, ki v skladu s tem zakonom obračuna trošarino, predloži obračun trošarine, ki vsebuje pravilne in popolne podatke za izračun trošarine za trošarinske izdelke, za katere je nastala obveznost za obračun trošarine.
11. člen 
(predložitev obračuna trošarine) 
(1) Trošarinski zavezanec oziroma oseba, ki v skladu s tem zakonom obračuna trošarino, predloži obračun trošarine za davčno obdobje, v katerem je nastala obveznost za obračun trošarine, če ni s tem zakonom določeno drugače. Davčno obdobje je koledarski mesec.
(2) Trošarinski zavezanec oziroma oseba, ki v skladu s tem zakonom obračuna trošarino, predloži obračun trošarine do 25. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, v katerem je nastala obveznost za obračun trošarine, če ni s tem zakonom določeno drugače. Obveznost predložitve obračuna velja, tudi če je za trošarinske izdelke predpisan znesek trošarine 0 eurov oziroma znesek in stopnja trošarine 0.
(3) Če ima imetnik trošarinskega skladišča več kot eno trošarinsko skladišče, predloži skupni obračun trošarine za vsa trošarinska skladišča.
(4) Obliko in vsebino obračuna trošarine predpiše minister, pristojen za finance.
12. člen 
(plačilo trošarine) 
(1) Trošarinski zavezanec oziroma oseba, ki v skladu s tem zakonom obračuna trošarino, obračunano trošarino za davčno obdobje plača v državni proračun do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Za trošarinske izdelke, za katere nastane v skladu s tem zakonom obveznost za obračun trošarine, je lahko plačnik trošarine v imenu in za račun trošarinskega zavezanca ali druge osebe, ki obračuna in plača trošarino v skladu s tem zakonom, trošarinski zastopnik ali oseba, ki je v skladu s tem zakonom predložila instrument zavarovanja plačila trošarine, ali katera koli druga oseba.
(3) Če je v skladu s tem zakonom za plačilo trošarine zavezanih več oseb, za plačilo trošarine odgovarjajo solidarno.
13. člen 
(obračunavanje in plačevanje trošarine v posebnih primerih) 
(1) Za začasno pooblaščenega prejemnika nastane obveznost za obračun trošarine na dan prejema trošarinskih izdelkov. Obračun predloži najpozneje v roku treh delovnih dni od dneva prejema trošarinskih izdelkov, trošarino pa plača najpozneje v 30 dneh po nastanku obveznosti za obračun trošarine.
(2) Za trošarinske izdelke, za katere je nastala obveznost za obračun trošarine v skladu z 29. oziroma 30. členom tega zakona, za prejemnika, pošiljatelja oziroma prodajalca trošarinskih izdelkov oziroma drugo osebo iz 29. oziroma 30. člena tega zakona nastane obveznost za obračun trošarine na dan, ko je prejemnik prejel trošarinske izdelke. Obračun predloži najpozneje v roku treh delovnih dni od dneva prejema trošarinskih izdelkov, trošarino pa plača najpozneje v 30 dneh po nastanku obveznosti za obračun trošarine.
IV. OPROSTITEV IN ODPUST PLAČILA TROŠARINE 
14. člen 
(oprostitev plačila trošarine pri vnosu ali uvozu) 
(1) Obveznost za obračun trošarine v Sloveniji ob vnosu ali uvozu v Slovenijo ne nastane za trošarinske izdelke:
1. ki jih potnik prinese s seboj v svoji osebni prtljagi iz tretjih držav oziroma s tretjih ozemelj, če so namenjeni za lastno porabo potnika ali njegove družine;
2. ki jih od fizične osebe iz druge države članice ali tretje države oziroma s tretjega ozemlja prejme fizična oseba v brezplačnih, priložnostnih malih pošiljkah, ki vsebujejo samo izdelke, ki so namenjeni za lastno porabo prejemnika ali njegove družine;
3. ki so energenti in so:
– v standardnih rezervoarjih motornih vozil, plovil ali letal, ki prihajajo iz drugih držav članic ali tretjih držav oziroma s tretjih ozemelj ter so namenjeni za uporabo kot pogonsko gorivo v teh vozilih in ne za nadaljnjo prodajo in so oproščeni plačila uvoznih dajatev v skladu s carinsko zakonodajo ali
– v posebnih zabojnikih, ki prihajajo iz drugih držav članic ali tretjih držav oziroma s tretjih ozemelj ter so namenjeni specifični porabi za delovanje oskrbnih sistemov teh zabojnikov med prevozom in so oproščeni plačila uvoznih dajatev v skladu s carinsko zakonodajo ali
– v prenosnih posodah za rezervno gorivo v količini do 10 litrov.
(2) Za namen tega člena imajo izrazi naslednji pomen:
1. standardni rezervoarji so:
– rezervoarji, ki jih proizvajalec trajno pritrdi v vsa motorna vozila istega tipa, kot je zadevno vozilo, in katerih stalna napeljava omogoča neposredno uporabo goriva tako za pogon kakor za, kjer je to ustrezno, delovanje hladilnih ali drugih sistemov med prevozom, plinski rezervoarji, montirani v motornih vozilih za neposredno uporabo plina kot goriva, in rezervoarji, montirani v drugih sistemih, s katerimi je lahko opremljeno vozilo;
– rezervoarji, ki jih proizvajalec trajno pritrdi na vse posebne zabojnike istega tipa, kot je zadevni posebni zabojnik, in katerih stalna napeljava omogoča, da se gorivo med prevozom porabi neposredno za delovanje hladilnih in drugih sistemov, s katerimi so opremljeni posebni zabojniki;
2. posebni zabojnik je vsak rezervoar z montirano posebno napravo za hladilne sisteme, sisteme dovajanja kisika, sisteme toplotne izolacije ali druge sisteme.
(3) Količinske omejitve iz 1. točke prvega odstavka tega člena in način uveljavljanja oprostitev po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.
15. člen 
(oprostitev plačila trošarine pri iznosu v tretje države ali na tretja ozemlja) 
(1) Trošarina se pri iznosu v tretje države ali na tretja ozemlja ne plačuje od trošarinskih izdelkov:
1. ki so v prodaji na letalih in ladjah med poletom ali morsko plovbo med Slovenijo in tretjim ozemljem ali tretjo državo, pri čemer je odhodni kraj v Sloveniji;
2. ki se v davka prosti prodajalni prodajo potnikom, ki jih iznesejo v svoji osebni prtljagi pri poletu ali morski plovbi na tretje ozemlje ali v tretjo državo, kar potniki dokazujejo s predložitvijo vozovnice ali vstopnega kupona.
(2) Oprostitev plačila trošarine lahko imetnik davka proste prodajalne, ki trošarinske izdelke proda v skladu s prejšnjim odstavkom, uveljavi kot neposredno oprostitev ali kot vračilo plačane trošarine.
(3) Način uveljavljanja oprostitve po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.
16. člen 
(vnos in prodaja trošarinskih izdelkov v davka prosti prodajalni) 
(1) Davka prosta prodajalna je prodajalna, ki se nahaja za izstopno mejno carinsko kontrolo na letališču ali v pristanišču, odprtem za mednarodni promet.
(2) Davka prosta prodajalna se ustanovi in deluje na podlagi dovoljenja, ki ga izda davčni organ. Dovoljenje se lahko nanaša na eno ali več prodajaln.
(3) Imetnik dovoljenja za davka prosto prodajalno sme v okviru svoje dejavnosti v davka prosti prodajalni prejemati, skladiščiti in prodajati izdelke v režimu odloga in izdelke s plačano trošarino, pri tem pa:
– zagotovi, da se izvaja prodaja trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine samo potnikom na poletu ali morski plovbi, ki jih bodo v osebni prtljagi odnesli na tretje ozemlje ali v tretjo državo. Potnik uveljavlja pravico do nakupa trošarinskih izdelkov brez obračunane trošarine s predložitvijo vozovnice ali vstopnega kupona;
– predloži ustrezen instrument zavarovanja plačila trošarine za tiste trošarinske izdelke, ki so dobavljeni v prodajalno v režimu odloga;
– vodi evidence, s katerimi zagotovi natančno sledljivost trošarinskih izdelkov, ki se prodajajo v prodajalni, in sicer ločeno po dobavah iz trošarinskih skladišč in dobavah s plačano trošarino;
– vodi ločeno evidenco za vsako prodajalno o vseh izvedenih prodajah izdelkov z oprostitvijo plačila trošarine, vključno s podatkom o namembnem kraju iz potnikove vozovnice ali vstopnega kupona in o vseh izvedenih prodajah izdelkov s plačano trošarino. Iz evidence mora biti razvidna povezava med številko računa, s katerim je bilo blago prodano, in vstopnim kuponom oziroma vozovnico;
– redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
– obvešča davčni organ o vseh spremembah podatkov, navedenih v dovoljenju, oziroma podatkov, ki bi lahko vplivali na veljavnost dovoljenja;
– zagotavlja vse, kar je potrebno za nemoteno izvajanje nadzora.
(4) Za izdajo dovoljenja in delovanje davka proste prodajalne se smiselno uporabljata 44. in 45. člen tega zakona.
(5) Podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati vložnik zahtevka za izdajo dovoljenja za davka prosto prodajalno, vsebino vloge za izdajo dovoljenja in evidence predpiše minister, pristojen za finance.
17. člen 
(oprostitev plačila trošarine za diplomatska predstavništva, konzulate in mednarodne organizacije) 
(1) Trošarina se ne plačuje od trošarinskih izdelkov, ki so nabavljeni za:
1. službene potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov v Sloveniji, ter za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev, vključno z njihovimi družinskimi člani, razen častnih konzularnih funkcionarjev in njihovih družinskih članov;
2. službene potrebe mednarodnih organizacij oziroma predstavništev mednarodnih organizacij med njihovim delovanjem v Sloveniji in za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi družinskimi člani, če tako določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo;
3. službene potrebe agencij ali organov Unije, za katere velja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije (UL C št. 83 z dne 30. 3. 2010, str. 266) s sedežem v Sloveniji, v drugi državi članici ali tretji državi, in sicer v okvirih in pod pogoji iz Protokola in sporazumov o njegovem izvajanju ali sporazumov o sedežu ter predvsem le do obsega, ki ne povzroča izkrivljanja konkurence;
4. službene potrebe diplomatskih predstavništev, konzulatov ter mednarodnih organizacij oziroma predstavništev mednarodnih organizacij s sedežem v drugi državi članici ali v tretji državi ter za osebne potrebe njihovega osebja, vključno z njihovimi družinskimi člani;
5. potrebe oboroženih sil drugih držav članic Severnoatlantske zveze ali njihovega spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri zagotavljanju skupne obrambe.
(2) Oprostitev po tem členu se uveljavlja na podlagi potrdil ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.
(3) Če je mogoče oprostitev uveljavljati le ob pogoju vzajemnosti, to potrdi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(4) Oprostitve plačila trošarine po 1. in 2. točki prvega odstavka tega člena ne morejo uveljavljati državljani Slovenije oziroma tuji državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
(5) Oprostitev plačila trošarine po tem členu se lahko uveljavi kot neposredna oprostitev ali kot vračilo plačane trošarine.
(6) Upravičenci iz prvega odstavka tega člena lahko pridobijo trošarinske izdelke iz druge države članice v režimu odloga, če pošiljko spremljata elektronski trošarinski dokument in potrdilo o oprostitvi plačila trošarine.
(7) Če pošiljatelj pošilja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico osebam, katerih položaj je po zakonodaji te države članice primerljiv s položajem oseb iz prvega odstavka tega člena, jih lahko odpošlje v režimu odloga, če za pošiljko izda elektronski trošarinski dokument v skladu s 34. členom tega zakona, ki mu priloži potrdilo o oprostitvi plačila trošarin.
(8) Način uveljavljanja oprostitev po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.
18. člen 
(odpust plačila trošarine v režimu odloga) 
(1) Obveznost za obračun in plačilo trošarine se imetniku trošarinskega skladišča oziroma oproščenemu uporabniku lahko odpusti za trošarinske izdelke v režimu odloga, za katere velja, da:
1. je bil zanje ugotovljen primanjkljaj, ki je neposredno povezan s procesom skladiščenja ali prevoza izdelkov;
2. so bili uporabljeni za namene trošarinskega nadzora;
3. so bili uporabljeni kot vzorci za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje oziroma za znanstvene namene;
4. so bili predloženi in uporabljeni za namene kontrole kakovosti;
5. so alkohol in so v trošarinskem skladišču popolnoma denaturirani v skladu z 72. členom tega zakona;
6. so tobačni izdelki in so v trošarinskem skladišču denaturirani in uporabljeni za industrijske oziroma hortikulturne namene;
7. so bili uporabljeni kot surovina za proizvodnjo drugih trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču;
8. so bili popolnoma uničeni pod nadzorom davčnega organa.
(2) Obveznost za obračun in plačilo trošarine se pooblaščenemu uvozniku lahko odpusti za trošarinske izdelke, za katere je bil ugotovljen primanjkljaj, ki je neposredno povezan s procesom prevoza.
(3) Odpust v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena upravičenec uveljavlja z zahtevkom, ki ga vloži v roku 20 dni po poteku davčnega obdobja, v katerem je nastal razlog za odpust obračuna in plačila trošarine. Davčni organ o zahtevku odloči z odločbo, zoper katero je dovoljenja pritožba. Če davčni organ ugodi ali delno ugodi zahtevku za odpust, v izreku odločbe navede količino trošarinskih izdelkov, za katere je obračun in plačilo trošarine odpuščeno.
(4) Način ugotavljanja primanjkljaja, način uveljavljanja in dokazila za odpust plačila trošarine, največji dopustni primanjkljaj pri skladiščenju in prevozu trošarinskih izdelkov, ki so v režimu odloga, predpiše minister, pristojen za finance.
V. VRAČILO TROŠARINE 
19. člen 
(pravica do vračila trošarine) 
(1) Pravico do vračila plačane trošarine ima:
1. imetnik trošarinskega skladišča, ki je trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo v Sloveniji, vnesel v trošarinsko skladišče;
2. oseba, ki je izvozila trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v Sloveniji;
3. oseba, ki je pridobila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih je porabila za namene iz 72. in 97. člena tega zakona;
4. oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih porabila kot sestavino za izdelavo drugih trošarinskih izdelkov;
5. oseba, ki je trošarinske izdelke prodala v skladu s predpisanimi pogoji osebi iz 15. in 17. člena tega zakona brez obračunane trošarine, sama pa jih je nabavila po ceni z vključeno trošarino;
6. trgovec, ki je nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih umaknil s tržišča, ker so postali neužitni oziroma neuporabni in so bili uničeni pod nadzorom davčnega organa;
7. proizvajalec trošarinskih izdelkov izven režima odloga za proizvedene trošarinske izdelke na zalogi, za katere je plačal trošarino, vendar so postali neužitni oziroma neuporabni in so bili uničeni pod nadzorom davčnega organa;
8. oseba, ki je utekočinjeni zemeljski plin, ki je že bil sproščen v porabo v Sloveniji, vnesla v omrežje zemeljskega plina.
(2) Če s tem zakonom ni določeno drugače, upravičenec iz prejšnjega odstavka vloži zahtevek za vračilo trošarine kot mesečni zahtevek do zadnjega dne tekočega meseca za pretekli mesec, v katerem je nastal razlog za vračilo iz prvega odstavka tega člena, ali kot letni zahtevek do 30. junija tekočega leta za preteklo leto, v katerem je nastal razlog za vračilo iz prvega odstavka tega člena. Mesečni in letni način uveljavljanja vračila trošarine v posameznem koledarskem letu se izključujeta.
(3) Oseba iz 4. točke prvega odstavka tega člena uveljavlja pravico do vračila trošarine za trošarinski izdelek, porabljen v lastni proizvodnji, na podlagi dokazila o plačilu trošarine za končni izdelek.
(4) Pri izračunu zneska za vračilo trošarine se uporabita znesek in stopnja oziroma znesek trošarine, veljaven na dan, ko je bila trošarina obračunana, oziroma na dan nabave trošarinskih izdelkov, navedenem na računu, s katerim upravičenec dokazuje, da je trošarinske izdelke nabavil s plačano trošarino.
(5) Vračilo trošarine lahko imetnik trošarinskega skladišča in pooblaščeni prejemnik uveljavita z zahtevkom za vračilo trošarine ali kot neposredno oprostitev, z odbitkom od trošarinske obveznosti v obračunu trošarine vloženim v skladu z 11. členom tega zakona. Oba načina uveljavljanja vračila trošarine za isto davčno obdobje se izključujeta.
(6) Vsebino zahtevka za vračilo trošarine, način vračila trošarine in potrebna dokazila ter evidence po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.
20. člen 
(vračilo trošarine pri gibanju trošarinskih izdelkov med državami članicami) 
(1) Vračilo trošarine lahko zahteva oseba, ki v okviru opravljanja dejavnosti trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo v Sloveniji, odpremi v drugo državo članico.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka lahko zahteva vračilo trošarine, tako da:
– pred začetkom odpreme napove odpremo trošarinskih izdelkov pri davčnem organu v skladu z drugim odstavkom 29. člena oziroma petim odstavkom 30. člena tega zakona;
– najkasneje v 30 dneh od dneva napovedi odpreme trošarinskih izdelkov pri davčnem organu vloži zahtevek za vračilo trošarine, ki mu priloži izvod poenostavljenega trošarinskega dokumenta, na katerem je prejemnik potrdil prejem trošarinskih izdelkov, v primerih, ko je predpisano, da poenostavljeni trošarinski dokument spremlja pošiljko. Zahtevku predloži dokazilo, da je v namembni državi članici trošarina plačana ali da je predloženo zavarovanje plačila trošarine ali uveden predpisan postopek za plačilo trošarine oziroma odpust plačila trošarine. Dokazilo vsebuje najmanj naslednje podatke: naslov pristojnega organa v namembni državi članici, datum in sklicno ali evidenčno številko obračuna trošarine;
– predloži vsa druga dokazila, ki jih davčni organ v Sloveniji glede na okoliščine konkretnega primera zahteva z namenom, da bi ugotovil dejansko upravičenost do vračila plačane trošarine.
(3) Vsebino zahtevka za vračilo trošarine, način vračila trošarine in potrebna dokazila po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.
VI. REŽIM ODLOGA IN GIBANJE TROŠARINSKIH IZDELKOV V REŽIMU ODLOGA 
21. člen 
(režim odloga) 
(1) Obveznost za obračun trošarine je odložena, ko za trošarinske izdelke velja režim odloga, in sicer v primeru:
1. proizvodnje trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču;
2. skladiščenja trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču, v obratu oproščenega uporabnika ali v davka prosti prodajalni;
3. gibanja trošarinskih izdelkov, vključno s prejemanjem in odpremljanjem trošarinskih izdelkov, pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
(2) Režim odloga preneha, vendar ne nastane obveznost za obračun trošarine, ko je imetniku trošarinskega skladišča ali oproščenemu uporabniku ali imetniku davka proste prodajalne ali prejemniku iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, ob izpolnitvi pogojev v skladu s tem zakonom, plačilo trošarine odpuščeno ali oproščeno.
(3) Pri vnosu trošarinskih izdelkov v Slovenijo iz druge države članice preneha režim odloga:
– ko jih prejme pooblaščeni prejemnik oziroma začasno pooblaščeni prejemnik ali
– ko so trošarinski izdelki prejeti na kraju neposredne dobave v skladu s 27. členom tega zakona, razen če je kraj neposredne dobave trošarinsko skladišče ali obrat oproščenega uporabnika in se zanje po prejemu nadaljuje režim odloga.
(4) Pri uvozu trošarinskih izdelkov velja režim odloga, če so trošarinski izdelki takoj po uvozu v Unijo iz tretjih držav ali s tretjih ozemelj dani v carinski odložni postopek.
(5) Ko so trošarinski izdelki iz prejšnjega odstavka sproščeni v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo, velja zanje režim odloga, če so neposredno po sprostitvi v prost promet, vneseni v trošarinsko skladišče ali obrat oproščenega uporabnika ali odposlani osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice sme prejemati trošarinske izdelke v režimu odloga.
(6) Za gibanje trošarinskih izdelkov v skladu s 3. točko prvega odstavka tega člena se šteje tudi gibanje za trošarinske izdelke, za katere je s tem zakonom predpisan znesek trošarine 0 eurov oziroma stopnja trošarine 0.
22. člen 
(gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga v Sloveniji) 
(1) Trošarinski izdelki se v Sloveniji gibajo v režimu odloga, in je pošiljatelj imetnik trošarinskega skladišča, iz trošarinskega skladišča:
1. v drugo trošarinsko skladišče;
2. v obrat oproščenega uporabnika ali
3. v davka prosto prodajalno.
(2) Trošarinski izdelki se v Sloveniji gibajo v režimu odloga, in je pošiljatelj oproščeni uporabnik:
1. med obrati istega oproščenega uporabnika;
2. izjemoma v trošarinsko skladišče.
(3) Pred začetkom gibanja iz 2. točke prejšnjega odstavka vloži oproščeni uporabnik pri davčnem organu vlogo za odobritev gibanja.
23. člen 
(gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga med Slovenijo in drugimi državami članicami) 
(1) Trošarinski izdelki se gibajo v režimu odloga v drugo državo članico, in je pošiljatelj imetnik trošarinskega skladišča v Sloveniji, od trošarinskega skladišča do osebe, ki lahko prejema trošarinske izdelke v režimu odloga v skladu z zakonodajo namembne države članice.
(2) Trošarinski izdelki se gibajo v režimu odloga iz druge države članice v Slovenijo, in je pošiljatelj oseba, ki lahko v skladu z zakonodajo te države pošilja trošarinske izdelke v režimu odloga od pošiljatelja:
1. v trošarinsko skladišče;
2. pooblaščenemu prejemniku;
3. začasno pooblaščenemu prejemniku ali
4. osebam iz 17. člena tega zakona.
24. člen 
(gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga pri uvozu in izvozu) 
(1) Trošarinski izdelki se pri uvozu in izvozu gibajo v režimu odloga:
1. iz trošarinskega skladišča v Sloveniji v izvoz do iznosa z ozemlja Unije;
2. če je pošiljatelj pooblaščeni uvoznik, po uvozu od kraja uvoza v Sloveniji:
– v trošarinsko skladišče v Sloveniji;
– v obrat oproščenega uporabnika v Sloveniji ali
– do osebe, ki lahko prejema trošarinske izdelke v režimu odloga v skladu z zakonodajo namembne države članice.
