Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2015 z dne 8. 10. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2015 z dne 8. 10. 2015

Kazalo

2949. Odlok o rabi javnih površin in občinskih taksah za rabo teh površin, stran 8305.

  
Na podlagi 9. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07, 57/08, 36/11 in 14/15), 21. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 in 14/15), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 in 92/14) in 19. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 14/09 in 38/10) je Občinski svet Občine Metlika na 7. redni seji dne 24. 9. 2015 sprejel
O D L O K
o rabi javnih površin in občinskih taksah za rabo teh površin
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določijo pogoji in način posebne in podrejene rabe javnih površin v lasti Občine Metlika ter plačilo občinske takse za rabo teh javnih površin za območje Občine Metlika (v nadaljevanju občina).
2. člen
(1) Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in so kot takšne opredeljene v predpisih o graditvi objektov in drugih področnih predpisih, površine ali objekti, ki spadajo v grajeno javno dobro in površine v lasti občine, ki so namenjene splošni javni rabi.
(2) Posebna raba javnih površin pomeni rabo za:
– postavitev gostinskih vrtov,
– postavitev kioskov,
– postavitev premičnih prodajnih objektov, premičnih stojnic in drugih manjših objektov pred poslovnimi prostori,
– postavitev premičnih stojnic za tradicionalne sejme,
– prodajo časopisov,
– postavitev prodajnih avtomatov,
– postavitev gradbenih odrov ali gradbišč,
– ulične nastope, snemanje filmov, otvoritve ipd. in
– postavitev stojnic za predstavitve.
(3) Podrejena raba javnih površin pomeni rabo za javne prireditve, shode ipd..
II. POGOJI IN NAČINI POSEBNE IN PODREJENE RABE JAVNIH POVRŠIN
1. Splošni pogoji rabe javnih površin
3. člen
(1) Objektov in opreme ni dovoljeno postavljati na naslednjih javnih površinah:
– v javne parke in parkovne ureditve, razen gostinskih vrtov ter začasnih premičnih prodajnih objektov ob javnih prireditvah in posebnih priložnostih;
– na zelenicah, ki so funkcionalni del stanovanjskih sosesk in območij;
– na lokacijah, kjer ovirajo vedutne poglede na naselje, naravna okolja, kvalitetne mestne ureditve, arhitekturo objektov in na elemente naravne in kulturne dediščine, z izjemo začasnih premičnih prodajnih objektov ob javnih prireditvah;
– na lokacije, kjer bi njihova postavitev lahko negativno vplivala na prometno varnost.
(2) Objekti in oprema na javnih površinah morajo biti:
– postavljeni in oblikovani tako, da so v vidnem polju usklajeni z okoljem, v katerega so umeščeni;
– postavljeni tako, da ne povzročajo zasičenosti posameznih ambientov ali območij;
– postavljeni tako, da ne potrebujejo novih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, oziroma če obstaja možnost priključitve na potrebno gospodarsko javno infrastrukturo brez gradbenih posegov v javno površino in na podlagi dovoljenj po veljavni zakonodaji.
(3) Posebna in podrejena raba javne površine mora zagotavljati:
– varen promet vseh uporabnikov javne površine;
– dostop za uporabnike sosednjih površin oziroma zemljišč;
– dostop do gospodarske javne infrastrukture;
– vzdrževanje javne površine in gospodarske javne infrastrukture.
4. člen
(1) Pred uporabo javne površine za namene posebne ali podrejene rabe iz tega odloka mora uporabnik pridobiti vsa soglasja predpisana z veljavno zakonodajo in drugimi področnimi predpisi.
(2) Uporabnik, ki je pridobil dovoljenje za posebno ali podrejeno rabo, mora skrbeti za urejenost javne površine in za njeno redno čiščenje.
(3) Uporabnik, ki je pridobil dovoljenje za posebno ali podrejeno rabo, mora po prenehanju uporabe javne površine le-to vzpostaviti v prvotno stanje na svoje stroške. V primeru da tega ne stori, opravi to vzdrževalec javne površine na stroške stranke.
(4) Kolikor občina potrebuje zasedeno javno površino za druge namene, je uporabnik dolžan vse objekte in opremo brez odškodnine v sporazumnem roku odstraniti in vzpostaviti na javni površini prvotno stanje.
