Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/2016 z dne 20. 6. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/2016 z dne 20. 6. 2016

Kazalo

1892. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje Artiče jug, ART-09, stran 6416.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 12. redni seji dne 13. 6. 2016 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje Artiče jug, ART-09 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(podlaga in predmet za OPPN) 
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko območje Artiče jug, ART-09 (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje M MUNDUS Mateja Sušin Brence s.p., junij 2016 pod št. projekta PA-1518.
(2) OPPN se sprejme ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (Uradni list RS, št. 61/14, v nadaljevanju: OPN).
(3) Na območju OPPN se načrtuje gradnja enostanovanjskih stavb s spremljajočimi stavbami in pripadajočo infrastrukturo. Določijo se merila in pogoji za določitev parcel, namenjenih gradnji vključno z merili in pogoji za poseganje v prostor.
2. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Faktor zazidanosti parcele objekta (v nadaljevanju: Fz) je razmerje med zazidano površino (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.
(2) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s svojim najbolj izpostavljenim delom stavbe nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.
(3) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene, merjeno z notranje strani stavbe. V višino kolenčnega zidu je všteta tudi višina kapne lege.
(4) Kubus pomeni volumen oblike kvadra oziroma kocke.
(5) Mansarda (v nadaljevanju M) je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu največ 1,4 m pri dvokapnici ali večkapnici.
(6) Parcela objekta oziroma parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
(7) Spremljajoče stavbe so po svojem namenu enake enostavnim in nezahtevnim objektom, ki imajo enega ali več prostorov, v katerega človek lahko vstopi in sodijo po svoji velikosti oziroma zahtevnosti med manj zahtevne objekte.
(8) Spremljajoči objekti so po svojem namenu enaki enostavnim in nezahtevnim objektom, po svoji velikosti oziroma zahtevnosti pa sodijo med manj zahtevne objekte.
(9) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
(10) Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar je dopustno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(11) Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
(12) Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
(13) Zazelenjena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
3. člen 
(vsebina) 
(1) OPPN vsebuje poleg tekstualnega dela (v nadaljevanju: odlok) tudi grafični del ter priloge.
(2) Vsebina odloka določa:
1. opis prostorskih ureditev,
2. območje urejanja,
3. umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
4. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
5. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
6. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
7. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela,
8. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
9. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
10. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
11. obveznosti udeležencev graditve objektov,
12. usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
0. Območje OPPN na OPN
M 1:5.000
1. Območje OPPN
2. Vplivi in povezave 
M 1:2000
3. Ureditvena situacija 
M 1:1000
4. Prometne ureditve
M 1:1000
5. Infrastruktura 
M 1:1000, 1:500
6. Parcelacija
M 1:1000
(4) OPPN ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage za pripravo OPPN, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, obrazložitev in utemeljitev OPPN in povzetek za javnost.
(5) Glede na z OPPN-jem načrtovane ureditve in varovanja, okoljsko poročilo za postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bilo potrebno.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV 
4. člen 
(območje urejanja) 
(1) Območje OPPN se nahaja v južnem delu Artič in se zajeda v obstoječe stavbno tkivo. Na južni strani meji na kmetijska zemljišča, na vzhodni na gozdno zaplato.
(2) Območje OPPN zajema večji del v OPN določene enote urejanja prostora (v nadaljevanju »EUP«) z oznako ART-09. Smiselno je prilagojeno obstoječi pozidavi in reliefnim značilnostim. Spremembo meje območja OPPN od določene v OPN je skladno s 142. členom OPN sprejel občinski svet.
(3) Območje OPPN zajema zemljišča na parc. št. del 285/5, del 287/2, del 288, del 291, 293/2, del 294/2, 327/1, 327/2, 330/1, 330/2, 330/3, del 715/3, del 716, 74/2, 74/3, 74/5, 74/6 k.o. Artiče v velikosti 1,9 ha.
(4) Meja območja OPPN je razvidna iz načrta 1 grafičnega dela »Območje OPPN«.