(2) Če je za trošarinske izdelke takoj po uvozu na ozemlje Unije dovoljen carinski odložni postopek, se lahko gibajo v režimu odloga, ne da bi bil zanje izdan trošarinski dokument v skladu s tem zakonom, vendar mora biti zanje zagotovljen ustrezen carinski nadzor.
25. člen 
(začetek in konec gibanja v režimu odloga) 
(1) Gibanje v režimu odloga se začne, ko trošarinski izdelki zapustijo trošarinsko skladišče odpreme ali kadar jih takoj po sprostitvi v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo odpremlja pooblaščeni uvoznik.
(2) Gibanje v režimu odloga se konča, ko prejemnik prejme pošiljko ali ko trošarinski izdelki zapustijo Unijo.
26. člen 
(nepravilnosti pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga) 
(1) Če je v zvezi z gibanjem trošarinskih izdelkov v režimu odloga v skladu z 22. do 24. členom tega zakona med državami članicami prišlo do nepravilnosti, nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji, če:
– je nepravilnost storjena na ozemlju Slovenije in je blago sproščeno v porabo v Sloveniji ali
– če je bila nepravilnost ugotovljena v Sloveniji in ni mogoče ugotoviti, v kateri državi članici je bila nepravilnost dejansko storjena.
(2) Če v zvezi z gibanjem trošarinskih izdelkov v režimu odloga iz Slovenije v drugo državo članico ali v izvoz, trošarinski izdelki ne prispejo v namembni kraj in med gibanjem ni bila odkrita nobena nepravilnost, se šteje, da je bila nepravilnost storjena v Sloveniji in nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji v trenutku odpreme trošarinskih izdelkov. Obveznost za obračun trošarine se odloži do največ štiri mesece po odpremi, v katerih lahko pošiljatelj ali prejemnik davčnemu organu v Sloveniji predloži dokazilo o prejemu pošiljke ali o kraju, kjer je bila nepravilnost storjena. Ne glede na prejšnji stavek osebi, ki je predložila instrument zavarovanja plačila trošarine in ni pošiljatelj ali prejemnik trošarinskih izdelkov ter ni vedela, da trošarinski izdelki niso prispeli v namembni kraj, davčni organ omogoči, da v roku enega meseca od seznanitve predloži dokazilo o končnem prejemu trošarinskih izdelkov oziroma dokazilo o kraju, kjer je bila nepravilnost storjena.
(3) V skladu s prvim odstavkom ter drugim in devetim odstavkom tega člena je zavezanec za plačilo trošarine pošiljatelj trošarinskih izdelkov oziroma oseba, ki je predložila instrument zavarovanja plačila trošarine.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko davčni organ določi, da je zavezanec za plačilo trošarine tudi oseba, ki je sodelovala pri nepravilnosti.
(5) Trošarina se osebi iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena obračuna z uporabo zneska trošarine oziroma zneska in stopnje trošarine, ki velja na dan nastanka obveznosti za obračun trošarine, ki je dan, ko je bila storjena oziroma ugotovljena nepravilnost, oziroma dan odpreme trošarinskih izdelkov.
(6) Trošarina se osebi iz drugega oziroma devetega odstavka tega člena obračuna z uporabo zneska trošarine oziroma zneska in stopnje trošarine, ki velja na dan nastanka obveznosti za obračun trošarine, v skladu z drugim oziroma devetim odstavkom tega člena.
(7) Če pristojni organ druge države članice ugotovi, da je bila nepravilnost, ki je bila ugotovljena v Sloveniji, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena in drugim odstavkom tega člena, storjena na ozemlju druge države članice in je bila v tej državi članici trošarina plačana, lahko davčni organ v Sloveniji v roku treh let od dneva odpreme odobri vračilo ali odpust plačila trošarine osebi iz prejšnjega odstavka tega člena. Davčni organ odobri vračilo ali odpust plačila trošarine na podlagi dokazila pristojnega organa druge države članice, kjer je bila nepravilnost dejansko storjena in trošarina plačana.
(8) Davčni organ o nastanku obveznosti za plačilo trošarine iz prvega odstavka tega člena obvesti pristojni organ države članice odpreme.
(9) Če je v zvezi z gibanjem trošarinskih izdelkov v režimu odloga v Sloveniji bila storjena ali ugotovljena nepravilnost oziroma v roku 16 dni od dneva odpreme ni bil potrjen prejem pošiljke v namembnem kraju, nastane obveznost za obračun trošarine v trenutku odpreme trošarinskih izdelkov.
27. člen 
(neposredna dobava trošarinskih izdelkov) 
(1) Davčni organ lahko na podlagi vloge imetnika trošarinskega skladišča oziroma pooblaščenega prejemnika odobri gibanje v režimu odloga iz države članice do drugega kraja v Sloveniji, ki ni lokacija trošarinskega skladišča imetnika trošarinskega skladišča oziroma sedež pooblaščenega prejemnika.
(2) Za namen odobritve neposredne dobave imetnik trošarinskega skladišča oziroma pooblaščeni prejemnik davčnemu organu v vlogi predloži seznam lokacij neposredne dobave in njihove identifikacijske oznake.
VII. GIBANJE TROŠARINSKIH IZDELKOV, SPROŠČENIH V PORABO 
28. člen 
(gibanje trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, med državami članicami) 
Za gibanje trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, se šteje vsako gibanje med Slovenijo in drugimi državami članicami za trošarinske izdelke, ki so bili v Sloveniji oziroma drugi državi članici sproščeni v porabo in zanje nastane obveznost za obračun trošarine tudi v drugi državi članici oziroma Sloveniji.
29. člen 
(prejem in odprema trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, v komercialne namene) 
(1) Če se v Slovenijo dobavljajo trošarinski izdelki, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici, in nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji, pošiljko spremlja spremni dokument, ki ga pošiljatelj izda v skladu z zakonodajo države članice, iz katere so trošarinski izdelki odpremljeni. Prejemnik trošarinskih izdelkov oziroma oseba, ki je plačnik trošarine v Sloveniji, izpolni naslednje zahteve:
– davčnemu organu pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov iz druge države članice napove prejem pošiljke trošarinskih izdelkov in predloži instrument zavarovanja plačila trošarine v skladu z 59. členom tega zakona;
– plača trošarino v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona in
– omogoči, da davčni organ preveri prejem trošarinskih izdelkov in plačilo trošarine.
(2) Če se v drugo državo članico pošiljajo trošarinski izdelki, ki so bili sproščeni v porabo v Sloveniji, in nastane obveznost za obračun trošarine v namembni državi članici, pošiljatelj davčnemu organu napove odpremo pošiljke pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov in za pošiljko izda poenostavljeni trošarinski dokument v skladu s 33. členom tega zakona.
(3) Če se trošarinski izdelki, ki so že sproščeni v porabo v Sloveniji, pošiljajo iz enega v drug kraj v Sloveniji preko ozemlja druge države članice, pošiljatelj pred odpremo davčnemu organu napove gibanje pošiljke po vnaprej določeni poti ter izda poenostavljeni trošarinski dokument, ki bo spremljal pošiljko trošarinskih izdelkov. Prejemnik trošarinskih izdelkov potrdi prejem pošiljke na poenostavljenem trošarinskem dokumentu in davčni organ obvesti o prejemu pošiljke. Pošiljatelj in prejemnik omogočita davčnemu organu, da preveri odpremo in prejem trošarinskih izdelkov.
(4) Minister, pristojen za finance, določi način prijave in podrobnejše postopke za prejem in pošiljanje trošarinskih izdelkov po tem členu.
30. člen 
(prodaja na daljavo) 
(1) Če trošarinske izdelke, ki so v drugi državi članici sproščeni v porabo, nabavi oseba v Sloveniji, ki ni imetnik trošarinskega skladišča ali pooblaščeni prejemnik ali začasno pooblaščeni prejemnik in ki ne opravlja dejavnosti, ter jih prodajalec sam ali druga oseba za njegov račun neposredno ali posredno odpošlje prejemniku v Slovenijo, nastane obveznost za plačilo trošarine v Sloveniji.
(2) Prodajalec oziroma trošarinski zastopnik davčnemu organu pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov napove pošiljko davčnemu organu v Sloveniji in predloži instrument zavarovanja plačila trošarine v skladu z 59. členom tega zakona ter ob prejemu trošarinskih izdelkov obračuna in plača trošarino v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona.
(3) Prodajalec iz druge države članice lahko imenuje trošarinskega zastopnika, ki v njegovem imenu in za njegov račun izvršuje pravice in obveznosti. Če trošarinski zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega člena, mu davčni organ lahko prepove zastopanje.
(4) Če obveznosti iz drugega odstavka tega člena ne izpolni prodajalec oziroma trošarinski zastopnik, prejemnik ob prejemu trošarinskih izdelkov obračuna in plača trošarino v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona.
(5) Če trošarinske izdelke, ki so v Sloveniji sproščeni v porabo, nabavi oseba iz druge države članice, ki ni registrirana za prejem trošarinskih izdelkov in ki ne opravlja dejavnosti, ter jih prodajalec iz Slovenije sam ali druga oseba za njegov račun neposredno ali posredno odpošlje prejemniku v drugo državo članico, tako da obveznost plačila trošarine nastane v tej namembni državi članici, prodajalec:
– davčnemu organu napove odpremo pošiljke pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov;
– predloži dokazila, iz katerih je razvidno, da je v namembni državi članici predložil instrument zavarovanja plačila trošarine;
– v namembni državi članici izpelje vse predpisane postopke za plačilo trošarine in
– vodi evidenco tovrstnih dobav.
(6) Minister, pristojen za finance, določi podrobnejše postopke za prejem in pošiljanje trošarinskih izdelkov po tem členu.
31. člen 
(nepravilnosti pri gibanju trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo) 
(1) Če je zvezi z gibanjem trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo v skladu z 29. in 30. členom tega zakona, za katere gibanje ni bilo začeto v Sloveniji ali v zvezi z gibanjem trošarinskih izdelkov sproščenih v porabo med državami članicami, prišlo do nepravilnosti, nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji, če:
– je nepravilnost storjena na ozemlju Slovenije ali
– če je bila nepravilnost ugotovljena v Sloveniji, pa ni mogoče ugotoviti, v kateri državi članici je bila nepravilnost dejansko storjena.
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom trošarino obračuna oseba, ki je prejemnik trošarinskih izdelkov, oziroma oseba, ki je za trošarinske izdelke predložila instrument zavarovanja plačila trošarine, oziroma oseba, ki je sodelovala pri nepravilnosti pri gibanju trošarinskih izdelkov.
(3) Obveznost za obračun trošarine nastane na dan, ko je bila nepravilnost storjena oziroma ugotovljena. Trošarina se obračuna z uporabo zneska trošarine oziroma zneska in stopnje trošarine, ki velja na dan nastanka obveznosti za obračun trošarine.
(4) Če pristojni organ druge države članice v roku treh let od dneva odpreme trošarinskih izdelkov ugotovi, da je bila nepravilnost, ki je bila ugotovljena v Slovenji, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena storjena na ozemlju druge države članice in je bila v tej državi članici trošarina plačana, lahko davčni organ v Sloveniji osebi iz drugega odstavka tega člena odobri vračilo ali odpust plačila trošarine. Vračilo ali odpust plačila trošarine odobri davčni organ na podlagi dokazila pristojnega organa druge države članice, da je bila nepravilnost v tej državi članici storjena in da je bila trošarina v tej državi članici plačana.
(5) Če pristojni organ druge države članice obvesti davčni organ, da je bila zaradi storjene oziroma ugotovljene nepravilnosti trošarina za trošarinske izdelke, za katere je bil v Sloveniji predložen instrument zavarovanja plačila trošarine, v drugi državi članici plačana, davčni organ na zahtevo sprosti zavarovanje plačila trošarine.
VIII. TROŠARINSKI DOKUMENT 
32. člen 
(trošarinski dokument) 
(1) Trošarinski dokument je listina, ki jo izda pošiljatelj trošarinskih izdelkov in ki spremlja pošiljko trošarinskih izdelkov pri gibanju v režimu odloga znotraj Slovenije.
(2) Za gibanja trošarinskih izdelkov med trošarinskimi skladišči oziroma obrati oproščenega uporabnika istega imetnika dovoljenja ali iz trošarinskega skladišča v davka prosto prodajalno istega imetnika dovoljenja ali kadar gre za večkratno pošiljanje istemu prejemniku, lahko davčni organ odobri uporabo komercialnega dokumenta. Kot komercialni dokument se lahko šteje listina, ki spremlja pošiljko trošarinskih izdelkov, kot je račun, dobavnica, prevozni dokument in podobno, in vsebuje zadostne podatke o vrsti in količini trošarinskih izdelkov, ki omogočajo njihovo identifikacijo.
(3) Trošarinski dokument se izda v štirih izvodih, če s tem zakonom ali predpisom, izdanim na njegovi podlagi, ni določeno drugače, in sicer:
1. en izvod obdrži pošiljatelj;
2. en izvod spremlja blago in je namenjen prejemniku;
3. en izvod spremlja blago in ga prejemnik potrjenega vrne pošiljatelju;
4. en izvod spremlja blago in je namenjen davčnemu organu.
(4) Prejemnik trošarinskih izdelkov, ki prejme trošarinske izdelke skupaj s pravilno izpolnjenim trošarinskim dokumentom, potrdi njihov prejem tako, da na trošarinskem dokumentu navede datum in kraj prejema ter podpiše izvod trošarinskega dokumenta, ki ga vrne pošiljatelju. Pred potrditvijo prejema trošarinskih izdelkov na trošarinskem dokumentu označi, da je preveril vsebino pošiljke in da je ta skladna z navedbami v trošarinskem dokumentu. Prejemnik trošarinskih izdelkov potrjeni izvod trošarinskega dokumenta iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka pošiljatelju vrne in davčnemu organu dostavi najpozneje v 15 dneh po odpremi pošiljke.
(5) Pošiljatelj, ki ne prejme potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta v roku iz prejšnjega odstavka, takoj ali najkasneje v desetih delovnih dneh po izteku roka iz prejšnjega odstavka o tem obvesti davčni organ, da davčni organ ugotovi razloge, zaradi katerih trošarinski dokument ni bil vrnjen pošiljatelju oziroma da ugotovi, ali je v skladu s tem zakonom nastala obveznost za obračun trošarine.
(6) Izvoz trošarinskih izdelkov potrdi carinski organ na trošarinskem dokumentu, ko se izdelki dejansko iznesejo iz Unije na ozemlju Slovenije.
(7) Za izmenjavo listin med pošiljateljem in prejemnikom iz četrtega odstavka tega člena lahko davčni organ odobri uporabo elektronske izmenjave podatkov.
(8) Za večkratno pošiljanje trošarinskih izdelkov istemu prejemniku se šteje postopno dobavljanje trošarinskih izdelkov na podlagi pogodbe, v kateri se navede količina in vrsta trošarinskih izdelkov, ki se dobavljajo v režimu odloga.
(9) Vsebino in obliko trošarinskega dokumenta ter vsebino komercialnega dokumenta iz drugega odstavka tega člena, in podrobnejše postopke v zvezi z izdajanjem trošarinskih dokumentov v skladu s tem členom, določi minister, pristojen za finance.
33. člen 
(poenostavljen trošarinski dokument) 
(1) Poenostavljen trošarinski dokument je listina, ki jo v treh izvodih izda pošiljatelj trošarinskih izdelkov in ki spremlja:
– pošiljke trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, ki se gibajo med Slovenijo in drugimi državami članicami ali prek druge države članice v skladu z 29. členom tega zakona in
– pošiljke popolnoma denaturiranega alkohola, ki se gibajo med Slovenijo in drugimi državami članicami.
(2) Kot poenostavljen trošarinski dokument se lahko uporabi komercialni dokument pod pogojem, da vsebuje iste podatke kot obrazec poenostavljenega trošarinskega dokumenta in da so posamezni podatki označeni s številko, ki ustreza številki polja v tem obrazcu. Komercialni dokument, ki se uporablja kot poenostavljen trošarinski dokument v skladu s tem odstavkom, mora biti vidno označen z izjavo »Poenostavljeni trošarinski dokument – gibanje izdelkov, sproščenih v porabo, znotraj Skupnosti« v skladu z Uredbo 3649/92/EGS.
(3) Minister, pristojen za finance, določi vsebino in obliko poenostavljenega trošarinskega dokumenta ter način potrditve prejema pošiljke trošarinskih izdelkov.
IX. RAČUNALNIŠKO PODPRT SISTEM 
34. člen 
(elektronski trošarinski dokument) 
(1) Elektronski trošarinski dokument je dokument v računalniško podprtem sistemu za nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov (v nadaljevanju: računalniško podprt sistem), ki omogoča spremljanje in nadzor gibanja trošarinskih izdelkov v režimu odloga med državami članicami. Šteje se, da se trošarinski izdelki gibajo v režimu odloga iz ene države članice v drugo državo članico oziroma v izvoz, če jih spremlja elektronski trošarinski dokument.
(2) Vsebina in oblika osnutka elektronskega trošarinskega dokumenta in elektronskega trošarinskega dokumenta, vključno s sporočili, ki se izmenjujejo prek računalniško podprtega sistema, so določene v Prilogi I Uredbe 684/2009/ES.
35. člen 
(pošiljanje trošarinskih izdelkov v drugo državo članico oziroma v izvoz) 
(1) Pošiljatelj, v skladu z drugim odstavkom 3. člena Uredbe 684/2009/ES, pred začetkom gibanja trošarinskih izdelkov, vendar ne prej kot sedem dni pred začetkom gibanja, predloži osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta, ki vsebuje pravilne podatke, davčnem organu, ki elektronsko preveri točnost in popolnost podatkov v predloženem elektronskem trošarinskem dokumentu. Če so podatki ustrezni, davčni organ opremi elektronski trošarinski dokument z enotno trošarinsko referenčno oznako in jo sporoči pošiljatelju. Če podatki niso pravilni, davčni organ o tem takoj obvesti pošiljatelja. Enotna trošarinska referenčna oznaka je zaporedna številka podatkovnega niza iz elektronskega trošarinskega dokumenta.
(2) Davčni organ pošlje elektronski trošarinski dokument pristojnemu organu namembne države članice, ta pa ga predloži prejemniku. Če davčni organ prejme elektronski trošarinski dokument od pristojnega organa druge države članice pošiljateljice, ker so trošarinski izdelki namenjeni prejemniku v Sloveniji, ga predloži prejemniku.
(3) Pošiljatelj prekliče elektronski trošarinski dokument, če obstaja razlog za preklic iz 4. člena Uredbe 684/2009/ES in se gibanje trošarinskih izdelkov v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona še ni začelo.
(4) Pri izvozu trošarinskih izdelkov carinski organ, pri katerem je vložena izvozna deklaracija, sporoči enotno trošarinsko referenčno oznako carinskemu organu, pri katerem bodo trošarinski izdelki zapustili Unijo. Če je izvozna deklaracija vložena pri carinskem organu druge države članice, mu pristojni organ odpremne države članice pošlje elektronski trošarinski dokument.
(5) Tiskana različica elektronskega trošarinskega dokumenta spremlja trošarinske izdelke med celotnim gibanjem v režimu odloga.
(6) Tiskano različico elektronskega trošarinskega dokumenta iz prejšnjega odstavka lahko nadomesti komercialni dokument ali upravni dokument, v katerem je navedena enotna trošarinska referenčna oznaka.
(7) Pošiljatelj lahko med gibanjem trošarinskih izdelkov v elektronskem trošarinskem dokumentu v skladu z zahtevami iz tabele 3 v Prilogi I k Uredbi 684/2009/ES spremeni namembni kraj in navede novega, ki je dejanski namembni kraj in ki je:
– trošarinsko skladišče;
– lokacija, kjer pooblaščeni in začasno pooblaščeni prejemnik lahko prejemata trošarinske izdelke;
– kraj, kjer trošarinski izdelki zapustijo Unijo pri izvozu ali
– kraj neposredne dobave v skladu s 27. členom tega zakona.
Pošiljatelj spremembo namembnega kraja vnese takoj, ko ugotovi, da dejanski namembni kraj prejema ne ustreza podatku, navedenem v elektronskem trošarinskem dokumentu. Podatek o spremembi se posreduje pristojnemu organu države članice prejema in prejemniku, navedenem v prvotnem elektronskem trošarinskem dokumentu, ter pristojnemu organu države članice prejema in novemu prejemniku.
(8) Če je pošiljatelj po začetku gibanja ugotovil, da je v elektronskem trošarinskem dokumentu navedel nepravilne podatke, o tem takoj obvesti davčni organ in mu posreduje pravilne podatke o odpremljeni pošiljki.
(9) Če pošiljatelj ne prejme poročila o prejemu oziroma poročila o izvozu po izteku časa, določenega za gibanje in predpisanega za potrditev prejema trošarinskih izdelkov, takoj ali najkasneje v desetih delovnih dneh po izteku tega časa obvesti davčni organ o razlogih in okoliščinah, zaradi katerih gibanje ni bilo zaključeno.
36. člen 
(potrditev prejema trošarinskih izdelkov iz druge države članice) 
(1) Prejemnik trošarinskih izdelkov z uporabo računalniško podprtega sistema predloži poročilo o prejemu trošarinskih izdelkov takoj oziroma najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu pošiljke. Prejemnik lahko predloži poročilo o prejemu tudi po roku iz prejšnjega stavka, če to davčnemu organu ustrezno obrazloži. Prejemnik v poročilo o prejemu, ki izpolnjuje zahteve iz tabele 6 v Prilogi I k Uredbi 684/2009/ES, vpiše pravilne podatke o prejeti pošiljki.
(2) Davčni organ elektronsko preveri točnost in popolnost podatkov v poročilu o prejemu trošarinskih izdelkov in če so podatki ustrezni, prejemniku potrdi prejem poročila. Če podatki niso ustrezni, davčni organ o tem takoj obvesti prejemnika.
(3) Če je prejemnik trošarinskih izdelkov v poročilu o prejemu navedel nepravilne podatke, o tem takoj obvesti davčni organ in mu posreduje pravilne podatke o prejeti pošiljki.
(4) Za začasno pooblaščenega prejemnika in osebe iz 17. člena tega zakona prejem trošarinskih izdelkov v računalniško podprtem sistemu potrdi davčni organ. V ta namen začasno pooblaščeni prejemnik in osebe iz 17. člena tega zakona najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu pošiljke trošarinskih izdelkov davčnemu organu predložijo pravilne podatke o prejeti pošiljki.