2. Pridobitev dovoljenja – splošno
5. člen
(1) Pogoj za posebno in podrejeno rabo javnih površin je pridobitev dovoljenja, ki ga izda občinska uprava. Izvod odločbe – dovoljenja se posreduje svetu krajevne skupnosti, kjer se javna površina, ki je predmet posebne ali podrejene rabe nahaja.
(2) Pravna ali fizična oseba (v nadaljevanju stranka) pridobi dovoljenje za posebno in podrejeno rabo javnih površin, če izpolnjuje posamezne pogoje iz tega odloka.
(3) Taksnih predmetov ali izvajanje storitev, za katere je potrebno dovoljenje po tem odloku, ni dovoljeno spreminjati brez dovoljenja občine.
6. člen
Stranka pridobi dovoljenje za posebno rabo javnih površin na podlagi vloge ali javnega razpisa, dovoljenje za podrejeno rabo javnih površin pa na podlagi vloge.
3. Pridobitev dovoljenja za posebno rabo javnih površin
7. člen
(1) Stranka pridobi dovoljenje za posebno rabo javnih površin na podlagi vloge, ki mora vsebovati:
– osebno ime oziroma naziv firme stranke;
– prebivališče oziroma sedež stranke;
– opredelitev namena rabe javne površine;
– lokacijo in čas rabe javne površine;
– v primeru prodaje na premičnih prodajnih objektih, premičnih stojnicah in prodajnih avtomatih časovni termin prodaje;
– kulturno-varstveno soglasje ter druga predpisana soglasja, kjer je to potrebno;
– skico ali načrt objekta in naprave s podatki o dimenzijah, obliki in barvi;
– soglasja za priključitev na javno komunalno infrastrukturo, kadar so ta predpisana in
– podpis vlagatelja.
(2) Popolna vloga mora biti vložena na občino najmanj 15 dni pred pričetkom uporabe javne površine.
8. člen
Na podlagi javnega razpisa stranka pridobi dovoljenje:
– za postavitev gostinskega vrta, ki ni povezan z obstoječim gostinskim obratom;
– za postavitev kioska;
– če ima občina na določeni lokaciji interes za izvajanje določenih aktivnosti.
9. člen
(1) Javni razpis se objavi na spletni strani občine in na oglasni deski.
(2) Javni razpis mora vsebovati vsaj:
– način, lokacijo in čas rabe javnih površin;
– izhodiščno vrednost enkratnega nadomestila v evrih;
– rok za oddajo ponudb;
– čas in kraj odpiranja ponudb;
– dodatne pogoje, ki se opredelijo glede na lokacijo in način rabe javne površine;
– rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri.
(3) Za postopek javnega razpisa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek ravnanja s stvarnim premoženjem v lasti samoupravne lokalne skupnosti.
(4) Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo imenuje župan in ima najmanj tri člane. Postopek javnega razpisa mora biti v celoti dokumentiran.
(5) Na javnem razpisu se izločijo tisti prosilci, ki:
– niso poravnali zapadlih obveznosti do občine;
– uporabljajo katerokoli javno površino brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem;
– niso odstranili objektov in naprav, za katere nimajo dovoljenja po tem odloku.
(6) Med prispelimi ponudbami, ki izpolnjujejo zahteve iz javnega razpisa, je izbran tisti ponudnik, ki nudi občini najboljše pogoje rabe javne površine ali ponudi najvišje enkratno nadomestilo za rabo javne površine, kar se opredeli z javnim razpisom.
(7) Javni razpis je za posamezno od razpisanih lokacij uspel, če je za to lokacijo prispela vsaj ena popolna ponudba.
(8) Uporabnik javne površine lahko na njej uporablja objekte, ki so v njegovi lasti, vendar morajo ti funkcionalno in estetsko ustrezati potrebam izvajanja dejavnosti.
4. Pridobitev dovoljenja za podrejeno rabo javnih površin
10. člen
(1) Vloga za uporabo javne površine za javno prireditev ali shod mora vsebovati:
– ime organizatorja;
– namen prireditve (kulturni, zabavni, tržni, športni, politični, verski itd.);
– namen shoda (politični, verski itd.);
– obliko prireditve (razstava, predstava, mimohod, karneval, parada, koncert, filmske promocije, ples itd.);
– čas trajanja (začetek in konec, vključno s pripravljalnimi in zaključnimi deli);
– pričakovano število obiskovalcev in udeležencev;
– opredelitev lokacije;
– skico ali kopijo katastrskega načrta z vrisano lokacijo;
– vrsto opreme in načrt postavitve opreme;
– predlog začasne prometne ureditve.