5. člen 
(vplivi in povezave) 
(1) Dostop do območja OPPN je iz obstoječih cest, in sicer iz:
– lokalne ceste LC 024472 Artiče–center Artič
– javne poti JP 526221 Artiče šola–vas (Umek), ki povezuje Artiče z Glogovim Brodom.
(2) Objekti v neposredni bližini OPPN so priključeni na vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Odvajanje odpadne komunalne in meteorne vode se rešuje individualno, lokalno in z odvajanjem v cevovod na območju zelenih površin ob meji OPPN.
(3) OPPN ne posega na varovana območja – ne na območje kulturne dediščine, niti ne na območja ohranjanja narave, varstva voda ali na ogrožena območja.
(4) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz načrta 2 grafičnega dela »Vplivi in povezave«.
6. člen 
(vrste gradenj) 
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta.
7. člen 
(vrste objektov glede na namen po klasifikaciji objektov) 
(1) Skladno z namensko rabo je dopustna gradnja objektov, namenjenih bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območju.
(2) Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:
– 11100 Enostanovanjske stavbe, razen dvojčkov
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtopralnice ipd.
– 12420 Garažne stavbe (kot spremljajoča stavba stanovanjski stavbi)
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, in sicer pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute.
(3) Dopustna je izgradnja infrastrukturnih objektov:
– 21120 lokalne ceste in javne poti
– 222 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja – z vsemi razredi in podrazredi.
8. člen 
(dopustne dejavnosti) 
(1) Območje je namenjeno bivanju. Dopustne so spremljajoče dejavnosti, ki niso moteče za osnovno rabo, in sicer storitvene (razen gostinstva), poslovne in servisne dejavnosti, dejavnosti zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika parcela objekta, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami,
– dejavnosti, ki ne generirajo tovornega niti večjega osebnega prometa,
– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (npr. povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve in v skladu z dopustnimi mejami določenimi s predpisi.
(2) Delež spremljajočih dejavnosti v posameznem objektu je max. 100 m2/objekt.
9. člen 
(vrste objektov glede na zahtevnost) 
(1) V območju OPPN je poleg manj zahtevnih objektov dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s 13. členom tega odloka.
(2) Na območju ureditvene enote UEzp je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
III. MERILA IN POGOJI NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN 
10. člen 
(zasnova in ureditvene enote) 
(1) Zapolnjuje se nepozidan del znotraj strnjene pozidave Artič. Poveže se obstoječe prometno omrežje, preko katerega se omogoča dostop do zemljišč v JZ delu območja.
(2) Zaradi vodila fleksibilnosti se določijo robni pogoji s površinami za razvoj objektov. Dovoli se uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov. Določena je ureditvena enota zelenih površin (UEzp).
(3) Zasnova je razvidna iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«. Prikaz stavb v grafičnem delu je simbolen.
11. člen 
(lokacijski pogoji in pogoji o velikosti objektov) 
(1) Gradnja objektov je dopustna na površinah za razvoj objekta.
(2) Površina za razvoj objekta je odmaknjena od meje parcele objekta 4 m ali več oziroma manj na mestih, prikazanih v grafičnem delu. V primeru gradnje stavbe v 20 m pasu od gozdnega roba je dopustna gradnja pod pogoji pristojnega soglasodajalca zaradi možnega vpliva gozda na stavbo.
(3) Izven površine za razvoj objektov je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov pod pogoji 13. člena tega odloka.
(4) Vsi nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od parcele ceste najmanj 2,0 m ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na prometnih površinah.
(5) Stavbe se umestijo na parcelo objekta na način, da se zagotavlja čim večji delež enovitega zunanjega prostora proti jugu in zahodu ali vzhodu odvisno od orientacije terena.
(6) Velikost objektov se določi z robnimi pogoji upoštevajoč gradbene meje in faktor zazidanosti.