(5) Način potrjevanja prejema trošarinskih izdelkov iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance.
37. člen 
(potrditev izvoza) 
(1) Carinski organ, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, izda poročilo o izvozu na podlagi potrditve carinskega organa, pri katerem so trošarinski izdelki zapustili Unijo, in ga pošlje pošiljatelju. Poročilo o izvozu izpolnjuje zahteve iz tabele 6 v Prilogi I k Uredbi 684/2009/ES.
(2) Če je kraj odpreme izvoženih trošarinskih izdelkov v drugi državi članici, pošlje carinski organ, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, poročilo o izvozu pristojnemu organu odpremne države članice, ta pa ga predloži pošiljatelju.
X. NADOMESTNI POSTOPEK 
38. člen 
(nedelovanje računalniško podprtega sistema) 
Če računalniško podprt sistem ni na voljo, davčni organ informacijo o nedelovanju računalniško podprtega sistema objavi na svoji spletni strani, in s tem odobri uporabo nadomestnega postopka.
39. člen 
(nadomestni postopek za pošiljatelja) 
(1) Pošiljatelj začne gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga z uporabo nadomestnega postopka tako, da:
– trošarinske izdelke spremlja papirni dokument, ki vsebuje iste podatke kot osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta iz 34. člena tega zakona;
– pred začetkom gibanja obvesti davčni organ o odpremi;
– davčnemu organu pošlje kopijo dokumenta iz prve alineje, ki bo pošiljko spremljal.
Papirni dokument je sestavljen v skladu s prvim odstavkom 8. člena Uredbe 684/2009/ES.
(2) Ko je računalniško podprt sistem spet na voljo, pošiljatelj predloži osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta. Če so podatki ustrezni, davčni organ opremi elektronski trošarinski dokument z enotno trošarinsko referenčno oznako, s čimer elektronski trošarinski dokument nadomesti papirni dokument. Do potrditve podatkov iz elektronskega trošarinskega dokumenta poteka gibanje v režimu odloga na podlagi papirnega dokumenta.
(3) Pošiljatelj hrani izvod papirnega dokumenta v skladu z 62. členom tega zakona.
(4) Če ob morebitni spremembi namembnega kraja računalniško podprt sistem ni na voljo, pošiljatelj ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena.
40. člen 
(nadomestni postopek za prejemnika) 
(1) Če računalniško podprt sistem ni na voljo v času oziroma na kraju prejema ali ni bil na voljo v času oziroma v kraju pošiljanja, lahko prejemnik ob koncu gibanja trošarinskih izdelkov v režimu odloga predloži davčnemu organu papirni dokument, ki je sestavljen v skladu s tretjim odstavkom 8. člena Uredbe 684/2009/ES, in vsebuje iste podatke kakor poročilo o prejemu, in tako potrdi konec gibanja.
(2) Če je pošiljatelj trošarinskih izdelkov v drugi državi članici, davčni organ pošlje izvod papirnega dokumenta pristojnim organom odpremne države članice, ta pa ga predloži pošiljatelju.
(3) Ko je računalniško podprt sistem spet na voljo, prejemnik potrdi prejem v skladu s 36. členom tega zakona.
41. člen 
(nadomestni postopek za izvoznika) 
(1) Če ob zaključku izvoza računalniško podprt sistem ni na voljo in zato ni mogoče pripraviti poročila o izvozu v skladu s 37. členom tega zakona, pošlje carinski organ, pri katerem so bile opravljene izvozne formalnosti, pošiljatelju papirni dokument, ki je sestavljen v skladu s tretjim odstavkom 8. člena Uredbe 684/2009/ES, in vsebuje enake podatke kot poročilo o izvozu in tako potrdi, da se je končalo gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga.
(2) Če je kraj odpreme izvoženih trošarinskih izdelkov v drugi državi članici, pošlje carinski organ, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, pristojnemu organu odpremne države članice papirni dokument iz prejšnjega odstavka.
(3) Če davčni organ v kraju odpreme izvoženih trošarinskih izdelkov prejme papirni dokument iz prvega odstavka tega člena od carinskega organa druge države članice, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, ga predloži pošiljatelju.
(4) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena ni treba sestaviti papirnega dokumenta, če se poročilo o izvozu, v skladu s 37. členom tega zakona, lahko izpolni najpozneje naslednji dan po dejanskem izvozu trošarinskih izdelkov iz Unije.
(5) Ko je računalniško podprt sistem spet na voljo, carinski organ pošlje poročilo o izvozu v skladu s 37. členom tega zakona.
42. člen 
(potrditev prejema oziroma izvoza v posebnih primerih) 
(1) Davčni organ lahko za trošarinske izdelke, ki so bili odpremljeni iz Slovenije, v računalniško podprtem sistemu potrdi konec gibanja tudi brez pridobitve poročila o prejemu oziroma poročila o izvozu, če od prejemnika prejme dokument, ki vsebuje enake podatke kot poročilo o prejemu, in če:
– prejme potrdilo pristojnega organa namembne države članice, da so trošarinski izdelki dejansko prispeli v namembni kraj, ali
– če pri izvozu prejme potrditev pristojnega carinskega organa države članice, pri katerem so trošarinski izdelki dejansko zapustili Unijo.
(2) Če je bila v primeru nepravilnosti pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga v skladu s 26. členom tega zakona trošarina plačana, lahko davčni organ v računalniško podprtem sistemu potrdi konec gibanja tudi brez pridobitve poročila o prejemu oziroma poročila o izvozu.
XI. TROŠARINSKO SKLADIŠČE 
43. člen 
(trošarinsko skladišče) 
(1) Proizvodnja, skladiščenje, prejem in odprema trošarinskih izdelkov v režimu odloga se lahko opravljajo le v trošarinskem skladišču, za katerega je davčni organ izdal dovoljenje imetniku trošarinskega skladišča.
(2) V istem trošarinskem skladišču se lahko proizvaja samo ena skupina trošarinskih izdelkov, in sicer skupina energentov, skupina alkohola in alkoholnih pijač ali skupina tobačnih izdelkov.
(3) V trošarinskem skladišču se lahko proizvajajo, obdelujejo, predelujejo in dodelujejo samo trošarinski izdelki, drugi izdelki pa le v primeru, če so stranski proizvod te dejavnosti. Zadrževanje drugih izdelkov in surovin, polizdelkov, ki niso potrebni za proizvodnjo, obdelovanje, predelovanje in dodelovanje trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem davčnega organa.
(4) V trošarinskem skladišču se lahko skladišči več skupin trošarinskih izdelkov, pod pogojem, da se skladiščijo ločeno, glede na skupino in vrsto trošarinskega izdelka.
(5) V trošarinskem skladišču, kjer več imetnikov dovoljenja skladišči trošarinske izdelke, morajo biti prostori ločeni. V prostoru, kjer posamezni imetnik trošarinskega dovoljenja skladišči več skupin trošarinskih izdelkov, morajo biti trošarinski izdelki ločeni po skupinah in vrstah. Kadar to zahtevajo tehnološke posebnosti skladišča davčni organ odobri, da se trošarinski izdelki skladiščijo skupaj, vendar le, če gre za enakovrstne trošarinske izdelke. Trošarinski izdelki se štejejo za enakovrstne, če so razvrščeni v isto štirimestno postavko tarifne oznake kombinirane nomenklature carinske tarife iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 2015/1754 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 285 z dne 30. 10. 2015, str. 1, v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka), imajo enako trgovsko kvaliteto in so enakih tehničnih karakteristik.
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka so imetniki dovoljenj solidarno odgovorni za plačilo trošarine in izpolnjevanje drugih obveznosti iz dovoljenja.
(7) V trošarinskem skladišču enega imetnika dovoljenja je dovoljeno skladiščiti trošarinske izdelke ene ali več oseb, ki niso imetniki dovoljenj ali trošarinske izdelek imetnikov dovoljenj, ki lokacije trošarinskega skladišča nimajo navedenega v svojem dovoljenju, s posebnim dovoljenjem davčnega organa. Posebno dovoljenje se izda imetniku dovoljenja za trošarinsko skladišče, ki je odgovoren za izpolnjevanje vseh obveznosti iz dovoljenja za trošarinsko skladišče, vključno s plačilom trošarine.
(8) V trošarinskem skladišču je lahko samo oprema, ki je potrebna za opravljanje trošarinske dejavnosti. Trošarinsko skladišče mora biti opremljeno z merili za ugotavljanje fizikalnih količin v predpisanih merskih enotah za posamezne trošarinske izdelke. Merila so lahko samostojna ali pa so povezana z drugo opremo, ki je nameščena v trošarinskem skladišču. Namestitev meril mora biti v takem obsegu, da je ugotavljanje količin zagotovljeno tako za trošarinske izdelke, ki so vmesni proizvodi trošarinske dejavnosti, kakor tudi za proizvedene končne izdelke ter za izdelke, ki zapuščajo trošarinsko skladišče.
(9) Posebno dovoljenje lahko davčni organ izda le, če imetnik trošarinskega skladišča izpolnjuje pogoje nadzora nad skladiščenjem in proizvodnjo izdelkov v trošarinskem skladišču.
(10) Podrobnejši način delovanja trošarinskih skladišč, vsebino vloge za izdajo posebnega dovoljenja in vsebino posebnega dovoljenja iz tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
44. člen 
(dovoljenje za trošarinsko skladišče) 
(1) Dovoljenje za trošarinsko skladišče izda davčni organ na podlagi pisne vloge vložnika.
(2) Dovoljenje za trošarinsko skladišče se izda za nedoločen čas. Dovoljenja za trošarinsko skladišče ni mogoče izdati za opravljanje dejavnosti trgovine s trošarinskimi izdelki na drobno.
(3) Dovoljenje za trošarinsko skladišče se izda za eno ali več skladišč.
(4) Za dovoljenje za trošarinsko skladišče lahko zaprosi oseba, ki ima sedež v Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:
1. neodvisno, v skladu s predpisanimi pogoji, opravlja dejavnost v zvezi s trošarinskimi izdelki;
2. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma prisilnega prenehanja;
5. predloži instrument zavarovanja plačila trošarine;
6. ima v lasti ali najemu proizvodni prostor oziroma skladišče oziroma drug prostor za skladiščenje ali proizvodnjo trošarinskih izdelkov, organiziran in opremljen tako, da omogoča varno proizvodnjo, skladiščenje, prejemanje in odpremo trošarinskih izdelkov ter pravilno merjenje količin teh izdelkov;
7. zagotovi elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih izdelkov in
8. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.
(5) Pred izdajo dovoljenja za trošarinsko skladišče davčni organ na kraju samem ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja za trošarinsko skladišče.
(6) Podrobnejše pogoje iz četrtega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati vložnik zahtevka, vsebino vloge za izdajo dovoljenja in vsebino dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance.
45. člen 
(obveznosti imetnika trošarinskega skladišča) 
(1) Imetnik trošarinskega skladišča:
1. zagotovi ustrezno varovanje trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču, nadzira vse postopke, vključno z odpremljanjem in prejemanjem trošarinskih izdelkov, ugotavlja izgube oziroma primanjkljaje, razišče kakršno koli nepravilnost v poslovanju trošarinskega skladišča;
2. zagotovi vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora;
3. sprotno vodi evidenco zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini in evidenco gibanja trošarinskih izdelkov za vsako trošarinsko skladišče ter davčnemu organu predloži mesečni popis zalog trošarinskih izdelkov v posameznem trošarinskem skladišču;
4. ugotavlja količine trošarinskih izdelkov z merilnimi napravami, za katere je bil izveden postopek ugotavljanja skladnosti oziroma overitve v skladu s predpisi, izdanimi na podlagi zakona, ki ureja področje meroslovja;
5. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
6. sprotno obvešča davčni organ o vseh spremembah podatkov, navedenih v dovoljenju;
7. v primeru statusne spremembe, širitve, omejitve ali opustitve dejavnosti ali ustanovitve in delovanja novih trošarinskih skladišč pri davčnem organu vloži vlogo za spremembo dovoljenja oziroma za prenehanje veljavnosti dovoljenja;
8. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.
(2) Če davčni organ ugotovi, da imetnik trošarinskega skladišča ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka, določi rok za odpravo nepravilnosti.
(3) Podrobnejšo vsebino in način vodenja evidenc iz 3. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
46. člen 
(izdaja dokumentov pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča) 
Trošarinski izdelki se iz trošarinskega skladišča:
1. odpremijo v režimu odloga, če pošiljko spremlja trošarinski dokument;
2. sprostijo v porabo, če pošiljko spremlja komercialni dokument, ki dokazuje odpremo trošarinskih izdelkov.
XII. OPROŠČENI UPORABNIK TROŠARINSKIH IZDELKOV 
47. člen 
(oproščeni uporabnik) 
Oseba, ki pridobi dovoljenje za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, sme v okviru svoje dejavnosti za namene iz 72. in 97. člena tega zakona trošarinske izdelke prejemati in skladiščiti v režimu odloga in porabljati brez plačila trošarine.
48. člen 
(dovoljenje za oproščenega uporabnika) 
(1) Dovoljenje za oproščenega uporabnika izda davčni organ na podlagi pisne vloge vložnika.
(2) Dovoljenje za oproščenega uporabnika se izda za nedoločen čas.
(3) Za dovoljenje za oproščenega uporabnika lahko zaprosi oseba, ki ima sedež v Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:
1. neodvisno opravlja dejavnost v skladu s predpisanimi pogoji in porablja trošarinske izdelke za namene iz 72. ali 97. člena tega zakona;
2. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma prisilnega prenehanja;
5. predloži instrument zavarovanja plačila trošarine;
6. ima v lasti ali najemu proizvodni prostor, skladišče oziroma drug prostor za skladiščenje trošarinskih izdelkov, organiziran in opremljen tako, da omogoča varno skladiščenje in porabo trošarinskih izdelkov ter pravilno merjenje količin zalog teh izdelkov in
7. knjigovodsko spremlja izdelke in zagotavlja natančen vpogled v porabo trošarinskih izdelkov in stanje zalog izdelkov, za katere proizvodnjo so bili trošarinski izdelki porabljeni.
(4) V dovoljenju davčni organ navede količine trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev, kraj obrata oproščenega uporabnika, kjer bodo trošarinski izdelki skladiščeni in porabljeni, namen porabe, normativ porabe trošarinskih izdelkov in merilne naprave za merjenje količin trošarinskih izdelkov oziroma način ugotavljanja porabe trošarinskih izdelkov. Količine trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine, se določijo glede na proizvodne kapacitete oziroma pričakovano porabo za letala oziroma plovila in obdobje, na katero se nanaša dovoljenje.
(5) Spremembo količin v obdobju iz prejšnjega odstavka in odobritev količin trošarinskih izdelkov za naslednje obdobje oproščeni uporabnik uveljavlja z zahtevkom, ki ga vloži pri davčnem organu do zadnjega dne tekočega obdobja. Če imetnik dovoljenja ne vloži zahtevka za odobritev količin trošarinskih izdelkov za naslednje obdobje, se mu dovoljenje odvzame v skladu s 3. točko prvega odstavka 57. člena tega zakona.
(6) Pred izdajo dovoljenja davčni organ na kraju samem ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja in ali namen porabe trošarinskih izdelkov dejansko ustreza navedbam v vlogi za izdajo dovoljenja, ter preveri in odobri normativ porabe trošarinskih izdelkov za proizvodnjo drugih izdelkov.
(7) Podrobnejše pogoje iz tretjega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati vložnik vloge, vsebino vloge za izdajo dovoljenja, vsebino dovoljenja in vsebino zahtevka iz petega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
49. člen 
(obveznosti oproščenega uporabnika) 
(1) Oproščeni uporabnik:
1. nabavlja trošarinske izdelke brez plačila trošarine za predpisane namene do količin, ki se v skladu z dovoljenjem lahko nabavljajo brez plačila trošarine;
2. zagotovi ustrezno varovanje trošarinskih izdelkov v obratu oproščenega uporabnika, nadzira vse postopke, vključno s prejemanjem in porabo trošarinskih izdelkov, ugotavlja izgube oziroma primanjkljaje, razišče kakršno koli nepravilnost v poslovanju s trošarinskimi izdelki v obratu oproščenega uporabnika;
3. zagotovi vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora;
4. ugotavlja količine trošarinskih izdelkov z merilnimi napravami in na način, naveden v dovoljenju;
5. sprotno vodi evidenco o nabavi, gibanju, porabi in zalogah trošarinskih izdelkov po vrsti, količini in vrednosti;
6. davčnemu organu letno predloži poročilo o nabavi v režimu odloga in porabi trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine za obdobje iz četrtega odstavka 48. člena tega zakona;
7. knjigovodsko spremlja izdelke in zagotavlja natančen vpogled v porabo trošarinskih izdelkov in stanje zalog izdelkov, za katere proizvodnjo so bili trošarinski izdelki porabljeni;
8. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
9. sprotno obvešča davčni organ o vseh spremembah podatkov, navedenih v dovoljenju;
10. v primeru statusne spremembe, širitve, omejitve ali opustitve dejavnosti ali ustanovitve in delovanja novih obratov pri davčnem organu vloži vlogo za spremembo dovoljenja oziroma za prenehanje veljavnosti dovoljenja;
11. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.
(2) Če davčni organ ugotovi, da oproščeni uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka, določi rok za odpravo nepravilnosti.
(3) Oproščeni uporabnik pred nabavo trošarinskih izdelkov s plačano trošarino, za katere mu je bilo izdano dovoljenje za oproščenega uporabnika, o nabavi obvesti davčni organ. Za tako nabavljene trošarinske izdelke vodi ločeno evidenco nabave in porabe trošarinskih izdelkov.
(4) Podrobnejšo vsebino in način vodenja evidenc iz 5. točke prvega odstavka tega člena ter vsebino poročila iz 6. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
XIII. POOBLAŠČENI IN ZAČASNO POOBLAŠČENI PREJEMNIK 
50. člen 
(pooblaščeni prejemnik) 
Oseba, ki pridobi dovoljenje za pooblaščenega prejemnika, lahko v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke v režimu odloga iz druge države članice. Pooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov v režimu odloga.
51. člen 
(dovoljenje za pooblaščenega prejemnika) 
(1) Dovoljenje za pooblaščenega prejemnika izda davčni organ na podlagi pisne vloge vložnika.
(2) Dovoljenje za pooblaščenega prejemnika se izda za nedoločen čas.
(3) Za dovoljenje za pooblaščenega prejemnika lahko zaprosi oseba, ki ima sedež v Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:
1. neodvisno, v skladu s predpisanimi pogoji, opravlja dejavnost v zvezi s trošarinskimi izdelki;
2. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma prisilnega prenehanja;
5. predloži instrument zavarovanja plačila trošarine;
6. zagotovi elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih izdelkov in
7. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.
(4) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka, ki jih mora izpolnjevati vložnik zahtevka, vsebino vloge za izdajo dovoljenja in vsebino dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance.
52. člen 
(obveznosti pooblaščenega prejemnika) 
(1) Pooblaščeni prejemnik:
1. nadzira vse postopke v zvezi s prejemanjem trošarinskih izdelkov, ugotavlja izgube oziroma primanjkljaje oziroma razišče kakršno koli nepravilnost pri prejemu trošarinskih izdelkov;
2. zagotovi vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora;
3. ugotavlja prejete količine trošarinskih izdelkov z merilnimi napravami, navedenimi v dovoljenju;
4. sprotno vodi evidenco prejetih trošarinskih izdelkov po vrsti, količini, datumu prejema in številki elektronskega trošarinskega dokumenta;
5. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
6. sprotno obvešča davčni organ o vseh spremembah podatkov, navedenih v dovoljenju;
7. v primeru statusne spremembe, širitve, omejitve ali opustitve dejavnosti pri davčnem organu vloži vlogo za spremembo dovoljenja oziroma za prenehanje veljavnosti dovoljenja;
8. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.
(2) Če davčni organ ugotovi, da pooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka, določi rok za odpravo nepravilnosti.
(3) Podrobnejšo vsebino in način vodenja evidenc iz 4. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
53. člen 
(začasno pooblaščeni prejemnik) 
(1) Oseba, ki pridobi dovoljenje za začasno pooblaščenega prejemnika, lahko v okviru svoje dejavnosti prejme trošarinske izdelke v režimu odloga iz druge države članice. Začasno pooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov v režimu odloga.
(2) Za dovoljenje lahko zaprosi oseba, ki ima sedež v Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:
1. najmanj tri delovne dni pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov iz druge države članice pri davčnem organu vloži vlogo za izdajo dovoljenja na predpisanem obrazcu,
2. predloži instrument zavarovanja plačila trošarine v višini trošarinskega dolga za trošarinske izdelke, ki jih bo prejela v režimu odloga, ali plača trošarino v višini trošarinskega dolga za trošarinske izdelke še preden jih dobavitelj odpremi,
3. davčnemu organu omogoči nemoteno opravljanje nadzora glede vrste in količine prejetih trošarinskih izdelkov in zneska plačane trošarine,
4. vodi poslovne knjige tako, da lahko davčni organ preverja prejemanje trošarinskih izdelkov po vrsti, količini, datumu prejema in dobavitelju.
(3) Davčni organ izda dovoljenje za posamezno pošiljko in odobreno količino trošarinskih izdelkov, vezano na pošiljatelja in časovno obdobje, v katerem se lahko začne in konča gibanje pošiljke.
(4) Podrobnejše pogoje iz drugega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati vložnik vloge, vsebino in obliko obrazca za izdajo dovoljenja ter vsebino dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance.
XIV. POOBLAŠČENI UVOZNIK 
54. člen 
(pooblaščeni uvoznik) 
Oseba, ki pridobi dovoljenje za pooblaščenega uvoznika, v okviru svoje dejavnosti trošarinske izdelke, ki jih je prejela iz tretje države oziroma s tretjega ozemlja, po sprostitvi v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo odpremlja v režimu odloga na lokacijo trošarinskega skladišča ali v obrat oproščenega uporabnika ali do namembnega kraja v drugi državi članici do prejemnikov, ki trošarinske izdelke lahko prejemajo v režimu odloga.
55. člen 
(dovoljenje za pooblaščenega uvoznika) 
(1) Dovoljenje za pooblaščenega uvoznika izda davčni organ na podlagi pisne vloge vložnika.
(2) Dovoljenje za pooblaščenega uvoznika se izda za nedoločen čas.