(2) Pogoj za pridobitev soglasja je poravnava obveznosti do občine in ravnanje stranke skladno z že izdanim dovoljenjem.
(3) Čas trajanja javne prireditve ali shoda se določi v dovoljenju.
5. Posebni pogoji in načini posebne rabe javnih površin
A. POSTAVITEV GOSTINSKEGA VRTA
11. člen
(1) Na javni površini je dovoljeno postaviti gostinski vrt, ki je povezan z gostinskim obratom (v nadaljevanju: gostinski vrt z gostinskim obratom).
(2) Dovoljenje za postavitev gostinskega vrta z gostinskim obratom se izda za določen čas do enega leta ali nedoločen čas z odpovednim rokom enega meseca.
(3) Gostinski vrt z gostinskim obratom se postavi v skladu z grafično prilogo, ki mora upoštevati naslednje:
– med/za/pred gostinskim vrtom in gostinskim obratom mora biti zagotovljen nemoten prehod pešcev;
– dovoljena velikost ograjenega gostinskega vrta mora biti označena na način, ki ga določi občina;
– pogoje, ki jih določi Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije in drug pristojni organ, kjer je to potrebno;
– vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko odstranijo in
– za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki enotne barve.
12. člen
(1) Gostinski vrt na javnih površinah, ki ni povezan z obstoječim gostinskim obratom, mora biti urejen kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključen na potrebne komunalne vode, ki jih uredi stranka.
(2) Za gostinski vrt iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo vsi pogoji, ki so določeni v tretjem odstavku 11. člena, razen prve alineje.
(3) Dovoljenje za postavitev gostinskega vrta, ki ni povezan z gostinskim obratom, se izda za določen čas do enega leta ali nedoločen čas z odpovednim rokom enega meseca.
B. POSTAVITEV KIOSKA
13. člen
(1) Na javnih površinah je dovoljeno postaviti kiosk, če obstaja možnost priključkov na potrebne komunalne vode, ki jih uredi stranka, ki mora pridobiti tudi potrebna dovoljenja.
(2) Dovoljenje za postavitev kioska se izda za določen čas do enega leta ali nedoločen čas z odpovednim rokom enega meseca.
C. PREMIČNI PRODAJNI OBJEKTI, PREMIČNE STOJNICE ZA PRODAJO IN PREMIČNI VOZIČKI
14. člen
(1) Na javnih površinah je dovoljeno postaviti premične prodajne objekte, premične stojnice in premične vozičke namenjene za prodajo.
(2) Po koncu prodaje mora uporabnik prodajni objekt, premično stojnico oziroma premični voziček dnevno odstraniti iz javne površine in na javni površini vzpostaviti prvotno stanje, rezen če je v odločbi določeno drugače.
(3) Dovoljenje za postavitev se izda za sezonski čas ali čas do enega leta.
(4) Prodaja blaga pred vhodom v lastno trgovino je dovoljena na premičnih prodajnih objektih, ki s svojim videzom ne smejo kaziti okolice. Ti objekti se po končani prodaji odstranijo.
(5) Za prodajo blaga na premičnih prodajnih objektih, premičnih stojnicah za prodajo in premičnih vozičkih se šteje tudi prodaja na prireditvah. V tem primeru lahko organizator prireditve pridobi pisno soglasje za vse prodajalce, ki prodajajo na prireditvi.
D. PRODAJA NA SEJMIH, KI JIH ORGANIZIRA OBČINA
15. člen
(1) Na javnih površinah se za izvedbo sejmov, ki jih organizira občina, lahko postavijo premične stojnice.
(2) Občina lahko za izvajanje sejma sklene pogodbo o upravljanju sejma z izbranim upravljavcem.
(3) Za prodajo na sejmu, ki ga organizira občina, se ne plačuje občinska taksa ali ostale predpisane dajatve s strani občine, temveč se plača pristojbina. Višino pristojbine določi župan, v primeru prenosa v upravljanje pa upravljavec sejma po predhodnem soglasju župana.
E. POSTAVITEV PRODAJNIH AVTOMATOV IN PRODAJA ČASOPISOV
16. člen
(1) Na javnih površinah je dovoljena postavitev prodajnih avtomatov za različno ponudbo blaga (časopisi, parkirni listki, žetoni in podobno). Prodajni avtomati, razen parkomatov, ne smejo biti pritrjeni v tla.