(7) Najvišja točka strehe stanovanjske stavbe je lahko do višine, ki jo doseže običajna višina stanovanjske stavbe etažnosti (K)+P+M oziroma (K)+P+1 pri ravni strehi oziroma strehi z naklonom do 15°. Etažnost znotraj objekta ni določena.
(8) Spremljajoče stavbe so pritlične maksimalne svetle višine 3,0 m, brez kolenčnega zidu,lahko tudi podkletene.
(9) Kota pritličja je lahko največ 0,5 m nad terenom na mestu vhoda.
(10) Kletne etaže so dovoljene, kolikor to dopuščajo terenske razmere in komunalni priključki. Stavba ali del stavbe je lahko vkopan v teren s površino strehe kot del zunanje ureditve z vidno fasado iz terena – vkopana stavba.
(11) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo: Maksimalni Fz je 0,25, pri parceli objekta manjši od 750 m2 pa 0,3. Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena ter tvori zelene površine ali potrebne utrjene površine, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti.
(12) Pri načrtovanu gradnje na parcelah objekta GP8 in GP21 je potrebno preveriti ustreznost trdnosti tal zaradi nasipanega terena.
(13) Lokacijski pogoji in dopustni gabariti objektov so razvidni iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov in površin) 
(1) Tipologija zazidave enostanovanjskih stavb: samostojne hiše.
(2) Oblika osnovnega stanovanjskega objekta:
– V osnovi podolgovat tloris.
– Usmerjenost daljše osi in slemena strehe v smeri V-Z.
(3) Strehe:
– Oblikovanje streh naj bo sodobno in čistih, enostavnih oblik.
– Dopustne so poševne in ravne strehe, razen štiri in večkapne strehe.
– Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami ali terasami. Lom naklona strešine ni dopusten. Sestavljena dvokapna streha je dopustna v primeru sestavljenega tlorisa, kjer je naklon strehe vseh strešin enak, nivo slemena pa ne nujno.
– Barve kritin morajo biti sive, bakreno rjave ali opečne barve. Prepovedana je uporaba svetlobo odbijajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina, pločevina). Strehe so lahko zazelenjene.
– Osvetlitev podstrešnih prostorov preko strešin je dovoljena s:
a. strešnimi okni,
b. terasami, ložami,
c. kubusnimi izzidki oziroma ravnimi frčadami,
d. ali večjimi trikotnimi frčadami z naklonom enakim osnovnem naklonu,
pod pogojem, da je na objektu en tip frčad na strešini ene fasade.
– Čopi in frčade drugih oblik niso dopustne.
(4) Oblikovanje fasad:
– Material: poleg stekla je dopustna kombinacija maksimalno dveh materialov.
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni. Fasada objekta višine kot etažnost K+P+M (ali1) mora biti členjena ali na drugačen način vizualno razbita površina.
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so večkotni in polkrožni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij (stebrišča, loki …) in na strehah objektov (omejena oblikovnost frčad ipd.).
– Fasade naj bodo v odtenkih svetlih, toplih, zemeljskih barv ali v beli barvi. Dovoljene so barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade (dodani ali odvzeti kubusi, vhod).
– Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. signalne barve, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, modra, turkizno modra).
(5) Dozidave in nadzidave morajo biti izvedene na način, da je objekt v celoti oblikovan po določilih tega člena in v skupni velikosti objekta, kot določa 11. člen tega odloka.
(6) Postavitev zunanjih enot naprav:
– Naprave za izkoriščanje sončne energije se na strehe postavijo praviloma vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z najmanjšim naklonom se postavijo pod največjim mogočim kotom in najboljšo mogočo orientacijo, praviloma skrite za fasadni venec oziroma morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
– Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.
– V primeru postavitve zunanje enote toplotne črpalke na mesto, vidno iz ulice, mora biti le ta vizualno zastrta.
(7) Spremljajoče stavbe:
– Pravokoten tloris z max. enim dodanim kubusom.