(3) Za dovoljenje za pooblaščenega uvoznika lahko zaprosi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
2. predloži instrument zavarovanja plačila trošarine;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma prisilnega prenehanja;
5. zagotovi elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih izdelkov in
6. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.
(4) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka, ki jih mora izpolnjevati vložnik vloge, vsebino vloge za izdajo dovoljenja in vsebino dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance.
56. člen 
(obveznosti pooblaščenega uvoznika) 
(1) Pooblaščeni uvoznik:
1. zagotovi vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora;
2. sprotno vodi evidenco odprem trošarinskih izdelkov;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4. sprotno obvešča davčni organ o vseh spremembah podatkov, navedenih v dovoljenju;
5. v primeru statusne spremembe, širitve ali omejitve oziroma opustitve dejavnosti pri davčnem organu vloži vlogo za spremembo dovoljenja oziroma za prenehanje veljavnosti dovoljenja.
(2) Če davčni organ ugotovi, da pooblaščeni uvoznik ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka, določi rok za odpravo nepravilnosti.
(3) Podrobno vsebino in način vodenja evidenc iz 2. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
XV. PRENEHANJE VELJAVNOSTI DOVOLJENJA IN INSTRUMENT ZAVAROVANJA PLAČILA TROŠARINE 
57. člen 
(prenehanje veljavnosti dovoljenja) 
(1) Če ni s tem zakonom določeno drugače, dovoljenje, izdano v skladu s tem zakonom, preneha veljati:
1. s prenehanjem imetnika dovoljenja;
2. na zahtevo imetnika dovoljenja;
3. z odvzemom dovoljenja.
(2) O prenehanju dovoljenja, izdanega v skladu s tem zakonom, davčni organ odloči po prejemu vloge za prenehanje veljavnosti dovoljenja ali po uradni dolžnosti, če ugotovi, da je imetnik dovoljenja prenehal, na podlagi podatka o njegovem izbrisu iz ustreznih evidenc. Imetnik dovoljenja pri davčnem organu vloži vlogo za prenehanje veljavnosti dovoljenja, če namerava opustiti dejavnost s trošarinskimi izdelki, za katere mu je bilo dovoljenje izdano, ali če dovoljenja ne uporablja. Davčni organ izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja.
(3) Imetniku dovoljenja se dovoljenje odvzame, če davčni organ ugotovi, da imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev, ki so določeni z dovoljenjem, ali če:
1. ne zagotavlja ustreznega sistema nadzora nad stanjem zalog, prejetimi, porabljenimi in odpremljenimi količinami trošarinskih izdelkov ali ne opravlja popisov v rokih, določenih v dovoljenju;
2. ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine ali ga ne predloži v znesku, ki lahko zagotovi plačilo trošarinskega dolga;
3. ne odpravi nepravilnosti v roku, ki mu ga je določil davčni organ;
4. prenehajo obstajati razlogi in pogoji, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano ali
5. je bilo dovoljenje izdano na podlagi nepopolnih ali netočnih podatkov.
(4) O odvzemu dovoljenja davčni organ odloči z odločbo. Odločba o odvzemu dovoljenja učinkuje z dnem izdaje.
(5) Pritožba zoper odločbo o odvzemu dovoljenja ne zadrži izvršitve odločbe.
(6) Podrobnejše določbe o prenehanju veljavnosti dovoljenj iz tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
58. člen 
(instrument zavarovanja plačila trošarine) 
(1) Za zavarovanje izpolnitve obveznosti plačila trošarine in za plačilo obresti, ki so nastale ali bi lahko nastale v zvezi s plačilom trošarine, za katero je bil instrument zavarovanja predložen, predloži davčnemu organu instrument zavarovanja plačila trošarine v skladu s tem zakonom:
1. imetnik trošarinskega skladišča za trošarinske izdelke, ki se odpremljajo v režimu odloga, in za trošarinske izdelke, ki se dobavljajo neposredno;
2. oproščeni uporabnik za trošarinske izdelke, ki jih prejema in skladišči v režimu odloga;
3. pooblaščeni prejemnik za trošarinske izdelke, ki jih prejema v režimu odloga, in za trošarinske izdelke, ki se dobavljajo neposredno;
4. trošarinski zastopnik za pošiljko trošarinskih izdelkov v skladu s 30. členom tega zakona oziroma v višini, določeni v skladu s tem zakonom;
5. pooblaščeni uvoznik za trošarinske izdelke, ki jih odpremlja v režimu odloga;
6. imetnik dovoljenja za davka prosto prodajalno za trošarinske izdelke, ki se dobavljajo v režimu odloga v davka prosto prodajalno.
(2) Če ima imetnik trošarinskega skladišča več trošarinskih skladišč, velja instrument zavarovanja za vsa trošarinska skladišča.
(3) Instrument zavarovanja plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki se proizvajajo, skladiščijo in prejemajo v trošarinskem skladišču, se predloži na zahtevo davčnega organa največ v višini trošarinskega dolga za te izdelke v davčnem obdobju. Trošarinski dolg se za imetnika trošarinskega skladišča določi na podlagi predložene ocene količin trošarinskih izdelkov, ki se bodo v koledarskem letu proizvajali, skladiščili in prejemali, ali na podlagi proizvedenih, skladiščenih oziroma prejetih količin trošarinskih izdelkov v preteklem koledarskem letu.
(4) Za trošarinske izdelke, ki se dobavljajo iz elektroenergetskega omrežja ali omrežja za prenos plina, in za trošarinske izdelke, ki jih proizvajalec proizvaja izven režima odloga, lahko davčni organ zahteva predložitev instrumenta zavarovanja plačila trošarine, če oceni, da bi bilo plačilo trošarine oteženo oziroma če zavezanec ne plačuje redno svojih obveznosti. Višino zneska instrumenta zavarovanja plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki se dobavljajo iz elektroenergetskega omrežja ali omrežja za prenos plina, in za trošarinske izdelke, ki se proizvajajo izven režima odloga, davčni organ določi največ v višini trošarinskega dolga za te izdelke v davčnem obdobju. Trošarinski dolg se določi na podlagi podatkov o predvideni količini dobavljenih oziroma proizvedenih trošarinskih izdelkov ali glede na povprečne količine dobavljenih oziroma proizvedenih trošarinskih izdelkov v preteklem koledarskem letu.
(5) Namesto imetnika trošarinskega skladišča, ki odpremlja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico, lahko instrument zavarovanja plačila trošarine predloži prevoznik ali lastnik ali prejemnik trošarinskih izdelkov ali katera koli druga oseba.
(6) Višino zneska instrumenta zavarovanja plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki se iz trošarinskega skladišča odpremljajo v režimu odloga, davčni organ določi največ v višini trošarinskega dolga za te izdelke v posameznem davčnem obdobju. Trošarinski dolg se določi na podlagi predložene ocene pričakovane količinske odpreme po posameznih trošarinskih izdelkih za naslednje koledarsko leto ali na podlagi odpremljenih količin trošarinskih izdelkov v preteklem koledarskem letu.
(7) Višino zneska instrumenta zavarovanja plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki se v obratu oproščenega uporabnika prejemajo in skladiščijo v režimu odloga, davčni organ določi največ v višini trošarinskega dolga za te izdelke v posameznem davčnem obdobju. Trošarinski dolg se določi na podlagi podatkov o odobrenih količinah iz četrtega in petega odstavka 48. člena tega zakona.
(8) Višino zneska instrumenta zavarovanja plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki jih pooblaščeni prejemnik prejema, davčni organ določi največ v višini trošarinskega dolga za te izdelke v treh davčnih obdobjih. Trošarinski dolg se določi na podlagi podatkov o povprečni količini trošarinskih izdelkov, prejeti v preteklem koledarskem letu, oziroma na podlagi pričakovane ocene dobave.
(9) Trošarinski zastopnik za zavarovanje izpolnitve obveznosti za plačilo trošarine predloži instrument zavarovanja plačila trošarine v višini zneska trošarine za najavljeno pošiljko trošarinskih izdelkov oziroma v višini, določeni v skladu s tem zakonom.
(10) Višino zneska instrumenta zavarovanja plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki jih pooblaščeni uvoznik odpremlja v režimu odloga, davčni organ določi največ v višini trošarinskega dolga za te izdelke v davčnem obdobju. Trošarinski dolg se določi na podlagi predložene ocene pričakovane količinske odpreme po posameznih trošarinskih izdelkih za naslednje koledarsko leto.
(11) Če ni s tem zakonom določeno drugače, se plačilo trošarine zavaruje na način, kot je določen z zakonom, ki ureja davčni postopek, način predložitve, kriterije za določitev višine, način sprostitve in unovčitve instrumenta zavarovanja plačila trošarine pa s pravilnikom, ki ureja izvajanje zakona o davčnem postopku.
(12) Pri določitvi višine zneska instrumenta zavarovanja plačila trošarine davčni organ upošteva predvsem naslednje kriterije:
– vrsto oziroma občutljivost trošarinskih izdelkov;
– dosedanje poslovanje, ugled, zanesljivost in finančno stabilnost osebe, ki je dolžna predložiti instrument zavarovanja;
– obseg poslovanja s trošarinskimi izdelki;
– čas trajanja proizvodnje oziroma skladiščenja;
– vrsto, vsebino in način vodenja evidenc in knjigovodske dokumentacije.
(13) Davčni organ lahko kadar koli zahteva, da se spremeni višina zneska instrumenta zavarovanja plačila trošarine, če ugotovi, da višina zneska ne ustreza podatkom, na podlagi katerih je bil znesek določen ali višina zneska ne pokriva trošarinskega dolga.
(14) Če je kot instrument zavarovanja predložen gotovinski polog, se ta ne obrestuje.
(15) Kadar carinski organ v zvezi s carinskim postopkom zahteva zavarovanje plačila carinskega dolga v skladu s carinsko zakonodajo, se predloženi instrument zavarovanja uporablja tudi za zavarovanje plačila trošarine.
(16) Instrument zavarovanja plačila trošarine se ne predloži za trošarinske izdelke, za katere trošarina v skladu s tem zakonom znaša 0 eurov.
(17) V primeru prenehanja veljavnosti dovoljenja oziroma izbrisa trošarinskega zavezanca iz evidence trošarinskih zavezancev se instrument zavarovanja plačila trošarine sprosti šele po tem, ko je bila trošarina za trošarinske izdelke na zalogi oziroma prejete trošarinske izdelke plačana oziroma ko obveznost za plačilo trošarine ne more več nastati.
(18) Če so bili trošarinski izdelki v skladu z osmim in devetim odstavkom 6. člena tega zakona popolnoma uničeni ali nepovratno izgubljeni, in je bilo predloženo ustrezno dokazilo, lahko davčni organ zanje sprosti instrument zavarovanja.
(19) Podrobnejši način izračuna višine instrumenta zavarovanja plačila trošarine predpiše minister, pristojen za finance.
59. člen 
(zavarovanje plačila trošarine v posebnih primerih) 
Vložnik zahtevka za začasno pooblaščenega prejemnika v skladu z 2. točko drugega odstavka 53. člena tega zakona oziroma oseba, ki je v skladu z 29. oziroma 30. členom tega zakona dolžna predložiti instrument zavarovanja plačila trošarine, predložita davčnemu organu instrument zavarovanja plačila trošarine v višini pričakovane trošarinske obveznosti za posamezno pošiljko trošarinskih izdelkov. Instrument zavarovanja plačila trošarine lahko predloži tudi druga oseba, če davčni organ tako zavarovanje šteje za ustrezno. Instrument zavarovanja plačila trošarine iz tega člena se sprosti šele potem, ko je bila trošarina za prejete trošarinske izdelke plačana oziroma ko obveznost za plačilo trošarine ne more več nastati.
XVI. KNJIGOVODSTVO TROŠARINSKEGA ZAVEZANCA IN HRAMBA DOKUMENTACIJE 
60. člen 
(izdajanje računov oziroma drugih dokumentov) 
(1) Trošarinski zavezanec, ki opravlja dejavnost, mora za vsako sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo izdati komercialni dokument ali sprostitev v porabo evidentirati v svoje poslovne knjige. Če imetnik trošarinskega skladišča ni lastnik blaga mora vsako sprostitev trošarinskih izdelkov evidentirati v evidenco zalog ter gibanja trošarinskih izdelkov.
(2) Pri trošarinskih izdelkih, ki so iz trošarinskega skladišča v režimu odloga odpremljeni v drugo trošarinsko skladišče oziroma oproščenemu uporabniku, ali jih pooblaščeni prejemnik oziroma imetnik trošarinskega skladišča oziroma pooblaščeni uvoznik v režimu odloga neposredno dobavi oproščenemu uporabniku, mora biti na računu oziroma drugem dokumentu navedeno, da gre za odpremo brez plačila trošarine na podlagi dovoljenja za trošarinsko skladišče oziroma dovoljenja za oproščenega uporabnika z navedbo številke in datuma izdaje dovoljenja.
61. člen 
(knjigovodstvo trošarinskega zavezanca) 
(1) Trošarinski zavezanec, razen če s tem zakonom ni določeno drugače, v svojem knjigovodstvu oziroma evidenci zagotovi vse podatke, potrebne za obračunavanje in plačevanje trošarine glede na vrsto trošarinskih izdelkov, še posebej pa o:
1. proizvedenih količinah trošarinskih izdelkov;
2. prejetih količinah trošarinskih izdelkov;
3. količinah trošarinskih izdelkov na zalogi, v proizvodnji, skladiščih ali drugih poslovnih prostorih;
4. prodanih količinah trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, za katere je bila trošarina obračunana po predpisanih zneskih in stopnjah;
5. prodanih količinah trošarinskih izdelkov, odpremljenih v režimu odloga ali prodanih z oprostitvijo plačila trošarine;
6. količinah trošarinskih izdelkov za lastno rabo;
7. količinah trošarinskih izdelkov, za katere je bilo plačilo trošarine odpuščeno;
8. zneskih obračunane in plačane trošarine.
(2) Za osebo iz prvega in drugega odstavka 73. člena tega zakona se za namene nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem trošarine kot evidenca o pridelavi, predelavi, lastni porabi in prometu z vinom štejejo podatki, ki se za njeno kmetijsko gospodarstvo evidentirajo v registru pridelovalcev grozdja in vina v skladu s predpisi o vinu.
62. člen 
(hramba dokumentacije) 
(1) Trošarinski zavezanec za trošarinske izdelke hrani izdane in prejete račune, trošarinske dokumente, dokumente o opravljenem izvozu in uvozu, iznosu, vnosu, nakupu, prodaji, dokumente, na podlagi katerih je uveljavljal oprostitev ali odpust plačila trošarine, obračune trošarine in vse knjigovodske listine, ki se kakor koli nanašajo na proizvodnjo, skladiščenje, odpošiljanje, prejemanje, nakup, prodajo, prevoz, izvoz oziroma uvoz, iznos oziroma vnos trošarinskih izdelkov in so pomembni za obračunavanje in plačevanje trošarine, deset let po poteku leta, na katero se te listine nanašajo.
(2) Upravičenec do vračila trošarine iz 19. in 20. člena ter iz 93. do 95. člena tega zakona hrani listine, na podlagi katerih mu je bila vrnjena trošarina, deset let po poteku leta, na katero se listine nanašajo.
(3) Trošarinski zavezanci in upravičenci do vračila trošarine lahko dokumente iz tega člena hranijo tudi v elektronski obliki, če je davčnemu organu zagotovljen dostop do tako shranjenih podatkov in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– podatki, vsebovani v elektronskem dokumentu ali zapisu, so dosegljivi in primerni za poznejšo uporabo;
– podatki so shranjeni v obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani ali prejeti;
– iz shranjenega elektronskega sporočila je mogoče ugotoviti od kod izvira, komu je bilo poslano ter čas in kraj njegovega pošiljanja ali prejema in
– uporabljena tehnologija in postopki onemogočajo spremembo ali izbris podatkov oziroma obstaja zanesljivo jamstvo za nespremenljivost podatkov oziroma sporočil.
XVII. PRIJAVA DEJAVNOSTI IN REGISTRACIJA TROŠARINSKIH ZAVEZANCEV 
63. člen 
(prijava trošarinskih zavezancev in vpis v evidenco trošarinskih zavezancev) 
(1) Pred začetkom opravljanja dejavnosti s trošarinskimi izdelki oseba iz 5. člena tega zakona davčnemu organu prijavi, kdaj se njena dejavnost s trošarinskimi izdelki začne ali spremeni, tako da pred opravljanjem dejavnosti pridobi dovoljenje davčnega organa v skladu s tem zakonom ali se prijavi kot trošarinski zavezanec.
(2) Za opravljanje dejavnosti s trošarinskimi izdelki v režimu odloga je treba pridobiti dovoljenje. Če namerava oseba:
1. proizvajati, skladiščiti, prejemati ali odpremljati trošarinske izdelke v režimu odloga v Sloveniji oziroma Uniji, pridobi dovoljenje za trošarinsko skladišče;
2. vnašati trošarinske izdelke v režimu odloga iz drugih držav članic v Slovenijo, pridobi dovoljenje za pooblaščenega prejemnika ali začasno pooblaščenega prejemnika;
3. uvažati trošarinske izdelke v Unijo in jih odpremljati v režimu odloga, pridobi dovoljenje za pooblaščenega uvoznika;
4. prodajati trošarinske izdelke v davka prosti prodajalni, pridobi dovoljenje za davka prosto prodajalno.
Osebo iz tega odstavka, ki ji je bilo izdano dovoljenje v skladu s tem zakonom, v evidenco trošarinskih zavezancev na dan vročitve dovoljenja vpiše davčni organ po uradni dolžnosti. Ob vročitvi odločbe o spremembi dovoljenja davčni organ v evidenci trošarinskih zavezancev po uradni dolžnosti spremeni podatke, kot izhajajo iz izdane odločbe.
(3) Za opravljanje dejavnosti s trošarinskimi izdelki izven režima odloga je obvezna prijava v evidenco trošarinskih zavezancev. Če namerava oseba:
1. proizvajati trošarinske izdelke izven režima odloga, se prijavi kot trošarinski zavezanec – proizvajalec trošarinskih izdelkov;
2. dobavljati električno energijo oziroma zemeljski plin končnemu odjemalcu, se prijavi kot trošarinski zavezanec – dobavitelj električne energije oziroma zemeljskega plina;
3. pridobiti električno energijo oziroma zemeljski plin za svojo končno rabo iz drugih držav članic Unije ali uvoziti iz tretjih držav oziroma če ji električno energijo oziroma zemeljski plin dobavi dobavitelj, ki nima sedeža v Sloveniji, se prijavi kot trošarinski zavezanec – končni odjemalec električne energije oziroma zemeljskega plina;
4. proizvajati električno energijo oziroma zemeljski plin za lastne potrebe ali za dobavo končnemu porabniku, se prijavi kot trošarinski zavezanec – proizvajalec električne energije oziroma zemeljskega plina.
Oseba iz tega odstavka pri davčnem organu vloži prijavo za vpis v evidenco trošarinskih zavezancev pred začetkom opravljanja dejavnosti s trošarinskimi izdelki. Davčni organ s potrditvijo prijave v evidenco trošarinskih zavezancev vpiše osebo, ki je vložila prijavo.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se oseba, ki uvaža trošarinske izdelke v Unijo in je trošarinski zavezanec, ne prijavi davčnemu organu.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena osebo, ki vnaša trošarinske izdelke iz Unije, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici, in je prejemnik trošarinskih izdelkov v komercialne namene, v evidenco trošarinskih zavezancev vpiše davčni organ po uradni dolžnosti.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena davčni organ ob prejemu obračuna trošarine vpiše malega proizvajalca žganja, malega proizvajalca piva in malega proizvajalca vina v evidenco trošarinskih zavezancev po uradni dolžnosti.
(7) Trošarinski zavezanec iz tretjega odstavka tega člena davčni organ obvesti, kdaj se njegova dejavnost s trošarinskimi izdelki spremeni ali preneha.
(8) Davčni organ poleg evidence trošarinskih zavezancev iz tega člena vzpostavi in vodi evidenco oproščenih uporabnikov, trošarinskih zastopnikov, oseb iz tretjega odstavka 101. člena tega zakona in drugih plačnikov trošarine.
(9) Minister, pristojen za finance, določi vsebino in obliko obrazca iz tega člena.
64. člen 
(prijava prenehanja opravljanja dejavnosti in izbris iz evidence trošarinskih zavezancev) 
(1) Trošarinski zavezanec davčnemu organu prijavi predvideno prenehanje opravljanja dejavnosti s trošarinskimi izdelki. Prenehanje opravljanja dejavnosti s trošarinskimi izdelki zaradi nepredvidenih razlogov trošarinski zavezanec prijavi davčnemu organu nemudoma. Pri izdaji odločbe o prenehanju veljavnosti dovoljenja, izdanega v skladu s tem zakonom, davčni organ v odločbi o prenehanju veljavnosti dovoljenja odloči tudi o izbrisu trošarinskega zavezanca iz evidence trošarinskih zavezancev, ki nastopi z dnem dokončnosti odločbe o prenehanja veljavnosti dovoljenja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek davčni organ iz evidence trošarinskih zavezancev po uradni dolžnosti izbriše začasno pooblaščenega prejemnika s potekom časovnega obdobja, za katerega je bilo dovoljenje izdano, in prejemnika trošarinskih izdelkov v komercialne namene po prejemu obračuna trošarine za pošiljko trošarinskih izdelkov.
(3) Če davčni organ ugotovi, da ne obstajajo več razlogi, zaradi katerih je trošarinski zavezanec vpisan v evidenco trošarinskih zavezancev ali trošarinski zavezanec ne prijavi prenehanja opravljanja dejavnosti v skladu s prvim odstavkom tega člena ali če trošarinski zavezanec že več kot dve leti ne opravlja dejavnosti s trošarinskimi izdelki, davčni organ trošarinskemu zavezancu iz tega odstavka, razen če gre za imetnika dovoljenja, izdanega v skladu s tem zakonom, izda odločbo o izbrisu iz evidence trošarinskih zavezancev in ga iz evidence izbriše po uradni dolžnosti.
XVIII. TROŠARINSKI IZDELKI
1. Alkohol in alkoholne pijače
65. člen 
(opredelitev alkohola in alkoholnih pijač) 
(1) Trošarina se plačuje od piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač in etilnega alkohola (v nadaljnjem besedilu: alkohol in alkoholne pijače).
(2) Vrsta alkohola oziroma alkoholne pijače se določi glede na uvrstitev izdelka v tarifno oznako in v odvisnosti od vsebnosti alkohola.