(2) Na javnih površinah je dovoljena prodaja časopisov iz torbe in posebnih vozičkov, ne pa iz prirejenih objektov ali pripomočkov.
(2) Dovoljenje za postavitev se izda za določen čas do enega leta ali nedoločen čas z odpovednim rokom enega meseca.
F. POSTAVITEV GRADBENIH ODROV
17. člen
(1) Na javnih površinah je dovoljena postavitev gradbenih odrov ali gradbišč za gradnjo ali vzdrževanje objektov.
(2) Dovoljenje se izda za čas trajanja del iz prvega odstavka tega člena.
(3) Če so istočasno nasproti gradbenega odra ali gradbišča drugi začasni objekti posebne rabe javnih površin po tem odloku, se le-ti odstranijo na stroške stranke, ki je investitor gradnje ali obnove objekta, in sicer za čas trajanja dovoljenja iz drugega odstavka tega člena, če bi ovirali javno rabo javnih površin, in se na zahtevo stranke vrne sorazmeren del že plačane takse.
(4) Na javni površini je prepovedano odlagati odpadni in gradbeni material, vrtati vanjo ali jo poškodovati na kakšen drug način, mešati beton ali po njej zlivati kakršnokoli tekočino.
(5) Za postavitev gradbenih odrov ali gradbišč na javnih površinah se občinska taksa po tem odloku ne zaračunava.
18. člen
Za postavitev gradbenega odra ali gradbišča na javnih površinah mora stranka:
– zagotoviti zaporo prometa;
– zagotoviti postavitev začasne prometne signalizacije in začasnih prometnih zavarovanj;
– na območju začasne prepovedi prometa omogočiti dnevno zavarovane dostope in dovoze do objektov na območju obnove;
– o dnevu začetka in dnevu zaključka del poslati pisno sporočilo občini.
G. ULIČNI NASTOPI, SNEMANJE FILMOV, ORGANIZIRANJE OTVORITEV
19. člen
Na javnih površinah so dovoljeni ulični nastopi, snemanje filmov, organiziranje otvoritev, če se s tem ne ovira javna raba javne površine.
H. STOJNICE ZA PREDSTAVITVE
20. člen
(1) Za predstavitev humanitarnih, socialnih, kulturnih, športnih in okoljevarstvenih vsebin, za podpisovanje peticij, za namene volitev in referendumov ter za namene promocije zdravja se dovoli postavitev stojnic.
(2) Po koncu predstavitve mora uporabnik premično stojnico dnevno odstraniti iz javne površine in na javni površini vzpostaviti v prvotno stanje.
6. Prepovedi pri posebni in podrejeni rabi javnih površin
21. člen
Pri posebni in podrejeni rabi javnih površin je prepovedano:
– vrtanje, zabijanje ali kakršnokoli drugo poškodovanje javne površine, razen če je za posebne primere z odločbo določeno drugače;
– uporaba javne površine brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem občine;
– prodaja blaga v nasprotju z določili tega odloka (prodaja iz roke v roko ali iz kovčkov, torb, škatel in podobno);
– na kakršenkoli drug način onesnaževati javne površine.
22. člen
Na javnih površinah ali ob njih je prepovedano nameščati zvočnike in predvajati glasbo, razen z dovoljenjem pristojnega organa.
III. OBČINSKA TAKSA
1. Taksni zavezanec
23. člen
(1) Taksni zavezanec za plačilo občinske takse je pravna ali fizična oseba, ki uporablja predmete ali izvaja storitve, za katere so s tem odlokom določene takse (v nadaljevanju: taksni zavezanec).
(2) Če ni mogoče ugotoviti uporabnika je taksni zavezanec lastnik taksnega predmeta.
2. Višina občinske takse
24. člen
(1) Taksa je določena v točkah. Višine občinskih taks za posamezne taksne predmete in storitve so v obliki točkovnega sistema določene v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
(2) Vrednost točke taksne tarife na dan uveljavitve tega odloka znaša 0,06 EUR. Vrednost točke se lahko usklajuje z letnim indeksom rasti cen življenjskih potrebščin na območju Republike Slovenije, ki ga objavi Statistični urad RS, in sicer na podlagi sklepa župana.