– V primeru potrebe po več vrst spremljajočih stavb z namembnostjo kot so garaža, nadstrešek namenjen zaščiti osebnih avtomobilov, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, lopa ipd., morajo biti funkcije le-teh združene v enovito spremljajočo stavbo.
– Uporaba materialov in oblikovanje spremljajočih stavb mora izkazovati njegovo podrejenost osnovnemu objektu. Oblikovno enostaven – nečlenjen objekt v barvah in materialih pod pogoji, enakimi kot za stanovanjski objekt, vendar lahko drugačen od njega.
– Strehe spremljajoče stavbe morajo biti enostavne (sestavljene dvokapne strehe niso dopustne) in oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon in kritina) ali z ravno streho. Osvetljevanje je možno preko strešin s strešnim oknom.
(8) Uvozi in utrjene površine:
– Zaradi zagotavljanja čim večjega deleža zelenih površin in zaradi različnih velikosti parcel objektov se utrjene tlakovane površine načrtujejo v najmanjši možni velikosti, ki še izpolnjuje funkcijo – dovoz, parkirišča, manipulativni prostor.
– Vsaka stanovanjska enota mora imeti najmanj 2 parkirni mesti. Morebitna dodatna parkirna mesta se zagotovijo kot del hortikulturne ureditve – travne rešetke, leseni tramovi ali drugi površinski materiali kombinirani s površinami trave (razen betonsko satovje).
– Med javno cesto in parkiriščem ali garažo ali ograjo je potrebno zagotoviti najmanj 5m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi.
– Dovozi na parcele objektov se asfaltirajo ali tlakujejo v širini najmanj 3,0 m, s poglobljenimi robniki in ustreznimi uvoznimi radiji.
– V primeru dodatne dejavnosti v objektu, morajo biti vse manipulativne in parkirne površine za potrebe dejavnosti na pripadajoči parceli objekta.
(9) Nepozidane in neutrjene površine:
– Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi ponikanja meteorne vode kot zaradi privlačnosti prostora. Rastline ne smejo posegati v območje preglednostnega trikotnika. Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture se izvede z odmikom od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa najmanj 2,00 m.
– Razlike v nivoju terena se zaradi niveliranja parcele izvedejo z brežinami.
(10) Zemljišča v UEzp so funkcionalno povezana z obstoječimi ali predvidenimi objekti. Dopustna je gradnja za potrebe izboljšanja kvalitete bivanja, vrtičkarstva, individualnih igrišč in infrastrukturnih vodov, kot je določeno v 9. členu tega odloka.
13. člen 
(pogoji za nezahtevne in enostavne objekte) 
(1) Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– Majhna stavba (garaža, drvarnica oziroma pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt)
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, vetrolov, manjša drvarnica, savna, zimski vrt)
– Pomožni objekt v javni rabi (objekt za razsvetljavo, drog, urbana oprema, pomožni cestni objekti)
– Podporni zid
– Ograja
– Mala komunalna čistilna naprava
– Rezervoar za vodo (samo vkopani)
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Pomožni komunalni objekt
– Objekti za akumulacijo vode od tega vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen.
(2) K posameznem osnovnem objektu je dopustna postavitev samo enega objekta iste namembnosti, upoštevajoč tudi spremljajoče stavbe. Združevanje funkcij majhnih stavb velja enako, kot je določeno v sedmem odstavku 12. člena tega odloka.
(3) Lega nezahtevnih in enostavnih objektov na zemljišču:
– Najbolj izpostavljen del novih nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so po definiciji stavbe in ki so namenjene gospodarjenju (garaža, drvarnica, vrtna lopa ipd.), mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen min. 1,5 m, lahko tudi manj, če s tem soglaša sosed. Minimalni odmik ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov od parcelne meje je 0,5 m.
– Odmik od meje s prometnico določa četrti odstavek 11. člena tega odloka.
– Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi do ali na parcelni meji sosednjega zemljišča v primeru gradnje objekta tudi na sosednjem zemljišču na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednje parcele objekta.