(3) Vsebnost alkohola je volumenski odstotek alkohola pri temperaturi 20 stopinj Celzija. Vsebnost alkohola se označi z oznako »vol. %«.
66. člen 
(pivo) 
Pivo je:
1. vsak izdelek iz tarifne oznake 2203 00 z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %;
2. vsak izdelek, ki je mešanica piva in brezalkoholnih pijač, ki se uvršča v tarifno oznako 2206 00, z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %.
67. člen 
(mirno in peneče vino) 
(1) Mirno vino je vsak izdelek iz tarifne oznake 2204 in 2205, razen penečega vina, in sicer:
1. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne presega pa 15 vol. %, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo;
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 15 vol. %, ne presega pa 18 vol. %, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo in da ni oplemeniten.
(2) Peneče vino je vsak izdelek iz tarifnih oznak 2204 10, 2204 21 06, 2204 21 07, 2204 21 08, 2204 21 09, 2204 29 10 in 2205, in sicer:
1. v steklenicah s šampanjskim zamaškom, pritrjenim z žičnimi košaricami, ali povišanim tlakom zaradi ogljikovega dioksida v raztopini treh ali več barov in
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne presega pa 15 vol. %, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.
68. člen 
(druge fermentirane pijače, razen vina in piva) 
(1) Med druge mirne fermentirane pijače se uvrščajo vsi drugi izdelki iz tarifnih oznak 2204 in 2205, ki se ne uvrščajo med mirno vino po prejšnjem členu, in izdelki iz tarifne oznake 2206 00, ki se ne uvrščajo med pivo iz 66. člena tega zakona, in izdelki, ki se ne uvrščajo med druge peneče fermentirane pijače po tem členu, in sicer:
1. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne presega pa 10 vol. %;
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 10 vol. %, ne presega pa 15 vol. %, pod pogojem, da je ves alkohol v izdelku dobljen samo s fermentacijo.
(2) Med druge peneče fermentirane pijače se uvrščajo izdelki iz tarifnih oznak 2206 00 31, 2206 00 39, 2204 10, 2204 21 06, 2204 21 07, 2204 21 08, 2204 21 09, 2204 29 10 in 2205, ki se ne uvrščajo med mirno vino in peneče vino, in sicer:
1. v steklenicah s šampanjskim zamaškom, pritrjenim z žičnimi košaricami, ali povišanim tlakom zaradi ogljikovega dioksida v raztopini treh ali več barov in
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne presega pa 13 vol. %;
3. z vsebnostjo alkohola, ki presega 13 vol. %, ne presega pa 15 vol. %, pod pogojem, da je ves alkohol v izdelku dobljen samo s fermentacijo.
69. člen 
(vmesne pijače) 
(1) Vmesne pijače so vsi izdelki z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne presega pa 22 vol. %, iz tarifnih oznak 2204, 2205 in 2206 00, ki niso zajeti v 66., 67. in 68. členu tega zakona.
(2) Ne glede na 68. člen tega zakona so vmesne pijače vse mirne fermentirane pijače iz prvega odstavka 68. člena tega zakona z vsebnostjo alkohola, ki presega 5,5 vol. % in ni dobljen samo s fermentacijo, ter vse peneče fermentirane pijače iz drugega odstavka 68. člena tega zakona z vsebnostjo alkohola, ki presega 8,5 vol. % in ni dobljen samo s fermentacijo.
70. člen 
(etilni alkohol) 
Med etilni alkohol se uvrščajo:
1. vsi izdelki iz tarifnih oznak 2207 ali 2208 z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne glede na to, ali so sestavni del izdelka, ki se uvršča v drugo poglavje kombinirane nomenklature carinske tarife;
2. izdelki iz tarifnih oznak 2204, 2205 in 2206 00 z vsebnostjo alkohola, ki presega 22 vol. %;
3. druge alkoholne pijače, ki niso zajete v prejšnjih členih.
71. člen 
(trošarinska osnova in znesek trošarine) 
(1) Trošarinska osnova za vino, druge fermentirane in vmesne pijače je količina trošarinskih izdelkov, merjena v hektolitrih, za pivo in etilni alkohol pa vsebnost alkohola za en hektoliter.
(2) Trošarina se plačuje v višini:
1. 12,10 eurov za 1 vol. % alkohola za en hektoliter piva;
2. 0 eurov za en hektoliter mirnega vina;
3. 0 eurov za en hektoliter penečega vina;
4. 0 eurov za en hektoliter drugih fermentiranih pijač;
5. 132,00 eurov za en hektoliter vmesnih pijač;
6. 1.320,00 eurov za 100 vol. % alkohola za en hektoliter etilnega alkohola.
72. člen 
(uporaba alkohola in alkoholnih pijač za namene, za katere se ne plača trošarina) 
(1) Uporaba alkohola in alkoholnih pijač je oproščena plačila trošarine, če se uporablja za proizvodnjo:
1. zdravil, opredeljenih z zakonom, ki ureja področje zdravil, razen za vodno-alkoholne mešanice;
2. kisa iz tarifne oznake 2209 00;
3. živil, neposredno ali kot sestavina polizdelkov, kot polnilo ali drugače, pod pogojem, da vsebnost alkohola pri čokoladi v nobenem primeru ne presega 8,5 litra čistega alkohola na 100 kilogramov izdelka in pri drugih izdelkih 5 litrov čistega alkohola na 100 kilogramov izdelka;
4. neprehrambnih izdelkov;
5. arom, namenjenih za pripravo prehrambnih izdelkov in brezalkoholnih pijač z vsebnostjo, ki ne presega 1,2 vol. %.
(2) Uporaba etilnega alkohola v zdravstvene namene je oproščena plačila trošarine, če ga nabavljajo zdravstveni domovi, bolnišnice, klinični inštitut in lekarne, ki ga porabijo sami.
(3) Uporaba etilnega alkohola za znanstvenoraziskovalno delo je oproščena plačila trošarine, če ga nabavljajo javni zavodi ali druge osebe in ga porabijo pri opravljanju znanstveno raziskovalne in razvojne dejavnosti.
(4) Oprostitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko uveljavlja na podlagi pridobljenega dovoljenja za oproščenega uporabnika v skladu s 47. členom tega zakona ali kot vračilo pod pogoji in na način iz 19. člena tega zakona. Če osebe iz drugega ali tretjega odstavka tega člena pridobijo dovoljenje za oproščenega uporabnika, ne glede na 2. točko prvega odstavka 58. člena tega zakona, ne predložijo instrumenta za zavarovanje plačila trošarine po tem zakonu.
(5) Etilni alkohol se lahko odpremi oproščenemu uporabniku iz trošarinskega skladišča ali uvozi ali vnese v Slovenijo brez plačila trošarine za uporabo v proizvodnji neprehrambnih izdelkov iz 4. točke prvega odstavka tega člena samo, če je denaturiran.
(6) Davčni organ lahko v skladu s predhodno vloženim utemeljenim zahtevkom odstopi od zahteve za denaturiranje, če uporaba predpisanega denaturanta dokazljivo onemogoča uporabo etilnega alkohola v proizvodnem procesu ali če ima denaturiran alkohol v končnem izdelku škodljiv vpliv na zdravje.
(7) Postopek denaturacije etilnega alkohola se lahko opravi le v trošarinskem skladišču z uporabo predpisanega denaturanta.
(8) Etilni alkohol, popolnoma denaturiran v skladu z zahtevami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 162/2013 z dne 21. februarja 2013 o spremembi Priloge k Uredbi (ES) št. 3199/93 o vzajemnem priznavanju postopkov za popolno denaturacijo alkohola za namene oprostitve plačila trošarine (UL L št. 49 z dne 22. februarja 2013), je ob uvozu in vnosu v Slovenijo oproščen plačila trošarine.
(9) Denaturant iz petega odstavka tega člena in popolni denaturant iz osmega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
73. člen 
(mali proizvajalec vina) 
(1) Mali proizvajalec vina je oseba, ki ima v lasti oziroma v uporabi največ 20 hektarov vinograda in letno ne proizvede več kakor 100.000 litrov vina.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru proizvodnje vina v okviru kmetijskega gospodarstva, ki se v skladu s predpisi o kmetijstvu šteje za kmetijo, kot mali proizvajalec vina šteje kmetija, če ima v lasti oziroma v uporabi vsaj 0,1 hektarja vinograda, vendar največ 20 hektarov vinograda in opremo za proizvodnjo vina, s katero predeluje vino iz lastnega pridelka grozdja in letno ne proizvede več kakor 100.000 litrov vina.
(3) Mali proizvajalec vina plača trošarino za proizvedene količine vina v koledarskem letu, in sicer v znesku iz 2. in 3. točke drugega odstavka 71. člena tega zakona, ki velja na dan 30. novembra leta, za katero se obračunava trošarina.
(4) Mali proizvajalec vina vloži obračun trošarine za vino do 25. februarja tekočega leta za preteklo leto.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek mali proizvajalec vina ne vlaga obračuna trošarine za vino, če trošarina za leto, na katero se obračun nanaša, znaša 0 eurov oziroma za leto, v katerem ne nastane obveznost za obračun in plačilo trošarine.
74. člen 
(dovoljenje malemu proizvajalcu vina za odpremo v režimu odloga) 
(1) Ne glede na 23. člen tega zakona, lahko mali proizvajalec vina pridobi dovoljenje davčnega organa, da odpremlja vino v režimu odloga osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko prejema trošarinske izdelke v režimu odloga, in sicer:
1. s spremnim vinarskim dokumentom iz Uredbe komisije (ES) št. 436/2009 z dne 26. maja 2009 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede registra vinogradov, obveznih prijav ter zbiranja informacij za spremljanje trga, dokumentov, ki spremljajo prevoz proizvodov, in evidenc, ki se vodijo v vinskem sektorju (UL L št. 128 z dne 27. 5. 2009, str. 15) ali
2. z elektronskim trošarinskim dokumentom v računalniško podprtem sistemu.
(2) Dovoljenje za odpremo vina v režimu odloga (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) se izda na ime osebe, ki je zaprosila za izdajo, in se ne sme prenašati na drugo osebo.
(3) Za dovoljenje lahko zaprosi oseba, ki:
1. izpolnjuje pogoje za malega proizvajalca vina iz 73. člena tega zakona;
2. ni imetnik dovoljenja za trošarinsko skladišče v skladu s tem zakonom;
3. odpremlja vino v režimu odloga osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko prejema trošarinske izdelke v režimu odloga;
4. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti.
(4) Imetnik dovoljenja:
1. vodi evidenco odprem vina po vrsti, količini, kraju in datumu odpreme ter prejemniku;
2. obvešča davčni organ o vseh spremembah podatkov, ki so navedeni v dovoljenju oziroma podatkov, ki bi lahko vplivali na veljavnost dovoljenja;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti in
4. zagotavlja vse, kar je potrebno za nemoteno izvajanje nadzora.
(5) Imetnik dovoljenja za odpremo iz 1. točke prvega odstavka tega člena obvesti davčni organ o pošiljki vina najpozneje pred predvideno odpremo.
(6) Imetnik dovoljenja za odpremo iz 2. točke prvega odstavka tega člena obvesti davčni organ o pošiljki vina tri delovne dni pred predvideno odpremo in mu posreduje podatke v skladu z Uredbo 684/2009/ES. Davčni organ predloži osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta v računalniško podprt sistem v imenu in za račun imetnika dovoljenja.
(7) Dovoljenje preneha veljati, če imetnik preneha izpolnjevati pogoje za malega proizvajalca vina iz prejšnjega člena, na zahtevo imetnika dovoljenja ali če davčni organ odvzame dovoljenje.
(8) Davčni organ odvzame dovoljenje, če imetnik dovoljenja ne izpolnjuje obveznosti iz četrtega odstavka tega člena, zlasti pa, če:
1. dve leti od izdaje dovoljenja ne opravi odpreme vina v skladu z izdanim dovoljenjem;
2. ne zagotavlja ustreznega izvajanja nadzora;
3. prenehajo obstajati pogoji, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano;
4. je bilo dovoljenje izdano na podlagi nepopolnih ali netočnih podatkov;
5. ne odpravi nepravilnosti v roku, ki mu ga je določil davčni organ.
(9) Odločba o odvzemu dovoljenja učinkuje z dnem izdaje.
(10) Pritožba zoper odvzem dovoljenja ne zadrži izvršitve odločbe.
(11) Podrobnejšo vsebino vloge za izdajo dovoljenja ter način obveščanja davčnega organa predpiše minister, pristojen za finance.
75. člen 
(prejemanje vina od malega proizvajalca vina v režimu odloga iz druge države članice) 
Oseba v Sloveniji, ki lahko v skladu s tem zakonom prejme vino v režimu odloga od malega proizvajalca vina iz druge države članice, obvesti pristojni organ pred nameravanim prejemom pošiljke vina, ki jo bo spremljal vinarski dokument.
76. člen 
(priznana lastna raba vina) 
(1) Za vino, proizvedeno za lastno rabo, ne nastane obveznost prijave in obračunavanja ter plačevanja trošarine.
(2) Šteje se, da je vino proizvedeno za lastno rabo, če ga proizvede in porabi fizična oseba skupaj s člani gospodinjstva oziroma kmetijskega gospodarstva, ki se v skladu s predpisi o kmetijstvu šteje za kmetijo, in če člani gospodinjstva oziroma kmetije:
– imajo v lasti oziroma uporabi največ 0,1 hektara vinograda in opremo za proizvodnjo vina ter vino proizvedejo iz grozdja, ki ga sami pridelajo, in
– v koledarskem letu proizvedejo največ 600 litrov vina na gospodinjstvo oziroma kmetijo.
(3) Kot člani gospodinjstva iz prejšnjega odstavka se štejejo osebe, ki imajo na dan 31. decembra leta za katero se obračunava trošarina skupno stalno ali začasno prebivališče.
(4) Preseganje količinske omejitve iz druge alinee drugega odstavka tega člena ali sprememba namena porabe se šteje za opravljanje dejavnosti proizvodnje vina in oseba predloži obračun trošarine in plača trošarino v skladu s 73. členom tega zakona za celotno proizvedeno količino vina.
77. člen 
(mali proizvajalec piva) 
(1) Mali proizvajalec piva je oseba, ki v koledarskem letu proizvede največ 20.000 hektolitrov piva.
(2) Mali proizvajalec piva plača trošarino v višini 50 % zneska, določenega s 1. točko drugega odstavka 71. člena tega zakona.
(3) Mali proizvajalec piva predloži obračun trošarine za proizvedene količine piva do 25. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, v katerem je nastala obveznost za obračun trošarine. Davčno obdobje je koledarski mesec. Mali proizvajalec piva obračunano trošarino za davčno obdobje plača do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.
(4) V primeru preseganja količinske omejitve iz prvega odstavka tega člena, oseba ne izpolnjuje več pogojev za uveljavljanje statusa malega proizvajalca piva. Davčnemu organu s prvim dnem naslednjega meseca po poteku meseca v katerem je presegla količine iz prvega odstavka tega člena:
– prijavi spremembo statusa oziroma pogojev poslovanja iz tega naslova;
– predloži obračun trošarine po znižani stopnji iz drugega odstavka tega člena za davčno obdobje v katerem je ugotovila preseganje količine iz prvega odstavka tega člena ter
– predloži poračun trošarine, s katerim obračuna trošarino za celotno proizvedeno količino piva za obdobje v koledarskem letu, ko je obračunavala in plačevala trošarino v skladu z drugim odstavkom tega člena. V poračunu obračuna razliko trošarine do polnega zneska, določenega v skladu s 1. točko drugega odstavka 71. člena tega zakona. Obračun in poračun trošarine plača do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca v katerem je presegla količine iz prvega odstavka tega člena.
(5) Če opravljajo proizvodnjo piva povezane osebe, se za namene tega člena skupna količina proizvedenega piva povezanih oseb v obdobju 12 mesecev šteje kot količina, ki jo vsaka povezana oseba doseže sama. Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so kot take določene v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih in fizičnih oseb.
(6) Mali proizvajalec piva vodi evidence o:
1. vrsti in količini porabljenih surovin;
2. vrsti, količini in vsebnosti alkohola v proizvedenem pivu po datumu varjenja.
(7) Podrobnejše določbe o izvajanju tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
78. člen 
(priznana lastna raba piva) 
(1) Za pivo, proizvedeno za lastno rabo, ne nastane obveznost prijave in obračunavanja ter plačevanja trošarine.
(2) Šteje se, da je pivo proizvedeno za lastno rabo, če ga proizvede in porabi fizična oseba skupaj s člani gospodinjstva, in količina, ki jo proizvede v koledarskem letu, ne presega 500 litrov.
(3) Kot člani gospodinjstva iz prejšnjega odstavka se štejejo osebe, ki imajo na dan 31. decembra leta za katero se obračunava trošarina skupno stalno ali začasno prebivališče.
(4) Preseganje količinske omejitve ali sprememba namena porabe iz drugega odstavka tega člena se šteje za opravljanje dejavnosti proizvodnje piva in oseba predloži obračun trošarine in plača trošarino v skladu s 77. členom tega zakona za celotno proizvedeno količino piva.
79. člen 
(mali proizvajalec žganja) 
(1) Mali proizvajalec žganja je oseba, ki v davčnem obdobju, ki se začne 1. maja preteklega leta in konča 30. aprila tekočega leta proizvede največ 150 litrov 100 vol. % alkohola.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru proizvodnje žganja v okviru gospodinjstva ali v okviru kmetijskega gospodarstva, ki se v skladu s predpisi o kmetijstvu šteje za kmetijo, kot mali proizvajalec žganja štejejo vsi člani gospodinjstva oziroma kmetije.
(3) Kot člani gospodinjstva iz prejšnjega odstavka se štejejo osebe, ki imajo na dan zaključka proizvodnje žganja skupno stalno ali začasno prebivališče.
(4) Mali proizvajalec žganja plača trošarino v višini 50 % zneska, določenega s 6. točko drugega odstavka 71. člena tega zakona.
(5) Malemu proizvajalcu žganja obveznost za obračun trošarine nastane zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je proizvedel žganje.
(6) Mali proizvajalec žganja obračuna trošarino za davčno obdobje iz prvega odstavka tega člena in predloži obračun trošarine do 31. maja tekočega leta za preteklo davčno obdobje, plača pa jo najpozneje do 30. junija tekočega leta. Mali proizvajalec žganja predloži obračun trošarine za tisto davčno obdobje, v katerem je nastala obveznost za obračun in plačilo trošarine.
(7) V primeru preseganja količinske omejitve iz prvega odstavka tega člena oseba ne izpolnjuje več pogojev za malega proizvajalca žganja. Davčnemu organu s prvim dnem naslednjega meseca po poteku meseca v katerem je presegla količine iz prvega odstavka tega člena:
– prijavi spremembo statusa oziroma pogojev poslovanja iz tega naslova in
– z novim statusom predloži obračun trošarine s katerim obračuna trošarino za celotno proizvedeno količino žganja za obdobje, ko je proizvajala v skladu s prvim odstavkom tega člena, in sicer v znesku določenim s 6. točko drugega odstavka 71. člena tega zakona. Tako obračunano trošarino plača do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca v katerem je presegla količine iz prvega odstavka tega člena.
(8) Za žganje iz tega člena se šteje naravno žganje iz tarifne oznake 2208, dobljeno z destilacijo alkoholno prevretega soka, drozge, tropin ali pikeja iz sadja, grozdja, gozdnih plodov ali alkoholno prevrete melase iz sladkorne pese, žita, krompirja in drugih kmetijskih rastlin, ter brez dodanega sladkorja, medu, škrobnega sirupa ali surovin na bazi škroba, surovega in rafiniranega etilnega alkohola ter brez umetnih barvil in arome.
(9) Za alkoholne pijače, ki jih z mešanjem, staranjem, aromatiziranjem, dodajanjem, tipiziranjem, barvanjem ali drugim postopkom ali tehnologijo proizvede mali proizvajalec iz lastno proizvedenega žganja iz prejšnjega odstavka, in se uvrščajo v 69. ali 70. člen tega zakona, ne nastane obveznost za obračun in plačilo trošarine.
(10) Mali proizvajalec žganja vodi evidence o:
1. vrsti in količini porabljenih surovin;
2. vrsti, količini in vsebnosti alkohola v proizvedenem žganju po datumu proizvodnje;
3. vrsti, količini in vsebnosti alkohola v proizvedenih alkoholnih pijačah iz osmega odstavka tega člena po datumu proizvodnje.
(11) Podrobnejše določbe o izvajanju tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
80. člen 
(mešanje pijač v gostinski dejavnosti) 
(1) Za alkoholne pijače, proizvedene z mešanjem, staranjem, aromatiziranjem, dodajanjem, tipiziranjem, barvanjem ali drugim postopkom ali tehnologijo ne nastane obveznost za obračun in plačilo trošarine:
– če jih proizvede oseba, ki opravlja dejavnost priprave in prodaje jedi in pijač v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, in
– če je uporabljeno žganje s plačano trošarino in
– če količina iz žganja proizvedenih alkoholnih pijač ne presega 120 litrov letno.
(2) Oseba iz prvega odstavka tega člena vodi evidence o:
1. vrsti in količini porabljenih surovin;
2. normativu porabe surovin za posamezno vrsto postopka (»receptura«);
3. vrsti, količini in vsebnosti alkohola v porabljenem žganju;
4. vrsti, količini in vsebnosti alkohola v proizvedenih alkoholnih pijačah, po datumu proizvodnje;
in jih skupaj z listinami in dokazili o plačilu trošarine za žganje hrani do roka, ki ga določa 62. člen tega zakona.
(3) Podrobnejše določbe o izvajanju tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
2. Tobačni izdelki
81. člen 
(opredelitev tobačnih izdelkov) 
(1) Trošarina se plačuje od tobačnih izdelkov, in sicer cigaret, cigar, cigarilosov in tobaka za kajenje.
(2) Za potrebe tega zakona se za tobačne izdelke štejejo tudi izdelki, namenjeni vdihovanju, brez izgorevanja, ki se uporabljajo kot nadomestek za tobačne izdelke in primerljivo zadovoljujejo potrebe in pričakovanja kadilcev, ne glede na vsebnost oziroma odsotnost tobaka.
82. člen 
(cigarete) 
(1) Cigarete so:
1. zvitki tobaka, ki se lahko pokadijo takšni kot so, in se ne uvrščajo med cigare in cigarilose po tem zakonu;
2. zvitki tobaka, ki se na preprost, neindustrijski način vstavijo v tulce iz cigaretnega papirja oziroma zavijejo v papir za zvijanje cigaret.