(3) Taksa se določi tako, da se skupno število točk pomnoži z vrednostjo točke. Skupno število točk se določi tako, da se število točk pomnoži s številom merskih enot in s številom dni rabe javne površine.
(4) Taksa se plača po vrednosti točke na dan odmere.
3. Nastanek in prenehanje taksne obveznosti
25. člen
(1) Taksna obveznost nastane z dnem pričetka del namestitve taksnega predmeta (pri javnih prireditvah in shodih, kjer se ne nameščajo objekti, z dnem pričetka uporabe javne površine), preneha pa s potekom dneva odstranitve taksnega predmeta (pri javnih prireditvah in shodih, kjer se ne nameščajo objekti, s potekom dneva prenehanja uporabe javne površine). Taksa se obračuna za cel dan, četudi se javna površina zaseda le del dneva.
(3) Okoliščina, zaradi katere taksnega predmeta zavezanec začasno ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost. Taksa za uporabo javnih površin za namen postavitve letnih vrtov se odmeri ne glede na število predvidenih dni slabega vremena.
4. Prijava taksne obveznosti
26. člen
(1) Taksni zavezanec je dolžan nastanek taksne obveznosti prijaviti občinski upravi občine najmanj 15 dni pred začetkom uporabe oziroma namestitve taksnega predmeta, prenehanje pa z dnem odstranitve oziroma prenehanje uporabe le-tega.
(2) Prijava taksne obveznosti mora vsebovati:
– podatke o zavezancu;
– čas in kraj uporabe oziroma namestitve taksnega predmeta;
– opis taksnega predmeta (vrsta predmeta, površina, število ipd.) in
– vsa dejstva in okoliščine pomembne za določitev vrste in višine takse.
(3) Za prijavo taksne obveznosti šteje tudi vloga za pridobitev dovoljenja za uporabo javnih površin.
(4) Taksni zavezanec je dolžan občinski upravi občine prijaviti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na obračun občinske takse, in sicer v roku 15 dni od nastanka spremembe.
(5) Če taksni zavezanec ne prijavi taksne obveznosti in vsake spremembe o taksnih predmetih, se odmeri občinska taksa po evidencah taksnih predmetov v istem koledarskem letu za tekoče leto ali na podlagi podatkov, ugotovljenih s strani pristojnega občinskega organa.
5. Odmera in plačilo občinske takse
27. člen
(1) Takso odmeri občinska uprava ali nosilec javnih pooblastil. Osnova za odmero občinske takse so podatki pridobljeni na podlagi prijav zavezancev, izdanih dovoljenj pristojnih organov, prijav pristojnih inšpekcijskih služb ter prijave službe občinskega redarstva.
(2) Takse so določene v dnevnih zneskih za posamezne taksne predmete. Pri izračunu se upoštevajo koledarski dnevi.
(3) Občinska taksa se odmeri vnaprej za vse dni koledarskega leta, v katerem bo javna površina v uporabi. Taksni zavezanec ne more uveljavljati za preteklo obdobje morebitnih deževnih dni ali dni slabega vremena, v katerih javne površine ni uporabljal.
(4) Če taksni zavezanec uporablja javno površino tudi po izteku koledarskega leta, v katerem je pridobil soglasje za uporabo javne površine, se mu zaračuna taksa za vsako koledarsko leto posebej, do konca februarja za tekoče leto.
(5) Če taksa odmerjena po postopku iz prvega odstavka tega člena za enega taksnega zavezanca ne presega vrednosti 100 točk, se odmeri v višini 100 točk.
(6) Taksni zavezanec je dolžan takso plačati v roku najkasneje v roku 15-ih dni od izdaje odločbe, vendar pred pričetkom del namestitve taksnega predmeta oziroma pri javnih prireditvah in shodih, pri katerih se ne nameščajo objekti, pred pričetkom uporabe javne površine. O plačilu občinske takse se taksnemu zavezancu na njegovo zahtevo izda ustrezno potrdilo.
(7) Občinske takse po tem odloku so prihodek proračuna občine.
6. Oprostitev plačila občinskih taks
28. člen
(1) Občinske takse ne plačujejo občina, krajevne skupnosti v občini ter javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina.
(2) Občinska taksa se ne plačuje za kulturne, športne, turistične in humanitarne prireditve, ki jih organizirajo društva, ki delujejo na območju občine.