(4) Velikost in oblikovnost nezahtevnih in enostavnih stavb se izvaja smiselno kot velja za spremljajoče stavbe pod pogoji navedenimi v 11. členu in v sedmem odstavku 12. člena tega odloka.
(5) Ograje:
– Medsoseske ograje se postavijo na mejo zemljiških parcel, s čimer morajo lastniki mejnih parcel soglašati. V nasprotnem primeru se ograja postavi največ v odmiku od parcelne meje, ki zagotavlja gradnjo ograje na parceli objekta.
– Ograje so maksimalne višine 1,50 m, zelene ograje (žive meje) lahko tudi do 2,00 m.
– Masivne zazidane ograje in zasaditev mej s cipresami niso dopustni.
(6) Podporni zidovi so lahko grajeni do višine 1,50 m. Zidovi višine nad 0,5 m, ki so vizualno izpostavljeni, morajo biti zazelenjeni. Če je zaradi terenskih razmer potrebna višina opornega zidu več kot 1,5 m, se izvede v terasah.
(7) Mesta za zbiranje in odjem smeti (odjemno in zbirno mesto komunalnih odpadkov) se oblikujejo kot del opreme naselja in uredijo na način, da niso vizualno izpostavljeni.
14. člen 
(pogoji za obstoječe objekte) 
Obstoječe stavbe so izvzete iz območja OPPN vezano na navedbe 4. člena o spremembi območja OPPN.
IV. POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO 
15. člen 
(infrastruktura splošno) 
(1) Zemljišča za gradnjo objektov se priklapljajo na obstoječo infrastrukturo v neposredni bližini (promet, elektrika, vodovod, telekomunikacije). Kanalizacijskega omrežja ni.
(2) Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Prečkanja cest, uvozov, dvorišč se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo.
(3) Sajenje dreves v varovalnih območij infrastrukture je dopustno pod pogoji, navedenimi v devetem odstavku 12. člena tega odloka.
(4) Elektro omarice, omarice telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(5) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.
16. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Dostop do območja je iz obstoječega prometnega omrežja preko javne poti JP 526221, ki povezuje Artiče z Glogovim Brodom in lokalne ceste LC 024472 s povezavo na JP 526221 po obstoječi poljski poti.
(2) Nova cesta ima značaj dostopne lokalne ceste, za katero velja projektna hitrost 40 km/h, z minimalnim normalnim prečnim profilom ceste 6,50 (vozni pas 2x2,50 m, bankine 2x0,75). Pozicija ceste se dokončno umesti v fazi izdelave projekta za infrastrukturno opremljanje območja upoštevajoč zadnje parcelno stanje in sicer po principu sorazmernega poseganja na območje parcel objektov severno in južno do ceste. Odvodnjavanje ceste se predvidi na način, ki ne bo imel vpliva na parcele objektov. Na mestu priključka poljske poti z JP se predvidi začasno obračališče in uskladi umestitev trafo postaje. Na lokalnih mestih se izvedejo vkopi in nasipi v konstrukciji kot izhaja iz geološko geomehanskega poročila izdelanega v sklopu projekta ceste in sicer se vkopi manjših dimenzij izvedejo standardno z nagibom brežin 1:1,5. Tudi nasipi so minimalni in se izvedejo z nagibom brežin do 1:1,5.
(3) Izvede se dostopna cesta na GPi2 do dveh parcel objektov z minimalnim voznim pasom 1x3,50 m.
(4) Parkirna mesta za posamezno stavbo in manipulativne površine se zagotavljajo na parceli tega objekta upoštevajoč 12. člen tega odloka.
(5) Posebnih površin namenjenih pešcem, kolesarjem ali javnem prometu ni predvidenih.
(6) Ob obstoječih cestah je izvedena cestna razsvetljava. Ob novi cesti se predvidi nova cestna razsvetljava. Pozicije je potrebno uskladiti z lastniki mejnih parcel objektov glede na predvidene uvoze.