(2) Cigarete so tudi izdelki, ki so v celoti ali deloma izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene namene.
(3) Če je zvitek tobaka brez filtra ali ustnika daljši od osem centimetrov, vendar ne presega 11 centimetrov, se v tem zakonu šteje kot dve cigareti, kot tri cigarete pa, če je ta zvitek daljši od 11 centimetrov, vendar ne presega 14 centimetrov, in tako dalje.
(4) Sprostitev v porabo oziroma prodaja cigaret v zavojčkih, ki vsebujejo manj kot 20 cigaret, ni dovoljena.
83. člen 
(cigare in cigarilosi) 
(1) Cigare in cigarilosi so zvitki tobaka, ki se lahko pokadijo in so glede na svoje lastnosti in običajna pričakovanja potrošnika namenjeni izključno za kajenje takšni, kakršni so, če:
1. imajo zunanji ovoj iz naravnega tobaka, ki v celoti ovija izdelek, vključno s filtrom (vendar brez dodatne plasti, ki bi delno ovijala zunanji ovoj), kjer je to primerno, toda brez ustnika v primeru cigar z ustnikom ali
2. so polnjeni z zdrobljenim mešanim tobakom in zunanjim ovojem običajne barve cigare iz rekonstituiranega tobaka, ki v celoti ovija izdelek, vključno s filtrom, kjer je to primerno, vendar ne ovija ustnika pri cigarah z ustnikom, katerih teža na enoto brez filtra ali ustnika ni manjša od 2,3 grama in ni večja od 10 gramov, obseg pa na najmanj eni tretjini dolžine ni manjši od 34 milimetrov.
(2) Cigare in cigarilosi so tudi izdelki, ki so deloma narejeni iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene namene.
84. člen 
(tobak za kajenje) 
(1) Tobak za kajenje je:
1. tobak, ki je rezan ali kako drugače razkosan, zvit ali stisnjen v kose in ga je mogoče kaditi brez nadaljnje industrijske obdelave;
2. tobačni odpadki, ki se lahko kadijo in se ne uvrščajo med cigarete, cigare in cigarilose po tem zakonu. Tobačni odpadki so ostanki tobačnih listov in stranski proizvodi, pridobljeni pri predelavi tobaka ali proizvodnji tobačnih izdelkov.
(2) Tobak za kajenje so tudi izdelki, ki so v celoti ali deloma izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene namene.
(3) Tobak za kajenje, v katerem je glede na težo tobaka več kot 25 % tobačnih delcev krajših ali ožjih od 1,5 milimetra, se šteje za drobno rezani tobak za zvijanje cigaret.
85. člen 
(izdelki, namenjeni vdihovanju, brez izgorevanja) 
(1) Izdelki, namenjeni vdihovanju, brez izgorevanja se uporabljajo za vdihovanje hlapov skozi ustnik ali drug sestavni del in vsebujejo:
– predelan tobak, namenjen segrevanju (v nadaljnjem besedilu: tobak za segrevanje) ali
– tekočino, ki vsebuje nikotin (v nadaljnjem besedilu: elektronska cigareta).
(2) Obdavčljivi del izdelka je polnilo, ki vsebuje tobak ali tekočino z nikotinom.
(3) Za izdelke iz prvega odstavka tega člena se glede obračunavanja in plačevanja trošarine uporabljajo določbe III. poglavja tega zakona, glede nadzora proizvodnje, predelave, skladiščenja in gibanja na ozemlju Slovenije pa 101. člen tega zakona.
86. člen 
(trošarinska osnova, stopnja in znesek trošarine) 
(1) Trošarinska osnova za tobačne izdelke je 1.000 kosov in drobnoprodajna cena oziroma kilogram izdelka oziroma mililiter tekočine v polnilu.
(2) Trošarina za cigarete se plačuje kot specifična trošarina, ki je določena v znesku za 1.000 kosov in kot proporcionalna trošarina, ki je določena v odstotku od drobnoprodajne cene cigaret.
(3) Trošarina za cigarete se določi v odstotku od tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret, specifična trošarina pa v odstotku od skupne davčne obremenitve cigaret v razredu tehtane povprečne drobnoprodajne cene, ki vključuje trošarino in davek na dodano vrednost od teh cigaret in znaša 50 % od skupne davčne obremenitve cigaret v razredu tehtane povprečne drobnoprodajne cene.
(4) Tehtana povprečna drobnoprodajna cena se izračuna na podlagi podatkov o skupni količini in drobnoprodajni ceni cigaret, sproščenih v porabo v obdobju 12 mesecev, deljeno s skupno količino cigaret, sproščenih v porabo v tem obdobju.
(5) Znesek specifične trošarine in stopnjo proporcionalne trošarine za cigarete po tretjem in četrtem odstavku ter 1. točki sedmega odstavka tega člena določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na osnovi tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret, ki velja na dan 1. januarja za tekoče leto. Če se ugotovljena tehtana povprečna drobnoprodajna cena cigaret razlikuje od tiste, po kateri sta izračunana veljavni znesek specifične trošarine in veljavna stopnja proporcionalne trošarine, za manj kot 20 %, vladi ni treba prilagoditi zneska specifične in stopnje proporcionalne trošarine.
(6) Če se med letom spremeni drobnoprodajna cena cigaret, lahko vlada ne glede na prejšnji odstavek sproti ugotavlja tehtano povprečno drobnoprodajno ceno cigaret ter ustrezno spremeni znesek specifične trošarine in stopnjo proporcionalne trošarine.
(7) Trošarina se plačuje za:
1. cigarete: najmanj 60 % tehtane povprečne drobnoprodajne cene enega zavojčka cigaret, sproščenih v porabo, vendar najmanj 106 eurov za 1.000 kosov cigaret iz razreda tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret;
2. cigare in cigarilose: 6 % od drobnoprodajne cene, vendar najmanj 40 eurov za 1.000 kosov;
3. drobno rezani tobak: 35 % od drobnoprodajne cene in 40 eurov za en kilogram, vendar najmanj 88 eurov za en kilogram;
4. drug tobak za kajenje: 40 eurov za en kilogram;
5. tobak za segrevanje: 88 eurov za en kilogram tobaka v polnilu;
6. elektronske cigarete: 0,18 eura za en mililiter tekočine v polnilu.
(8) Trošarino za izdelke iz drugega odstavka 81. člena tega zakona, ki se ne morejo uvrstiti v 85. člen tega zakona in so sproščeni v porabo po uveljavitvi tega zakona, določi vlada, in sicer najmanj v višini trošarine za drobno rezani tobak.
(9) Drobnoprodajna cena iz prvega odstavka tega člena je cena, ki jo določi proizvajalec oziroma imetnik trošarinskega skladišča oziroma pooblaščeni ali začasno pooblaščeni prejemnik oziroma uvoznik, v primeru izdelkov iz 85. člena tega zakona pa oseba, ki te izdelke sprosti v porabo. Drobnoprodajna cena vključuje trošarino in davek na dodano vrednost.
(10) Oseba iz prejšnjega odstavka prijavi drobnoprodajne cene davčnemu organu 15 dni pred sprostitvijo tobačnih izdelkov v porabo, razen za izdelke iz osmega odstavka tega člena, ki jih prijavi štiri mesece pred prvo sprostitvijo v porabo.
(11) Tobačni izdelki se smejo prodajati le po prijavljenih drobnoprodajnih cenah.
87. člen 
(tobačna znamka) 
(1) Tobačni izdelki, razen elektronske cigarete, se sprostijo v porabo, prodajo na drobno ali sprostijo v prost promet, razen če jih uvoznik prevaža v trošarinsko skladišče, le če so označeni s tobačno znamko.
(2) Tobačno znamko lahko pridobi trošarinski zavezanec, ki je imetnik trošarinskega skladišča oziroma pooblaščeni ali začasno pooblaščeni prejemnik oziroma uvoznik.
(3) Oseba iz prejšnjega odstavka vodi evidenco nabavljenih, vrnjenih, porabljenih in uničenih tobačnih znamk. Evidenco in dokumente, na podlagi katerih so bili opravljeni zapisi v evidenco, hrani deset let od konca koledarskega leta, v katerem so bili izdani.
(4) Tobačna znamka je nalepljena na embalažo pod celofanskim ali drugim papirjem tako, da je vidna in je ni mogoče odstraniti, ne da bi bila poškodovana embalaža, razen pri originalni embalaži za cigare, cigarilose, drobno rezani tobak in drug tobak za kajenje, ki ne vsebuje celofanskega ali drugega papirja, kjer je tobačna znamka lahko nalepljena neposredno na embalažo.
(5) Podrobnejši način naročanja, prodaje, distribucije, plačila, vračanja in uničevanja tobačnih znamk, predpiše minister, pristojen za finance.
3. Energenti in električna energija
88. člen 
(opredelitev energentov in električne energije) 
(1) Trošarina se plačuje od energentov in električne energije, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje.
(2) Vrsta energentov in električne energije se določi glede na uvrstitev v tarifno oznako ali glede na značilnosti posameznega izdelka.
(3) Po tem zakonu se za energente štejejo:
1. izdelki iz tarifnih oznak od 1507 do 1518, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;
2. izdelki iz tarifnih oznak 2701 in 2702;
3. izdelki iz tarifnih oznak od 2704 do 2715;
4. izdelki iz tarifnih oznak 2901 in 2902;
5. izdelki iz tarifne oznake 2905 11 00, ki niso sintetičnega izvora, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;
6. izdelki iz tarifne oznake 3403;
7. izdelki iz tarifne oznake 3811;
8. izdelki iz tarifne oznake 3817;
9. izdelki iz tarifnih oznak od 3824 90 87 do 3824 90 96 ter 3826 00 10 in 3826 00 90, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo.
(4) Za energente po tem zakonu se šteje tudi:
1. vsak izdelek, ki je naprodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe pogonsko gorivo;
2. vsak izdelek, ki je aditiv oziroma ekstender za pogonska goriva;
3. vsak drug ogljikovodik, ki je naprodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe gorivo za ogrevanje, razen šote in biomase.
(5) Za biomaso iz prejšnjega odstavka se štejejo biološko razgradljive frakcije izdelkov, odpadkov in ostankov iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in povezanih panog, kot tudi biološko razgradljive frakcije industrijskih in komunalnih odpadkov.
(6) Za biogoriva po tem zakonu se štejejo:
1. bioetanol (etilni alkohol – C2H5OH) iz tarifne oznake 2207 10 00 – nedenaturiran, koncentracije 80 vol. % ali več, in iz tarifne oznake 2207 20 00 – denaturiran, kakršnekoli koncentracije;
2. biodizel (mono alkil (običajno metil) ester maščobnih kislin, imenovan tudi FAMAE) iz tarifne oznake 3826 00 10;
3. etil terc – butil – eter, proizveden na osnovi bioetanola (imenovan tudi bio ETBE) iz tarifne oznake 2909 19 10;
4. bioplin (mešanica plinov: metana-CH4 (več kot 45 vol. %), ogljikovega dioksida-CO2 in v sledovih dušika – N2, vodika – H2 in vodikovega sulfida – H2S) iz tarifne oznake 2705 00 00;
5. biodimetileter (CH3–O–CH3) iz tarifne oznake 2909 19 90;
6. biometanol iz tarifne oznake 2905 11 00.
(7) Biogoriva iz prejšnjega odstavka se štejejo za pogonsko gorivo, ko glede fizikalno-kemijskih lastnosti izpolnjujejo pogoje iz veljavnih standardov in so primerna za direktno uporabo za pogon ali kot dodatek fosilnim gorivom.
(8) Za električno energijo po tem zakonu se šteje energija iz tarifne oznake 2716.
89. člen 
(posebnosti nadzora energentov) 
(1) Določbe tega zakona glede nadzora proizvodnje, predelave ali skladiščenja ter gibanja trošarinskih izdelkov se uporabljajo le za:
1. izdelke iz tarifnih oznak od 1507 do 1518, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;
2. izdelke iz tarifnih oznak 2707 10, 2707 20, 2707 30 in 2707 50;
3. izdelke iz tarifnih oznak od 2710 12 do 2710 19 68 in od 2710 20 11 do 2710 20 39, razen za izdelke iz tarifnih oznak 2710 12 21, 2710 12 25 in 2710 19 29, za katere velja nadzor samo za obsežna tržna gibanja;
4. izdelke iz tarifne oznake 2711 (razen za izdelke iz tarifnih oznak 2711 11, 2711 21 in 2711 29);
5. izdelke iz tarifne oznake 2901 10;
6. izdelke iz tarifnih oznak 2902 20, 2902 30, 2902 41, 2902 42, 2902 43 in 2902 44;
7. izdelke iz tarifnih oznak 2905 11 00, ki niso sintetičnega izvora, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;
8. izdelke iz tarifnih oznak 3811 11 10, 3811 11 90, 3811 19 00 in 3811 90 00;
9. izdelke iz tarifnih oznak od 3824 90 87 do 3824 90 96 ter 3826 00 10 in 3826 00 90, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo.
(2) Določbe tega zakona glede nadzora proizvodnje, predelave, skladiščenja ter gibanja na ozemlju Slovenije se uporabljajo za izdelke iz tarifnih oznak 2701, 2702, 2704 in 2713.
(3) Za obsežna tržna gibanja se štejejo nepakirani izdelki, ki se prevažajo v zabojnikih, ki so sestavni del prevoznih sredstev, ali so v ISO-zabojnikih ali drugih posodah, ki presegajo 210 litrov. ISO zabojnik je zabojnik, ki ustreza standardom ISO 668:2013, ISO 1496-1:2013 in ISO 15867:2003.
(4) Če davčni organ ugotovi kršitve tega zakona in izogibanje plačilu trošarine v skladu s tem zakonom v zvezi z izdelki, ki niso navedeni v prvem odstavku tega člena, namenjeni ali ponujeni pa so kot gorivo za ogrevanje oziroma kot pogonsko gorivo, nemudoma o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance, in Evropsko komisijo.
(5) Na podlagi ugotovitev iz prejšnjega odstavka lahko vlada razširi seznam izdelkov iz prvega odstavka tega člena ali v soglasju z drugimi državami članicami sprejme druge ukrepe, ki so potrebni, da se vzpostavi zakonito stanje.
90. člen 
(električna energija) 
(1) Ne glede na druge določbe tega zakona je trošarinski zavezanec za električno energijo:
1. dobavitelj električne energije s sedežem v Sloveniji, končnim odjemalcem v Sloveniji;
2. končni odjemalec, ki v okviru opravljanja dejavnosti, električno energijo za svojo končno rabo pridobi v drugi državi članici oziroma jo uvozi iz tretjih držav ali mu jo dobavi dobavitelj, ki nima sedeža v Sloveniji;
3. proizvajalec, ki električno energijo proizvede za pokrivanje lastnih potreb ali jo dobavi drugi osebi za njeno končno rabo.
(2) Obveznost za obračun trošarine za proizvajalca iz 3. točke prejšnjega odstavka ne nastane:
1. za električno energijo, proizvedeno v mali hidroelektrarni ali iz druge vrste obnovljive energije, ki ni fosilnega ali jedrskega izvora, z močjo do vključno 2 MW, in jo proizvajalec porabi za lastno porabo;
2. za električno energijo, proizvedeno v gospodinjstvu oziroma na napravah, ki se uporabljajo za lastno porabo oziroma za začasno oskrbo z električno energijo v primeru izpada ali motenj običajne oskrbe z električno energijo, pod pogojem, da je trošarina za energent, porabljen v gospodinjstvu oziroma v napravah, ki se uporabljajo za začasno oskrbo z električno energijo, plačana.
Proizvajalec iz tega odstavka se ne glede na 5. člen in 4. točko tretjega odstavka 63. člena tega zakona ne priglasi kot trošarinski zavezanec.
(3) Končni odjemalec električne energije je oseba, ki ima na odjemnem mestu nameščene merilne naprave za ugotavljanje porabe električne energije, skladno z zakonom, ki ureja energetiko, in kupuje električno energijo za lastno končno rabo.
(4) Ne glede na 6. člen tega zakona nastane obveznost za obračun trošarine takrat, ko:
– je električna energija iz električnega prenosnega oziroma distribucijskega omrežja dobavljena s strani dobavitelja končnemu odjemalcu na odjemno mesto;
– končni odjemalec iz prvega odstavka tega člena vnese oziroma uvozi električno energijo v Slovenijo oziroma mu jo na odjemno mesto dobavi dobavitelj, ki nima sedeža v Sloveniji ali
– proizvajalec proizvedeno električno energijo porabi za pokrivanje lastnih potreb ali dobavi drugi osebi za njeno končno rabo.
(5) Za dobave električne energije iz prve alineje prejšnjega odstavka, za katere dobavitelj končnemu odjemalcu izdaja zaporedne obračune, se šteje, da so opravljene v trenutku, ko poteče obdobje, na katerega se taki obračuni nanašajo, vendar to obdobje ne sme biti daljše od enega leta.
(6) Ne glede na prvo alinejo četrtega odstavka tega člena, nastane obveznost za obračun trošarine za imetnika naprave za samooskrbo z električno energijo, ki je določen s predpisom, ki ureja samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije, za količino električne energije, določeno v višini razlike med dobavljeno električno energijo s strani dobavitelja in oddano električno energijo iz naprave za samooskrbo z električno energijo, odčitano na istem merilnem mestu.
(7) Šteje se, da je končni odjemalec vnesel oziroma uvozil električno energijo v Slovenijo takrat, ko jo je odvzel iz električnega omrežja.
(8) V primerih iz tretje alineje četrtega odstavka tega člena se šteje, da obveznost za obračun trošarine nastane zadnji dan v mesecu, v katerem je proizvajalec proizvedeno električno energijo porabil za pokrivanje lastnih potreb ali dobavil drugi osebi za njeno končno rabo.
(9) Dobavitelj električne energije obračuna trošarino za dobavljeno količino električne energije končnim odjemalcem v davčnem obdobju. Dobavitelj električne energije lahko za tiste odjemalce, ki jim merilne naprave dobave ne odčitavajo v davčnem obdobju, obračunava trošarino na podlagi predvidene mesečne dobave. Za naknadno ugotovljene dejansko dobavljene količine električne energije, ki se nanašajo na pretekla davčna obdobja, dobavitelj električne energije opravi poračun trošarine v mesečnem obračunu trošarine za mesec, v katerem ugotovi dejansko dobavljene količine električne energije.
91. člen 
(zemeljski plin) 
(1) Ne glede na določbe tega zakona je trošarinski zavezanec za zemeljski plin:
1. dobavitelj zemeljskega plina s sedežem v Sloveniji iz omrežja končnim odjemalcem v Sloveniji;
2. končni odjemalec, ki v okviru opravljanja dejavnosti zemeljski plin iz omrežja za svojo končno rabo pridobi v drugi državi članici oziroma ga uvozi iz tretjih držav ali mu ga dobavi dobavitelj, ki nima sedeža v Sloveniji;
3. proizvajalec, ki proizvedeni zemeljski plin porabi za pokrivanje lastnih potreb ali ga dobavi drugi osebi za njeno končno rabo.
(2) Končni odjemalec zemeljskega plina je oseba, ki ima na odjemnem mestu nameščene merilne naprave za ugotavljanje porabe zemeljskega plina, skladno z zakonom, ki ureja energetiko in kupuje zemeljski plin za lastno končno rabo.
(3) Ne glede na 6. člen tega zakona nastane obveznost za obračun trošarine takrat, ko:
– je zemeljski plin iz prenosnega oziroma distribucijskega omrežja zemeljskega plina dobavljen končnemu odjemalcu na odjemno mesto;
– končni odjemalec vnese oziroma uvozi zemeljski plin v Slovenijo oziroma mu ga na odjemno mesto dobavi dobavitelj, ki nima sedeža v Sloveniji;
– proizvajalec proizveden zemeljski plin porabi za pokrivanje lastnih potreb ali ga dobavi drugi osebi za njeno končno rabo.
(4) Šteje se, da je končni odjemalec vnesel oziroma uvozil zemeljski plin v Slovenijo takrat, ko ga je na odjemnem mestu odvzel iz omrežja zemeljskega plina.
(5) V primerih iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena se šteje, da obveznost za obračun trošarine nastane zadnji dan v mesecu, v katerem je proizvajalec proizveden zemeljski plin porabil za pokrivanje lastnih potreb ali prodal osebi za njeno končno rabo.
(6) Pri gibanju utekočinjenega ali stisnjenega zemeljskega plina iz druge države članice v Slovenijo ali iz Slovenije v drugo državo članico se smiselno uporablja 29. člen tega zakona.
(7) Dobavitelj zemeljskega plina obračuna trošarino za dobavljeno količino zemeljskega plina končnim odjemalcem v davčnem obdobju. Dobavitelj zemeljskega plina lahko za tiste odjemalce, ki jim merilne naprave dobave ne odčitavajo v davčnem obdobju, obračunava trošarino na podlagi predvidene mesečne dobave. Za naknadno ugotovljene dejansko dobavljene količine zemeljskega plina, ki se nanašajo na pretekla davčna obdobja, dobavitelj zemeljskega plina opravi poračun trošarine v mesečnem obračunu trošarine za mesec, v katerem ugotovi dejansko dobavljene količine zemeljskega plina.
92. člen 
(trošarinska osnova in znesek trošarine) 
(1) Trošarinska osnova je količina električne energije v megavatnih urah oziroma količina energentov v kilogramih, kubičnih metrih, litrih ali gigajoulih kalorične vrednosti, kot je določeno pri posamezni trošarini po tem členu.
(2) Če je količinska enota za trošarino določena v litrih oziroma kubičnih metrih, se liter oziroma kubični meter merita pri temperaturi 15 stopinj Celzija.