(3) Poleg oprostitev iz tega odloka lahko župan oprosti posamezne zavezance plačila takse, kadar gre za prireditev ali dejavnost, ki je posebnega pomena za razvoj turizma, kulture, športa ali druge dejavnosti v občini ali gre za humanitarno prireditev.
(4) Občinska taksa se ne plača:
– za postavitev gradbenih odrov ali gradbišč na javnih površinah;
– če je predpisan ali s pogodbo dogovorjen drug način plačila;
– za prodajo na sejmih, ki jih organizira občina;
– za uporabo javne površine na prireditvi Vinska vigred.
7. Prisilna izterjava taks
29. člen
Prisilno izterjavo taks opravlja organ pristojen za izterjavo.
IV. NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA
30. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska uprava ter pristojna medobčinska ali občinska inšpekcija in redarstvo.
31. člen
(1) Pristojni organ za nadzor ugotavlja ali je uporaba oziroma namestitev taksnega predmeta prijavljena ter preverja resničnost podatkov na prijavah taksne obveznosti.
(2) V primeru, ko taksna obveznost ni bila prijavljena ali so bili v prijavi taksne obveznosti navedeni neresnični podatki, ki vplivajo na odmero taksne obveznosti ali občinska taksa ni bila plačana v celoti, lahko pristojni organ za nadzor odredi, na stroške taksnega zavezanca, odstranitev taksnega predmeta z javne površine ali prekinitev izvajanja taksne storitve na javni površini za čas do izpolnitve pogojev, ki jih za postavitev in uporabo taksnega predmeta ali za izvajanje taksne storitve na javni površini določa ta odlok.
V. GLOBE
32. člen
(1) Z globo 100,00 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki:
– ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 3. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom in prvim stavkom tretjega odstavka 4. člena tega odloka;
– ne pridobi dovoljenja iz prvega odstavka 5. člena tega odloka, ravna v nasprotju s pridobljenim dovoljenjem ali brez dovoljenja spreminja taksne predmete ali izvajanje storitev;
– postavi gostinski vrt v nasprotju z 11. ali 12. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z drugim in četrtim odstavkom 14. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s 16. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 19. členom tega odloka;
– krši prepovedi iz 21. in 22. člena tega odloka;
– ne prijavi taksne obveznosti, v taksni obveznosti navede neresnične podatke ali ne prijavi spremembe taksne obveznosti v skladu z 26. členom tega odloka.
(2) Z globo 300,00 EUR se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 300,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 100,00 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
33. člen
(1) Stranke, ki uporabljajo javno površino za posebno rabo brez dovoljenja ali pa jim je dovoljenje poteklo, so dolžne podati vlogo za posebno rabo ter prijaviti taksno obveznost na občino najkasneje v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka. Taksna obveznost v tem primeru nastane z dnem začetka veljavnosti tega odloka. Stranke, ki uporabljajo javno površino, so dolžne taksno obveznost prijaviti občini v skladu z določili tega odloka.
(2) Če stranka v roku iz prejšnjega odstavka tega člena dovoljenja ne pridobi, je dolžna na javni površini vzpostaviti prvotno stanje.
(3) Če stranke ne ravnajo skladno z določilom prejšnjega odstavka tega člena, to na stroške stranke stori s strani pristojnega organa pooblaščeni izvajalec.
34. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-2/2015
Metlika, dne 24. septembra 2015
Župan
Občine Metlika
Darko Zevnik l.r.
TAKSNA TARIFA
Tarifa št. 1 – gostinski vrtovi
a) Za gostinske vrtove, ki so povezani z gostinskim obratom in gostinske vrtove, ki niso povezani z gostinskim obratom
1
točk/m2/dan
Tarifa št. 2 – premični taksni predmeti
a) za premične prodajne objekte, kioske, premične stojnice za prodajo, premične stojnice za predstavitve, prodajne avtomate, premične vozičke, prodaja časopisov, manjši objekti pred poslovnimi prostori ipd.
1
točk/m2/dan
Tarifa št. 3 – ulični nastopi, snemanje filmov, otvoritve
a) za ulične nastope, snemanje filmov, otvoritve
4
točk/m2/dan
Tarifa št. 4 – podrejena raba javne površine
a) za javne prireditve, shode, razstave
4
točk/m2/dan
b) za prireditvene šotore, cirkuse, luna parke, zabavišča
4
točk/m2/dan