(7) Gradnja na SV delu mora biti načrtovana tako, da omogoča dostop do gozdnih zemljišč. Na skrajnem JZ delu je potrebno zagotoviti dostop do kmetijskih zemljišč in navezavo pešpoti do Trebeža.
(8) Prometne ureditve so prikazane na načrtu 4 grafičnega dela OPPN »Prometne ureditve«.
17. člen 
(vodovod in hidrantno omrežje) 
(1) Obstoječi vaški vodovod poteka v koridorju obstoječih cest in novo načrtovane povezovalne ceste. Po potrebi se vodovod in jaški na parceli objekta GP4 premaknejo v koridor ceste.
(2) Objekti se priklopijo na obstoječe omrežje. Način in mesto priklopa ter dimenzioniranje se izvedejo pod pogoji upravljavca.
(3) Na vodovodnem omrežju so obstoječi hidranti.
(4) Potek vodovoda je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
18. člen 
(čiščenje in odvajanje voda) 
(1) Na širšem območju ni izvedenega javnega kanalizacijskega sistema.
(2) Skladno z Operativnim programom občina izgradi v koridorju cest javni kanalizacijski sistem s čistilno napravo izven območja OPPN. Priključevanje objektov na kanalizacijski sistem je obvezno. Dimenzioniranje in tehnične karakteristike omrežja se določijo v fazi izdelave projekta.
(3) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti zadrževanje in ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Padavinske vode s streh se odvajajo v lokalni zbiralnik deževnice, ki se uporablja za zalivanje in sanitarno vodo. Odvečne vode se odvajajo na način, kot je sprejemljiv glede na geološko geomehanske lastnosti terena. V primeru ponikalnic morajo biti le te locirane izven vpliva stavb, povoznih in manipulativnih površin, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in ne bo povzročena škoda tretji osebi.
(4) Odvodnjavanje padavinske vode iz obstoječega cestišča LC 024472 se uredi s požiralniki z rešetko ali z vtokom pod robniki, ki so vezani na obstoječo kanalizacijo, ter z asfaltnimi muldami v požiralnike z rešetko. Odvodnjavanje novih prometnih površin se zagotovi preko požiralnikov s peskolovi v vodotesno cestno meteorno kanalizacijo in sistema drenaž, ki poteka vzporedno s cesto. Odvodnjavanje se natančneje določi v fazi izdelave projekta na način, ki ne bo imel vpliva na parcele objektov.
(5) Odvodnjavanje odpadnih in padavinskih vod je razvidno iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
19. člen 
(energetska infrastruktura) 
(1) Na območju OPPN se nahaja elektro omrežje, ki napaja obstoječe objekte v neposredni bližini.
(2) Za potrebe napajanja novih objektov je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo TP 20/0,4 kV ali znotraj ali izven območja OPPN s pripadajočimi podzemnimi elektroenergetskimi vodi – napajanje iz daljnovoda izven območja OPPN in povezavo obstoječega omrežja na novo trafo postajo.
(3) Omrežje se dogradi s sekundarnimi vodi na območju koridorjev novih cest. Objekti ob vzhodni cesti se priklopijo na obstoječe omrežje, ki se okrepi s povezavo na novo trafo postajo. Način in mesto priklopa ter dimenzioniranje se izvedejo pod pogoji upravljavca. Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric, ki so locirane pod pogoji 15. člena tega odloka.
(4) Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje obnovljivih virov energije. Fotovoltaični sistemi se lahko izvedejo le kot del strehe ali fasade obstoječih objektov.
(5) Potek elektroenergetskega omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
20. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Na območju OPPN se nahaja telekomunikacijsko omrežje (TK), na katerega so priklopljeni obstoječi objekti v neposredni bližini. TK vod z izvedenimi priključnimi vodi je izveden tudi na območju nove povezovalne ceste.
(2) Objekti se priključijo na obstoječe omrežje.
(3) Dopustna je gradnja širokopasovnega omrežja in drugih telekomunikacijskih omrežij.