(3) Trošarina se plačuje v višini:
eurov
1. od motornega bencina iz tarifnih oznak 2710 12 31, 2710 12 41, 2710 12 45, 2710 12 49, 2710 12 51 in 2710 12 59 (za 1.000 litrov), in sicer:
1.1 letalski bencin
421,61
1.2 osvinčeni bencin z vsebnostjo svinca nad 0,013 g/l
421,61
1.3 neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do 0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) do manj kot 98
507,80
1.4 neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do 0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) 98 ali več
507,80
2. od plinskega olja iz tarifnih oznak od 2710 19 43 do 2710 19 48 in od 2710 20 11 do 2710 20 19 (za 1.000 litrov), in sicer:
2.1 za pogonski namen
426,05
2.2 za gorivo za ogrevanje
157,50
3. od utekočinjenega naftnega plina iz tarifnih oznak od 2711 12 11 do 2711 19 00 (za 1.000 kilogramov), in sicer:
3.1 za pogonski namen
127,50
3.2 za gorivo za ogrevanje
0
4. od zemeljskega plina iz tarifnih oznak 2711 11 00, 2711 21 00 in 2711 29 00 (za en kubični meter)
4.1 za pogonski namen 
0,0920
4.2 za gorivo za ogrevanje
0,0184
5. od kerozina iz tarifnih oznak 2710 19 21 in 2710 19 25 (za 1.000 litrov), in sicer:
5.1 za pogonski namen
330,00
5.2 za gorivo za ogrevanje
21,00
6. od kurilnega olja iz tarifnih oznak od 2710 19 62 do 2710 19 68 in od 2710 20 31 do 2710 20 39 (za 1.000 kilogramov)
15,02
7. od električne energije iz tarifne oznake 2716 (v megavatnih urah – MWh)
7.1 I. stopnja od 0 do 20 MWh/leto
3,05
7.2 II. stopnja od 20 MWh do 160 MWh/leto
3,05
7.3 III. stopnja od 160 MWh do 10.000 MWh/leto
3,05
7.4 IV. stopnja nad 10.000 MWh/leto
1,80
8. od trdih goriv iz tarifnih oznak 2701, 2702 in 2704 (v gigajoulih kalorične vrednosti) za 1 gigajoul kalorične vrednosti
0,29
9. od biogoriv iz šestega odstavka 88. člena tega zakona (za 1.000 litrov, za 1.000 kilogramov ali za en kubični meter)
0
(4) Od energentov iz tretjega odstavka 88. člena tega zakona in od izdelkov iz 1. in 3. točke četrtega odstavka 88. člena tega zakona, za katere v skladu s prejšnjim odstavkom znesek trošarine ni določen, se trošarina plačuje glede na namen uporabe po znesku, ki je predpisan za enakovredno pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje.
(5) Trošarina za aditive in ekstenderje, za goriva za pogonski namen je enaka trošarini za pogonsko gorivo, ki se mu lahko dodajo. Za aditive, ki se lahko dodajo različnim vrstam energentov, se uporabi znesek trošarine za energent z višjim zneskom trošarine.
(6) Določitev stopnje odjema iz 7. točke tretjega odstavka tega člena za posamezno odjemno mesto v tekočem koledarskem letu se opravi na podlagi podatka o porabi električne energije na tem odjemnem mestu v preteklem koledarskem letu. Trošarinski zavezanec v mesecu januarju preveri pravilnost uvrstitve v stopnjo odjema za preteklo koledarsko leto in opravi popravek stopnje odjema ter obračuna razliko trošarine v mesečnem obračunu trošarine za mesec januar. Ob spremembi na odjemnem mestu med koledarskim letom opravi trošarinski zavezanec preverjanje pravilnosti uvrstitve v stopnjo odjema za posamezno odjemno mesto v tekočem letu in opravi popravek stopnje odjema ter obračuna razliko trošarine v mesečnem obračunu trošarine, za mesec, v katerem je ugotovljena dejanska stopnja odjema.
(7) Če je za trda goriva iz 8. točke tretjega odstavka tega člena kalorična vrednost določena v spodnji in zgornji oziroma v neto in bruto vrednosti, se za obračun trošarine upošteva zgornja oziroma bruto kalorična vrednost.
(8) Od izdelkov, ki so navedeni v prvem odstavku 89. člena tega zakona, ki niso naprodaj in se ne uporabljajo za pogonski namen ali kot gorivo za ogrevanje oziroma glede na namen uporabe niso pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje, ob sprostitvi v porabo v Sloveniji ne nastane obveznost za obračun in plačilo trošarine ter se zanje določbe tega zakona o nadzoru, razen za gibanja med državami članicami, ne uporabljajo.
(9) Ne glede na 110. člen tega zakona trošarina za energente iz tretjega odstavka tega člena, razen za biogoriva iz 9. točke tretjega odstavka tega člena, ne sme biti nižja od minimalne trošarine, določene z Direktivo 2003/96/ES.
(10) Podrobnejši način obračunavanja trošarine za električno energijo iz šestega odstavka tega člena in pretvorbo zneska trošarine v eno megavatno uro, za zemeljski plin iz 4. točke tretjega odstavka tega člena, določi minister, pristojen za finance.
93. člen 
(vračilo trošarine za industrijsko-komercialni namen)
(1) Za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu, motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih (poraba za industrijsko-komercialni namen), imajo kupci – osebe, ki opravljajo dejavnost, pravico do vračila trošarine v višini 50 % povprečnega zneska trošarine, ki je predpisana za plinsko olje za pogonski namen v obdobju, za katerega se zahteva vračilo trošarine. Za stroje v gradbeništvu se štejejo stroji, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se uvršča v področje »Gradbeništvo«, v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti.
(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka je dolžan voditi evidence o nabavi in porabi goriva. Vračilo trošarine uveljavlja na podlagi zahtevka, ki ga vloži pri davčnem organu, računov o nabavljenem gorivu ter evidence o nabavi in porabi goriva, davčni organ pa lahko zahteva predložitev še drugih dokazil. Upravičenec, ki nima sedeža v Sloveniji, mora davčnemu organu predložiti tudi dokazilo o opravljanju dejavnosti in pogodbo oziroma drugo dokazilo o opravljanju gradbenih del na ozemlju Slovenije.
(3) Zahtevek za vračilo trošarine iz prejšnjega odstavka se vloži kot mesečni zahtevek do zadnjega dne tekočega meseca za pretekli mesec, in sicer v pisni ali elektronski obliki. Upravičenec je dolžan hraniti listine, na podlagi katerih mu je bila vrnjena trošarina, do roka, ki ga določa 62. člen tega zakona.
(4) Način vračila trošarine, vsebino zahtevka za vračilo in vsebino evidence, ki jo mora voditi upravičenec iz prvega odstavka tega člena, predpiše minister, pristojen za finance.
94. člen 
(vračilo trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo) 
(1) Za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji), imajo kupci pravico do vračila trošarine v višini 70 % povprečnega zneska trošarine, ki je predpisana za plinsko olje za pogonski namen v obdobju, za katerega se zahteva vračilo trošarine.
(2) Vračilo trošarine se priznava za dejansko porabljene količine goriva, vendar največ do višine normativne porabe goriva. Normativna poraba goriva se določi za koledarsko leto glede na površino in dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč v Sloveniji v uporabi upravičenca, kot ju izkazujejo grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva oziroma zemljiški kataster. Do vračila trošarine so upravičene osebe iz prejšnjega odstavka, ki so v registru kmetijskih gospodarstev pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, evidentirane kot nosilci kmetijskega gospodarstva ali kot člani agrarne skupnosti in imajo na dan 30. junija leta, za katero se uveljavlja vračilo, v uporabi toliko kmetijskih in gozdnih zemljišč, da njihova normativna poraba goriva dosega količino goriva, ki je določena s predpisom iz šestega odstavka tega člena.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek so do vračila trošarine upravičene osebe, ki niso nosilci kmetijskega gospodarstva in so fizična oseba, pravna oseba, člani agrarne skupnosti ali samostojni podjetnik posameznik ter imajo na dan 30. junija leta, za katero se vračilo uveljavlja, v uporabi toliko gozdnih zemljišč, da njihova normativna poraba za gozd dosega količino goriva, ki je določena s predpisom iz šestega odstavka tega člena.
(4) Fizične osebe vložijo zahtevek za vračilo trošarine pri davčnem organu kot letni zahtevek do 30. junija tekočega leta za preteklo leto, in sicer v papirni ali elektronski obliki. Upravičenec listine, na podlagi katerih je uveljavljal vračilo trošarine, predloži na zahtevo davčnega organa. Upravičenec je dolžan hraniti listine, na podlagi katerih mu je bila vrnjena trošarina, do roka, ki ga določa 62. člen tega zakona.
(5) Pravne osebe, člani agrarne skupnosti in samostojni podjetniki posamezniki vložijo zahtevek za vračilo trošarine z računi za nabavljeno gorivo pri davčnem organu kot mesečni zahtevek do zadnjega dne tekočega meseca za pretekli mesec, kot zahtevek za koledarsko trimesečje (januar – marec, april – junij, julij – september, oktober – december) v 60 dneh po preteku koledarskega trimesečja ali kot letni zahtevek do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Upravičenec do vračila izbere mesečni, trimesečni ali letni način uveljavljanja vračila v okviru posameznega koledarskega leta. Mesečni, trimesečni in letni način uveljavljanja vračila trošarine v posameznem koledarskem letu se izključujejo. Zahtevek za vračilo trošarine se vloži v papirni ali elektronski obliki. Upravičenec je dolžan hraniti listine, na podlagi katerih mu je bila vrnjena trošarina, do roka, ki ga določa 62. člen tega zakona.
(6) Način vračila trošarine, kriterije za določitev normativne porabe goriva in količino goriva iz drugega odstavka tega člena, vsebino zahtevka za vračilo in potrebna dokazila predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo.
95. člen 
(vračilo trošarine za komercialni prevoz) 
(1) Za plinsko olje, ki se dokazljivo porabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz, imajo kupci – osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in imajo sedež v Uniji ali državah članicah Evropskega združenja za prosto trgovino (v nadaljnjem besedilu: EFTA), pravico do vračila dela plačane trošarine. Vračilo se določi v višini razlike med zneskom povprečne trošarine, ki jo za posamezen koledarski mesec ugotovi minister, pristojen za finance, in najnižjim dovoljenim zneskom, ki ga določa 7. člen Direktive 2003/96/ES.
(2) Za potrebe prejšnjega odstavka se šteje, da je plinsko olje porabljeno kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz, če je porabljeno za:
– prevoz blaga za plačilo ali za lasten račun z lastnimi ali najetimi registriranimi motornimi vozili ali tovornjaki s prikolico, ki so namenjeni izključno cestnemu prevozu blaga in z največjo dovoljeno maso, ki ni manjša od 7,5 tone, ali
– prevoz potnikov – linijski ali izredni, z motornimi vozili kategorije M2 ali M3, kot jih določajo predpisi, ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti vozil.
(3) Upravičenec vračilo plačane trošarine uveljavlja na podlagi zahtevka, ki ga vloži pri davčnem organu, in računov o nakupu plinskega olja, ki vključujejo registrsko oznako za zadevno vozilo, davčni organ pa lahko zahteva predložitev še drugih dokazil. Upravičenec iz druge države članice Unije ali države članice EFTA, ki zahteva vračilo trošarine, davčnemu organu predloži tudi dokazilo o opravljanju dejavnosti in dokazilo o registraciji vozila. Upravičenec vodi evidence o nakupu in porabi plinskega olja ter o vrsti in številu vozil, s katerimi razpolaga.
(4) Zahtevek za vračilo trošarine iz prvega odstavka tega člena in dokazila iz tretjega odstavka tega člena se pri davčnem organu vložijo kot mesečni zahtevek do zadnjega dne tekočega meseca za pretekli mesec, kot zahtevek za koledarsko trimesečje (januar – marec, april – junij, julij – september, oktober – december) v 60 dneh po preteku koledarskega trimesečja ali kot letni zahtevek do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Upravičenec do vračila izbere mesečni, trimesečni ali letni način uveljavljanja vračila v okviru posameznega koledarskega leta. Mesečni, trimesečni in letni način uveljavljanja vračila trošarine v posameznem koledarskem letu se izključujejo. Zahtevek za vračilo trošarine se vloži v papirni ali elektronski obliki. Listine, na podlagi katerih mu je bila vrnjena trošarina, je dolžan hraniti do roka, ki ga določa 62. člen tega zakona.
(5) Način vračila trošarine, vsebino zahtevka za vračilo in potrebna dokazila ter evidence, ki jih mora voditi upravičenec iz prvega odstavka tega člena, predpiše minister, pristojen za finance.
96. člen 
(oprostitev trošarine za energetsko intenzivna podjetja) 
(1) Plačilo trošarine se oprosti oziroma se trošarina lahko vrne za energente, za katere je plačan minimalni znesek obdavčitve iz priloge I, preglednice C, Direktive 2003/96/ES, ki se v okviru opravljanja dejavnosti dokazljivo porabijo za proizvodnjo toplote za proizvodnjo izdelkov in je podjetje energetsko intenzivno ter se dejavnost proizvodnje izdelkov uvršča v področje »Predelovalne dejavnosti«, v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti.
(2) Podjetje je energetsko intenzivno, če letni strošek nabave energentov in električne energije, nabavljen ali proizveden v okviru dejavnosti, znaša najmanj 3 % letne proizvodne vrednosti. Strošek nabave energentov in električne energije vključuje vse davke, razen odbitnega davka na dodano vrednost. Proizvodna vrednost pomeni prihodke, vključno s subvencijami, povezanimi s ceno izdelka, povečano ali zmanjšano za spremembo zalog končnih in nedokončanih izdelkov ter blaga in storitev, nabavljenih za nadaljnjo prodajo, zmanjšano za nabave blaga ali storitev za nadaljnjo prodajo.
(3) Oprostitev iz prvega odstavka tega člena se lahko uveljavi s pridobitvijo dovoljenja za oproščenega uporabnika v skladu s 47. členom tega zakona. Za pridobitev dovoljenja za oproščenega uporabnika mora oseba, poleg pogojev iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona, razen uporabe trošarinskih izdelkov za namene iz 72. ali 97. člena tega zakona, izpolniti pogoj, da je v preteklem koledarskem letu bila energetsko intenzivno podjetje. Vračilo plačane trošarine se lahko uveljavi na podlagi letnega zahtevka za vračilo trošarine.
(4) Upravičenec na podlagi evidenc o vrsti in porabi energenta za koledarsko leto predloži letni obračun ali zahtevek za vračilo trošarine, iz katerega je razvidna porabljena količina energenta in znesek plačila trošarine in okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter podatke iz letnega poročila, ki dokazujejo, da je upravičenec za koledarsko leto energetsko intenziven. Oprostitev ali vračilo trošarine se prizna za dejansko porabljene količine energenta, ob pogoju, da znesek plačane trošarine ali okoljske dajatve presega minimalni znesek obdavčitve. Če upravičenec do vračila trošarine oziroma oproščeni uporabnik ne izpolni pogoja minimalnega zneska obdavčitve, je upravičen do vračila trošarine v višini, ki presega minimalni znesek obdavčitve, oziroma nastane obveznost za obračun trošarine, v višini minimalnega zneska obdavčitve, če je energente prejemal kot oproščeni uporabnik.
(5) Obračun ali zahtevek za vračilo trošarine se vloži pri davčnem organu do 30. junija za preteklo koledarsko leto, v papirni ali elektronski obliki. Upravičenec je dolžan hraniti listine, na podlagi katerih mu je bila vrnjena oziroma oproščena trošarina, do roka, ki ga določa 62. člen tega zakona. Oproščeni uporabnik mora plačati obračunano trošarino najpozneje 30. dan po izteku roka za predložitev obračuna trošarine.
(6) Oprostitev oziroma vračilo trošarine iz tega člena se šteje za državno pomoč in se dodeli, če so izpolnjeni pogoji iz 44. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1). Davčni organ višino državne pomoči sporoči ministrstvu, pristojnemu za finance, vsako leto najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
(7) Podrobnejše pogoje in postopke za uveljavitev oprostitve oziroma vračilo trošarine iz tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
97. člen 
(uporaba energentov in električne energije za namene, za katere se ne plača trošarina) 
(1) Obveznost za obračun trošarine ne nastane oziroma se trošarina lahko vrne za energente, ki se v okviru opravljanja dejavnosti porabijo:
1. kot pogonsko gorivo v letalskem in pomorskem prometu ter za pogon ribiških plovil, razen v primeru uporabe letala oziroma plovila za zasebne namene;
2. za proizvodnjo električne energije;
3. za skupno proizvodnjo toplotne in električne energije (kogeneracijo);
4. v prostorih proizvajalca energentov za proizvodnjo energentov, razen če so bili porabljeni kot pogonsko gorivo za transportna sredstva;
5. za druge namene in ne kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje;
6. za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov;
7. za dvojno rabo, na primer kot gorivo za ogrevanje in hkrati za namen, ki ni pogon ali ogrevanje (poraba energentov za kemijsko redukcijo, poraba v elektrolitskih in metalurških procesih).
(2) Obveznost za obračun trošarine ne nastane oziroma se trošarina lahko vrne za električno energijo, ki se v okviru opravljanja dejavnosti:
1. porabi za kemijsko redukcijo in elektrolitske ali metalurške procese;
2. v prostorih proizvajalca porabi za proizvodnjo električne energije;
3. porabi za proizvodnjo izdelkov in predstavlja več kakor 50 % stroška izdelka;
4. porabi za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov.
(3) Za uporabo letala oziroma plovila za zasebne namene iz 1. točke prvega odstavka tega člena se šteje lastnikova uporaba letala oziroma plovila ali uporaba na podlagi najema oziroma drugega naslova, ki se ne more opredeliti kot pridobitna dejavnost oziroma v primerih, ko se ne uporablja za prevoz potnikov ali blaga oziroma ko ne gre za opravljanje prevoznih storitev oziroma v primeru, ko letala oziroma plovila uporabljajo državni organi.
(4) Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov pomeni dejavnost, ki se uvršča v oddelek »Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov« v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti.
(5) Strošek izdelka iz 3. točke drugega odstavka tega člena pomeni seštevek skupne nabave blaga in storitev, povečan za stroške dela in amortizacije na ravni podjetja. Ta strošek se obračunava na enoto povprečja. Strošek električne energije pomeni dejansko plačano ceno električne energije ali strošek proizvodnje električne energije, če jo proizvaja podjetje.
(6) Poraba energenta za ogrevanje se nanaša na vse primere, kadar energenti izgorevajo in se sprošča toplotna energija ne glede na namen porabe sproščene toplotne energije.
(7) Dobava in poraba energenta za namene iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena se, ne glede na vrsto tehnologije in način izgorevanja energenta, šteje kot poraba goriva za ogrevanje.
(8) Upravičenec iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena lahko uveljavi oprostitev s pridobitvijo dovoljenja za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov v skladu s 47. členom tega zakona ali kot vračilo plačane trošarine pod pogoji in na način, ki ga določa ta zakon. Oba načina se izključujeta.
(9) Letalski in pomorski prevozniki s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, ki kupujejo energente – pogonsko gorivo v Sloveniji, uveljavljajo oprostitev iz 1. točke prvega odstavka tega člena s predložitvijo listin o vpisu v ustrezen register v državi, v kateri so registrirani, in prevoznih listin, s katerih je razvidno, da gre za opravljanje pridobitne dejavnosti.
(10) Podrobnejše pogoje za uveljavitev oprostitve iz prvega in drugega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
98. člen 
(označitev energentov) 
(1) Plinska olja iz tarifnih oznak od 2710 19 43 do 2710 19 48 in od 2710 20 11 do 2710 20 19 ter kerozini iz tarifne oznake 2710 19 21 in 2710 19 25, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje, morajo biti označeni s predpisanim sredstvom za označevanje. Označevanje energentov se lahko opravlja le v trošarinskem skladišču, ki ima dovoljenje davčnega organa za označevanje.
(2) Energenti, vneseni iz druge države članice ali uvoženi iz tretje države oziroma s tretjega ozemlja, se štejejo za označene, če jih spremlja potrdilo tujega pristojnega organa, proizvajalca oziroma tujega označevalca, da so bili označeni v drugi državi članici ali tretji državi oziroma na tretjem ozemlju in da, glede na vrsto in količino, vsebujejo tiste snovi za označevanje, ki so predpisane na podlagi tega zakona. Če oseba, ki vnaša energente, oziroma uvoznik ne razpolaga s potrdilom ali ne more drugače dokazati, da so energenti označeni, se energenti štejejo za neoznačene.
(3) Skladiščenje posameznih energentov mora biti organizirano na način, ki zagotavlja, da drugi izdelki ne vplivajo na nevtraliziranje sredstva za označevanje.
(4) Vrsto in količino sredstva za označevanje ter postopek označevanja energentov na podlagi tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
99. člen 
(uporaba označenih energentov) 
(1) Označeni energenti se uporabljajo za ogrevanje in se ne smejo uporabljati za noben drug namen ter se ne smejo točiti za pogon motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev oziroma se ne smejo točiti v rezervoar motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljena uporaba označenega energenta v hladilno-grelnih napravah vozil, če sta rezervoarja za pogon motorja in hladilno-grelne naprave ločena.
(3) Energent v rezervoarju motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev se šteje za označeni energent, če vsebuje sredstvo za označevanje v kateri koli koncentraciji. Metodo, s katero se ugotavlja prisotnost sredstva za označevanje, predpiše minister, pristojen za finance.
(4) Iz energenta, označenega v skladu z 98. členom tega zakona, ni dovoljeno odstraniti sredstva za označevanje oziroma zmanjševati njegove koncentracije.
(5) Energentu, označenemu v skladu z 98. členom tega zakona, ni dovoljeno dodajati substanc, ki onemogočajo ugotavljanje označenosti.
(6) Če davčni organ z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav ugotovi, da se označeni energent uporablja v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, izda odredbo za izčrpanje energenta in čiščenje rezervoarja. Črpanje in čiščenje rezervoarja se lahko opravita na katerem koli pooblaščenem servisu. Voznik oziroma lastnik motornega vozila oziroma plovila ali drugega motorja v roku dveh delovnih dni davčnemu organu predloži dokaz, da je odredbo izvršil. Stroške črpanja označenega energenta in čiščenja rezervoarja nosi voznik vozila, v katerem je bil odkrit označeni energent, oziroma lastnik vozila.
100. člen 
(prodaja energentov za pogonski namen) 
Vsaka oseba, ki opravlja dejavnost prodaje energentov, pri prodaji teh energentov zagotovi, da energenti, ki se uporabljajo in prodajajo za pogon, niso označeni energenti in se točijo v skladu s prvim in drugim odstavkom prejšnjega člena.
XIX. NADZOR NAD OBRAČUNAVANJEM, PLAČEVANJEM IN VRAČILI TROŠARINE TER POSEBNOSTI NADZORA NAD DOLOČENIMI IZDELKI 
101. člen 
(posebnosti nadzora) 
(1) Poseben nadzor proizvodnje, predelave, skladiščenja in gibanja na ozemlju Slovenije velja za:
1. izdelke iz tarifnih oznak 2710 19 91, 2710 19 99, 2710 20 90 in 3826 00 90, za obsežna tržna gibanja in
2. izdelke iz tarifnih oznak 2401 10 in 2401 20.