(4) Potek TK omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
21. člen 
(zbiranje in odvoz odpadkov) 
(1) Uredi se individualen odvoz komunalnih odpadkov z odjemnih mest ob cesti, ki morajo biti opremljena s posodo za odpad po navodilih upravljavca. Odjemno mesto za GP21 ni na parceli objekti, temveč ob cesti.
(2) Odjemno mesto za smetnjake se uredi skladno z določili 13. člena tega odloka. Omogočati mora neovirano odlaganje komunalnih odpadkov in drugih odpadkov, hkrati pa mora biti dostopno posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
V. PARCELACIJA IN PROSTORSKI UKREPI 
22. člen 
(parcelacija in prostorski ukrepi) 
(1) Predvidene parcele objektov so določene glede na potrebe in lastnosti prostora, smiselno upoštevajoč obstoječo strukturo naselja in dostopnost.
(2) Ceste na območju imajo status javnega dobra. Dostopna cesta GPi2 do dveh parcel objektov je v solastništvu lastnikov obeh parcel.
(3) Pred gradnjo objektov, ki mejijo na obstoječe ali načrtovane občinske javne ceste ali drugo grajeno javno dobro lokalnega pomena je treba izvesti postopek ureditve meje, parcelacije, nove izmere ali drug postopek s katerim se uredi dejansko stanje in prenese lastništvo občinskih javnih cest ali drugega grajenega javnega dobra lokalnega pomena na občino.
(4) Parcelaciia parcel objektov GP1-8 na meji javnega dobra ceste se izvede na način, ki omogoča umestitev ceste pod pogoji drugega odstavka 16. člena tega odloka. Širina parcele ceste je v karakterističnem profilu 7,5 m.
(5) Potek parcelnih meja med GP6 in GP7, med GP7 in P22 ter med GP21 in parc. št 294/3, k.o. Artiče se smiselno prilagodi poteku urejenih zemljiških parcelnih mej.
(6) Parcelacija je razvidna iz načrta 6 grafičnega dela OPPN »Parcelacija«.
(7) Posebni prostorski ukrepi niso predvideni.
VI. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN OKOLJA 
23. člen 
(ohranjanje kulturne dediščine in narave) 
OPPN ne posega na območja ohranjanja kulturne dediščine niti na območja varovanja narave.
24. člen 
(varovanje voda) 
(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov oziroma njihovih varstvenih pasov. Na območju se poplave ne pojavljajo in ni površinskih voda.
(2) Predvideni so predhodni ukrepi za varstvo podtalnice skladno z veljavno zakonodajo – ustrezen način odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih vod, lovilci olj in maščob, v primerih, določenih v veljavni zakonodaji, ponikalnice, zbiralniki za vodo.
25. člen 
(varovanje okolja) 
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Območje stanovanj sodi vezano na 112. člen OPN med območja III. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in je dovoljena mejna raven hrupa 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi.
(3) Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja objektov morajo upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
(4) Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise. Območje OPPN sodi v območje I. stopnje varstva pred sevanjem.
(5) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje, ki svetijo, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega onesnaženja okolja ter zmanjševanja porabe električne energije.
(6) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v občini.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA 
26. člen 
(obramba in varstvo pred nesrečami) 
(1) Obramba: Na območju urejanja niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Ukrepi ogroženih območij: Območje obravnave se ne nahaja na ogroženem območju – ne na poplavnem območju, ne na erozijsko ogroženem območju in ne na plazljivem ali plazovitem območju.
(3) Protipotresna varnost: Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za projektni potresni pospešek tal (g) je 0,2. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.
(4) Nevarnost razlitja nevarnih snovi: glede na namenskost stavb se ne predvideva pojavnost tovrstne nevarnosti.
27. člen 
(požarnovarstvene zahteve) 
(1) Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov, nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.
(2) Intervencijske poti se zagotovijo na obstoječih in novih cestah.
28. člen 
(varovanje zdravja) 
Dostop do javnih površin mora omogočati dostop in uporabo gibalno oviranim osebam skladno s predpisi in dobro prakso.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
29. člen 
(etapnost izvedbe prostorske ureditve) 
(1) Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(2) Etapnost izvajanja se nanaša predvsem na zagotavljanje komunalne opreme, in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta in na način, ki smiselno upošteva celoto in ne ovira izvedbe komunalnega opremljanja območja.
30. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom.
Infrastruktura:
(3) Kolikor se kasneje izkaže potreba po drugačnem prometnem profilu in režimu, so s strokovno utemeljitvijo možna odstopanja od 16. člena tega odloka in s tem posledično tudi odstopanja pri gradnji infrastrukture.
(4) Do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja in pripadajoče čistilne naprave se začasno zagotavlja individualno čiščenje odpadnih komunalnih vod z malo čistilno napravo ali nepretočno greznico pod pogojem upravljavca, ki se kasneje lahko uporabi kot zbiralnik za vodo.
(5) Če pri gradnji prvega stanovanjskega objekta še ne bo izgrajena nova trafo postaja, se lahko objekt začasno priključi na obstoječe elektro omrežje.
(6) Natančneje se pozicija TP določi najpozneje v fazi izdelave projektne dokumentacije za komunalno opremljanje območja, lahko tudi izven območja OPPN.
Parcelacija:
(7) Če se TP ne umesti na GPi3, se le ta lahko priključi k GP4, površina za razvoj objekta pa se v tem delu opredeli z odmikom 4m od parcelne meje.
(8) Dopustno je združevanje parcel objektov GP5 in GP6, GP12 in GP13, GP15 in GP16, kjer se združijo površine za razvoj objekta Delitev parcel ni dopustna.
31. člen 
(zagotavljanje izgradnje infrastrukture) 
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače določeno.
(2) Pristopi se k izdelavi projekta infrastrukturnega opremljanja območja. Izdela se projekt za:
– prometno infrastrukturo z ustreznim odvodnjavanjem in cestno razsvetljavo,
– kanalizacijsko omrežje upoštevajoč celotno prispevno kanalizacijsko omrežje čistilne naprave,
– elektro omrežje z novo trafo postajo s pripadajočimi elektroenergetskimi vodi – napajanje iz daljnovoda izven območja OPPN in povezava obstoječega omrežja na novo trafo postajo in
– širokopasovno omrežja elektronskih komunikacij,
upoštevajoč obstoječe infrastrukturne vode.
(3) Skladno z operativnim programom Občina zagotovi odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod, lastnik elektro omrežja pa izgradnjo nove trafo postaje in pripadajočih vodov.
(4) Podlaga za odmero komunalnega prispevka je program opremljanja, ki se sprejme z odlokom.
(5) Občina Brežice lahko gradnjo komunalne opreme s pogodbo odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka po tem odloku. Zemljišča, potrebna za parcele javnih cest lastniki zemljišč neodplačno prenesejo na Občino Brežice.
32. člen 
(obveznosti udeležencev graditve objektov) 
Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet soglasij k projektom.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
33. člen 
(dopustni posegi pred izvedbo ureditev) 
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
34. člen 
(vpogled akta in nadzorstvo) 
(1) OPPN je v času uradnih ur na vpogled na pristojnem oddelku za prostor Občine Brežice.
(2) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
35. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN oziroma za pripravo celovitih sprememb in dopolnitev OPN) 
(1) Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedbene pogoje (v nadaljevanju »PIP«) v OPN.
(2) Pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN občine se določi ustrezna namenska raba zemljišč za potrebe podaljška nove ceste za navezavo na JP 526221.
(3) Na območju izvzetem iz OPPN glede na območje EUP ART-09 se pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN določi način urejanja s PIP-i, kot veljajo za PREN8, SSe oziroma se smiselno korigirajo območja EUP glede na območje tega OPPN.
36. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-1/2014
Brežice, dne 13. junija 2016
Župan 
Občine Brežice 
Ivan Molan l.r.