(2) Gibanje izdelkov iz prejšnjega odstavka spremlja komercialni dokument.
(3) Oseba ki proizvaja, predeljuje, skladišči ali prevaža izdelke, vsako proizvodnjo, predelavo, skladiščenje in gibanje izdelkov iz prvega odstavka tega člena:
1. prijavi davčnemu organu najmanj tri delovne dni pred njenim začetkom;
2. zagotovi, da gibanje izdelkov spremlja komercialni dokument in
3. vodi evidenco proizvodnje, predelave, skladiščenja in gibanja izdelkov iz prejšnjega odstavka.
(4) Podrobnejši način in obliko prijave ter vsebino in vodenje evidenc iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance.
102. člen 
(nadzor) 
(1) Izvajanje določb tega zakona in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi, nadzoruje davčni organ v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčni postopek, in zakonom, ki ureja finančno upravo, pri uvozu pa tudi v skladu s carinsko zakonodajo, kot da bi bila trošarina uvozna dajatev.
(2) Nadzor po tem zakonu praviloma obsega nadzor nad:
– proizvodnjo trošarinskih izdelkov;
– prijavami trošarinskih zavezancev in najavami posameznih gibanj trošarinskih izdelkov;
– obračunavanjem in plačevanjem trošarine;
– izpolnjevanjem pogojev za pridobitev dovoljenj iz tega zakona;
– poslovanjem imetnikov dovoljenj;
– označevanjem trošarinskih izdelkov;
– namensko porabo trošarinskih izdelkov;
– gibanjem, odpremo in prejemom trošarinskih izdelkov;
– vodenjem predpisanih evidenc;
– popisi trošarinskih izdelkov na zalogi;
– uničevanjem trošarinskih izdelkov;
– upravičenostjo do vračila trošarine, odpusta plačila trošarine in oprostitvijo plačila trošarine;
– ostale nadzore z namenom, da se zagotovi pravilno izvajanje določb tega zakona.
(3) Zaradi zagotovitve spoštovanja izvajanja določb tega zakona lahko davčni organ kot ukrep nadzora določi predvsem:
1. obveznost obveščanja o prejemu ali odpremi trošarinskih izdelkov, času in načinu prevoza ter kraju in času dobave trošarinskih izdelkov;
2. fizično prisotnost v času, ko je trošarinsko skladišče odprto oziroma ko se trošarinski izdelki, ki so bili nabavljeni brez plačila trošarine, prenašajo v proizvodnjo;
3. druge ukrepe, ki zagotavljajo nadzor nad gibanjem, prejemanjem, proizvodnjo, skladiščenjem in odpošiljanjem trošarinskih izdelkov;
4. namestitev dodatnih merilnih naprav, plombiranje meril oziroma drugih mest, iz katerih bi se lahko trošarinski izdelki nenadzorovano iznašali.
XX. KAZENSKE DOLOČBE 
103. člen 
(trošarinski prekrški) 
(1) Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. pred začetkom gibanja trošarinskih izdelkov pri davčnem organu ne vloži vloge za odobritev gibanja (tretji odstavek 22. člena);
2. kot pošiljatelj ali prodajalec trošarinskih izdelkov v drugo državo članico ali prejemnik trošarinskih izdelkov iz druge države članice ne izpolni predpisanih obveznosti (29. člen, 30. člen);
3. ne izda trošarinskega dokumenta oziroma poenostavljenega trošarinskega dokumenta ali ga ne izda v predpisanem številu izvodov ali ne zagotovi, da gibanje trošarinskih izdelkov spremlja pravilno izpolnjen trošarinski dokument oziroma poenostavljeni trošarinski dokument (prvi in tretji odstavek 32. člena, prvi odstavek 33. člena, prvi odstavek 35. člena);
4. ne potrdi prejema trošarinskih izdelkov na predpisan način ali pošiljatelju oziroma davčnemu organu v predpisanem roku ne dostavi potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta (četrti odstavek 32. člena);
5. ne obvesti davčnega organa, da ni prejel potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta (peti odstavek 32. člena) oziroma da ni prejel poročila o prejemu oziroma poročila o izvozu (deveti odstavek 35. člena);
6. ne upošteva določb glede uporabe komercialnega dokumenta (drugi odstavek 33. člena);
7. ne prekliče elektronskega trošarinskega dokumenta, čeprav obstaja razlog za preklic in se gibanje še ni začelo (tretji odstavek 35. člena);
8. ne zagotovi, da pošiljko spremlja tiskana različica elektronskega trošarinskega dokumenta oziroma komercialni ali upravni dokument, v katerem je navedena enotna trošarinska referenčna oznaka (peti in šesti odstavek 35. člena);
9. kot pošiljatelj trošarinskih izdelkov davčnega organa ne obvesti o nepravilnih podatkih v elektronskem trošarinskem dokumentu oziroma mu ne posreduje pravilnih podatkov (osmi odstavek 35. člena);
10. ne predloži poročila o prejemu pošiljke v predpisanem roku (prvi odstavek 36. člena);
11. kot prejemnik trošarinskih izdelkov davčnega organa ne obvesti o nepravilnih podatkih v poročilu o prejemu oziroma mu ne posreduje pravilnih podatkov (tretji odstavek 36. člena);
12. uporabi nadomestni postopek v času, za katerega davčni organ ni objavil informacije, da računalniško podprti sistem ni na voljo (38. člen);
13. uporabi nadomestni postopek in pri tem ne upošteva predpisanih določb (39. člen);
14. ne predloži instrumenta zavarovanja plačila trošarine ali ga ne predloži v ustreznem znesku (58. člen, 59. člen);
15. ne razvrsti trošarinskih izdelkov na način, kot je določen v 65., 66., 67., 68., 69., 70., 82., 83., 84., 85. in 88. členu tega zakona;
16. postopka denaturacije ne izvrši v trošarinskem skladišču ali ga ne izvrši po predpisanem postopku in z uporabo predpisanega denaturanta (sedmi odstavek 72. člena v povezavi z devetim odstavkom 72. člena);
17. o predvideni odpremi oziroma dobavi vina ne obvesti davčnega organa (četrti odstavek 74. člena, 75. člen).
(2) Z globo od 3.200 do 30.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba.
(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 600 do 4.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 4.000 eurov. Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo od 250 do 400 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
104. člen 
(hujši trošarinski prekrški) 
(1) Z globo od 4.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. sprosti trošarinske izdelke v porabo in zanje ne obračuna trošarine (prvi odstavek 6. člena v povezavi z drugim in petim odstavkom 6. člena ter prvim in drugim odstavkom 9. člena) ali trošarine ne obračuna takrat, ko nastane obveznost za obračun trošarine (prvi in četrti odstavek 6. člena, 8. člen, 13. člen, četrti in šesti odstavek 90. člena, tretji odstavek 91. člena);
2. trošarine ne obračuna od predpisanih osnov po stopnjah oziroma zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za obračun trošarine (deseti odstavek 6. člena, drugi odstavek 8. člena, tretji odstavek 73. člena, peti odstavek 79. člena);
3. vnese, uvozi, proizvede, skladišči, prevaža, nabavi ali kako drugače pridobi oziroma ima v lasti ali posesti trošarinske izdelke, za katere niso bili izvedeni predpisani postopki za obračun trošarine ali preseže količine iz prvega, drugega in četrtega odstavka 7. člena, ter zanje ne obračuna in plača trošarine v Sloveniji oziroma vnese tobačne izdelke, ki niso opremljeni s tobačno znamko iz 87. člena tega zakona, v količinah, ki presegajo količine iz prvega in drugega odstavka 7. člena tega zakona (deseti odstavek 8. člena, drugi odstavek 9. člena v povezavi s 63. členom);
4. ne predloži oziroma ne predloži v predpisanem roku obračuna trošarine ali v obračunu ne izkaže pravilnih in popolnih podatkov (deveti in enajsti odstavek 8. člena, 10. člen, 11. člen, 13. člen, četrti odstavek 73. člena, šesti odstavek 79. člena);
5. ne plača trošarine oziroma je ne plača v predpisanem roku (deveti in enajsti odstavek 8. člena, prvi odstavek 12. člena, 13. člen, šesti odstavek 79. člena);
6. kot imetnik dovoljenja ne izpolnjuje obveznosti, določenih v tem zakonu (tretji odstavek 16. člena, prvi odstavek 45. člena, prvi odstavek 49. člena, prvi odstavek 52. člena, prvi odstavek 56. člena, tretji odstavek 74. člena), ali ne odpravi nepravilnosti v določenem roku (drugi odstavek 45. člena, drugi odstavek 49. člena, drugi odstavek 52. člena, drugi odstavek 56. člena);
7. zahteva odpust plačila trošarine na podlagi neresničnih podatkov (18. člen);
8. zahteva vračilo trošarine na podlagi neresničnih podatkov (19. člen, 20. člen, 93. člen, 94. člen, 95. člen, 96. člen, 97. člen);
9. kot začasno pooblaščeni prejemnik ne izpolni obveznosti po tem zakonu (četrti odstavek 36. člena in drugi odstavek 53. člena);
10. ne izda računa ali drugega dokumenta oziroma sprostitve v porabo ne evidentira v svoje poslovne knjige oziroma v evidenco zalog (60. člen);
11. v svojem knjigovodstvu ne zagotovi predpisanih podatkov oziroma ne vodi predpisanih evidenc ali v evidenci ne zagotovi pravilnih in resničnih podatkov (tretji odstavek 49. člena, 61. člen, 1. točka tretjega odstavka 74. člena, deseti odstavek 79. člena, tretji odstavek 87. člena, drugi odstavek 93. člena, tretji odstavek 95. člena, tretji odstavek 101. člena);
12. ne hrani dokumentacije oziroma je ne hrani do poteka predpisanih rokov (62. člen, tretji odstavek 87. člena, tretji odstavek 93. člena, četrti in peti odstavek 94. člena, četrti odstavek 95. člena, peti odstavek 96. člena);
13. davčnemu organu ne prijavi začetka, spremembe ali prenehanja opravljanja dejavnosti s trošarinskimi izdelki (63. člen, prvi odstavek 64. člena v povezavi z drugim odstavkom 64. člena, četrti odstavek 76. člena, četrti odstavek 78. člena, sedmi odstavek 79. člena);
14. odpremi ali omogoči, da se etilni alkohol odpremi iz trošarinskega skladišča ali vnese iz druge države članice ali uvozi brez plačila trošarine za uporabo v proizvodnji neprehrambnih izdelkov, ne da bi bil denaturiran v skladu s tem zakonom (peti odstavek 72. člena v povezavi s šestim odstavkom 72. člena);
15. prodaja trošarinske izdelke, ki so priznani kot lastna raba (prvi odstavek 76. člena, prvi odstavek 77. člena);
16. sprosti v porabo oziroma prodaja cigarete v zavojčkih, ki vsebujejo manj kot 20 cigaret v posameznem zavojčku (četrti odstavek 82. člena);
17. ne prijavi drobnoprodajne cene davčnemu organu v predpisanem roku (deseti odstavek 86. člena), prodaja tobačne izdelke po drobnoprodajnih cenah, ki niso enake prijavljenim (enajsti odstavek 86. člena), ali ne zagotovi, da je tobačna znamka nalepljena v skladu s četrtim odstavkom 87. člena;
18. sprosti v porabo ali proda tobačne izdelke, ki niso označeni s tobačno znamko (prvi odstavek 87. člena);
19. porablja energent ali kateri koli drug izdelek kot pogonsko gorivo oziroma porablja energent kot gorivo za ogrevanje in zanj ni bila obračunana ter plačana trošarina (prvi in četrti odstavek 88. člena, četrti odstavek 92. člena);
20. ne označi plinskega olja ali kerozina s predpisanim sredstvom za označevanje ali postopka označevanja energentov ne opravi v trošarinskem skladišču, ki ima dovoljenje za označevanje, oziroma skladiščenja ne organizira na predpisan način (prvi in tretji odstavek 98. člena);
21. označeni energent, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje, uporabi za drug namen oziroma ga toči za pogon motornih vozil ter plovil ali drugih motorjev oziroma ga toči v rezervoar motornih vozil, plovil ali drugih motorjev oziroma odstrani iz energenta sredstvo za označevanje ali zmanjša njegovo koncentracijo ali energentu dodaja substance, ki onemogočajo ugotavljanje označenosti (prvi do peti odstavek 99. člena);
22. ne zagotovi, da se energenti dajejo v promet v skladu s 100. členom tega zakona;
23. ne zagotovi, da gibanje izdelkov, za katere velja poseben nadzor, spremlja komercialni dokument (drugi odstavek 101. člena);
24. ne prijavi proizvodnje, predelave, skladiščenja ali gibanja izdelkov, za katere velja poseben nadzor (tretji odstavek 101. člena).
(2) Z globo od 10.000 do 125.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba.
(3) Z globo od 3.000 do 50.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 1.200 do 10.000 eurov. Z globo v višini od 800 do 10.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo od 400 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
105. člen 
(globa v primerih prekrškov, katerih narava je posebno huda) 
(1) V primerih ko je narava prekrška iz tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se sme za prekršek kaznovati:
– pravna oseba z globo od 4.500 do 100.000 eurov;
– pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, z globo od 10.500 do 150.000 eurov;
– samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo do 3.500 do 75.000 eurov;
– posameznik z globo od 2.500 do 15.000 eurov.
(2) Z globo v višini od 1.200 do 20.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se odgovorna oseba pravne osebe za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.400 do 20.000 eurov. Z globo v višini od 1.000 do 20.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Za potrebe tega člena se šteje, da je narava prekrška posebno huda zaradi višine pridobljene protipravne premoženjske koristi, če se s prekrškom povzroči neplačilo trošarine v znesku, ki presega štiri povprečne mesečne neto plače v Sloveniji na zaposleno osebo v času storitve prekrška, če prekršek stori posameznik, oziroma v znesku, ki presega osem povprečnih mesečnih neto plač v Sloveniji na zaposleno osebo v času storitve prekrška, če prekršek stori pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
106. člen 
(pooblastilo za izrek globe v razponu) 
(1) Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. Če prekrškovni organ ugotovi prikrajšanje trošarine, lahko v hitrem postopku izreče globo v odstotku od prikrajšane trošarine, in sicer:
1. pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, v višini dvakratnika zneska prikrajšane trošarine;
2. odgovorni osebi pravne osebe ali odgovorni osebi samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorni osebi posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter posamezniku v višini zneska prikrajšane trošarine.
(2) Globa, določena v skladu s tem členom, ne sme biti izrečena v nižjem oziroma višjem znesku od najnižje oziroma najvišje globe za posamezno vrsto storilcev za posamezni prekršek, določen v skladu s tem zakonom.
107. člen 
(zastaranje prekrškov, katerih narava je posebno huda) 
Postopek o prekrških iz tega zakona, katerih narava je, zaradi okoliščin iz 105. člena tega zakona posebno huda, se ne more več začeti, ko potečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.
108. člen 
(odvzem predmetov) 
(1) Predmeti prekrškov iz 3. in 18. točke prvega odstavka 104. člena tega zakona se odvzamejo.
(2) Predmeti prekrškov iz prejšnjega odstavka se odvzamejo tudi, če niso last storilca prekrška.
XXI. POSEBNE DOLOČBE 
109. člen 
(uporaba drugih predpisov in vročanje) 
(1) Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljata zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki ureja finančno upravo, glede vseh vprašanj pri uvozu in izvozu trošarinskih izdelkov pa carinska zakonodaja.
(2) V dvomu ali kadarkoli je mogoče izdelke iz kakršnegakoli razloga uvrstiti v dve ali več tarifnih oznak, o razvrstitvi odloči davčni organ v skladu s predpisi in temeljnimi pravili, ki veljajo za uvrščanje blaga po carinski tarifi.
(3) Dokumenti se vročajo elektronsko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(4) Osebam, ki jim dokumentov ni mogoče vročati v skladu s prejšnjim odstavkom, se dokumenti vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve, razen dovoljenj in odločb o spremembah ali prenehanju veljavnosti dovoljenj, ki se vročajo z osebno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve, opravljena 15. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na dokumentu označi.
(5) Če oseba iz prejšnjega odstavka, ki ji je bil vročen dokument v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve, ne izpolni obveznosti, mu davčni organ vroči dokument z osebno vročitvijo.
(6) Ne glede na ostale določbe tega člena se dokumenti, ki se vročajo v tujino in se za njih ne uporablja elektronski sistem iz tretjega odstavka tega člena, vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 15. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na dokumentu označi.
(7) V enostavnih zadevah, v katerih davčni organ ugodi strankini zahtevi, se dokumenti vročajo po elektronski pošti, če je elektronski naslov davčnemu organu sporočen.
110. člen 
(pooblastila vladi in ministru, pristojnemu za finance) 
(1) V skladu z ekonomsko politiko Slovenije, lahko vlada:
– zmanjša ali poveča trošarino za energente in električno energijo do 50 % trošarin, določenih s tem zakonom, ali določi trošarino za izdelke s stopnjo 0;
– zmanjša ali poveča trošarino za alkohol in alkoholne pijače do 50 % trošarin, določenih s tem zakonom;
– spreminja razmerje med specifično in proporcionalno trošarino pri cigaretah, če se pomembneje spremenijo razmere na trgu cigaret, vendar le v okvirih trošarine, določene v 86. členu tega zakona, in določi minimalno trošarino, ki ne sme preseči 100 % trošarine za cigarete iz razreda tehtane povprečne drobnoprodajne cene;
– zmanjša ali poveča trošarino za tobačne izdelke do 50 % trošarin, določenih s tem zakonom;
– do 20 % zmanjša ali do 40 % poveča odstotek vračila plačane trošarine ali oprostitve plačila trošarine, določene s tem zakonom, za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen, za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije in do 20 % poveča znesek trošarine, nad katerim se vrača trošarina za plinsko olje, porabljeno kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz.
(2) Zaradi poenostavitve obračuna trošarin pri uvozu v potniškem prometu lahko minister, pristojen za finance, določi zneske trošarin za tiste količine trošarinskih izdelkov, ki se še lahko štejejo za uvoz v nekomercialne namene.
XXII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
111. člen 
(prijava trošarinskih zavezancev) 
Za osebe, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisane v evidenco trošarinskih zavezancev, v skladu z Zakonom o trošarinah (Uradni list RS, št. 97/10 – uradno prečiščeno besedilo, 48/12, 109/12 in 32/14, v nadaljnjem besedilu: ZTro) ne velja obveznost prijave v evidenco v skladu s 63. členom tega zakona.
112. člen 
(začetek uporabe posameznih določb) 
(1) Ne glede na šesti odstavek 79. člena tega zakona, po uveljavitvi tega zakona mali proizvajalec žganja prvič vloži obračun trošarine za obdobje od 1. 1. 2017 do 30. 4. 2017. Malemu proizvajalcu žganja, ki ima v letu 2016 v lasti ali uporabi kotel za kuhanje žganja, davčni organ odmeri trošarinsko obveznost v skladu s 45. členom ZTro z odločbo do 30. 4. 2017 za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016.
(2) Ne glede na prvi odstavek 115. člena tega zakona, se 3. točka prvega odstavka 55. člena ZTro uporablja do 31. decembra 2016.
113. člen 
(uskladitev dovoljenj) 
Dovoljenja, ki so bila izdana v skladu z ZTro, davčni organ pregleda in uskladi s tem zakonom. Davčni organ obstoječa dovoljenja razveljavi in po uradni dolžnosti izda nova dovoljenja najkasneje v roku devet mesecev po uveljavitvi tega zakona.
114. člen 
(popis tobačnih izdelkov) 
(1) Osebe, ki prodajajo elektronske cigarete končnim potrošnikom ter uvozniki in trgovci na debelo, na dan 31. julija 2016 popišejo zaloge elektronskih cigaret oziroma polnil, ki vsebujejo nikotin in o tem sestavijo zapisnik po vrstah in količinah, obračunajo trošarino na ugotovljene zaloge in jo plačajo do 10. septembra 2016. Zapisnik o zalogah elektronskih cigaret oziroma polnil, ki vključuje tudi ugotovljen znesek trošarine, predložijo davčnemu organu do 5. avgusta 2016.
(2) Ne glede na 83. člen tega zakona, se za opredelitev cigar in cigarilosov največ tri mesece po uveljavitvi tega zakona uporablja 49. člen ZTro. Za izdelke, ki imajo dodatni zunanji ovoj in so na zalogi izven trošarinskega skladišča, dan po poteku trimesečnega obdobja nastane obveznost za obračun trošarine v skladu z devetim odstavkom 8. člena tega zakona.
115. člen 
(prenehanje veljavnosti in uporaba zakona in podzakonskih predpisov) 
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZTro, ki pa se uporablja do začetka uporabe tega zakona.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– Pravilnik o izvajanju zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 49/04, 47/05, 17/07, 18/07 – popr., 26/10, 109/12 – ZTro-M, 9/13, 15/14 in 43/14);
– Pravilnik o vračilu trošarine za komercialni prevoz (Uradni list RS, št. 16/13);
– Pravilnik o vračilu trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen (Uradni list RS, št. 16/13);
– Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS, št. 21/13 in 54/14);
– Pravilnik o največjem dopustnem primanjkljaju trošarinskih izdelkov (Uradni list RS, št. 44/13);
– Odredba o izvajanju 45. člena zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 19/02) in
– Odredba o zgornji meji količine vina za lastno rabo (Uradni list RS, št. 19/02),
uporabljajo pa se, če niso s tem zakonom v nasprotju, do uveljavitve podzakonskih aktov, izdanih na podlagi tega zakona.
116. člen 
(obračunavanje trošarine za električno energijo in znesek trošarine za električno energijo za IV. stopnjo) 
(1) Ne glede na 7. točko tretjega odstavka 92. člena tega zakona dobavitelji električne energije obračunajo trošarino do 30. septembra 2016 v skladu z 8. točko tretjega odstavka 54. člena ZTro.
(2) Ne glede na znesek iz 7.4 točke tretjega odstavka 92. člena tega zakona, znaša do 1. oktobra 2016 trošarina za električno energijo za IV. stopnjo 3,05 eura za eno megavatno uro.
117. člen 
(začetek veljavnosti in uporabe) 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. avgusta 2016, razen:
– prvega odstavka 114. člena tega zakona, ki se začne uporabljati naslednji dan po objavi,
– 96. člena tega zakona, ki se začne uporabljati 1. januarja 2017.
Št. 434-03/16-3/24
Ljubljana, dne 21. junija 2016
EPA 1184-VII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik