Uradni list

Številka 74
Uradni list RS, št. 74/2015 z dne 2. 10. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 74/2015 z dne 2. 10. 2015

Kazalo

2922. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Škocjan za programsko obdobje 2015–2020, stran 8206.

  
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) in 15. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 101/06 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Škocjan na 6. redni seji dne 22. 9. 2015 sprejel
P R A V I L N I K
o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Škocjan za programsko obdobje 2015–2020
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Škocjan za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:
– državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne, 25. junija 2014, o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne, 1. 7. 2014, str. 1–75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne, 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne, 24. 12. 2013, str. 1–8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), ter
– druge ukrepe.
2. člen
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Škocjan (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
3. člen
(oblika pomoči)
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in v obliki subvencioniranih storitev.
4. člen
(opredelitev pojmov)
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
1. »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
2. »MSP« ali »mikro, malo in srednje podjetje« pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
3. »kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
4. »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
5. »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
6. »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
7. »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
8. »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
9. »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;
10. »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
11. »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje in druga intelektualna lastnina;
12. »začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
13. »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
14. »neproizvodna naložba« pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;
15. »nezahtevna agromelioracija« je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;
16. »mladi kmet« pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
17. »investicijska dela« pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;
18. »član kmetijskega gospodinjstva« pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;
19. »živila« pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta;
20. »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.
5. člen
(vrste pomoči in ukrepi)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:
Vrste pomoči: 
Ukrepi: 
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014
Ukrep 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen);
Ukrep 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen, 43. člen);
Ukrep 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen);
Ukrep 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen);
De minimis pomoči
(na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
Ukrep 5: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis;
Ukrep 6: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju;
Ostali ukrepi občine
Ukrep 7: Štipendiranje bodočih nosilcev kmetij.
6. člen
(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev)
Upravičenci do pomoči so:
– pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primeru ukrepa po členu 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primeru ukrepa po členu 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju;
– pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine;
– registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine;
– dijaki in študentje programov kmetijstva in gozdarstva, ki so člani kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine.
7. člen
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
– podjetja v težavah.
Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
– pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost.
8. člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega v občinskem glasilu Naši koraki in na spletni strani občine, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in tem pravilnikom.
V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.
9. člen
(spodbujevalni učinek)
Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in velikost podjetja;
– opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
– lokacijo projekta ali dejavnosti;
– seznam upravičenih stroškov;
– vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
– izjave vlagatelja:
a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
10. člen
(dodelitev sredstev)
O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba.
Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna.
Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe.
11. člen
(izplačila sredstev)
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca.
Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
– dokazila o plačilu obveznosti (originalni račun oziroma situacija in dokazilo o plačanem računu),
– poročilo o opravljenem delu oziroma storitvi,
– izjavo, da upravičenec za ta namen v tekočem letu ni prejel sredstev iz občinskega proračuna ali državnega proračuna oziroma iz evropskih skladov; če pa je sredstva prejel, pa višino izjave pridobi občina od izplačevalcev oziroma dokaže višino pomoči vlagatelj z ustrezno dokumentacijo.
12. člen
(kumulacija) (8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13. do vključno 16. tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 14, 15, 28, 29 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 702/2014
13. člen
Ukrep 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
– izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
– izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
– vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
Pomoč se ne dodeli za:
– nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
– zasaditev letnih rastlin;
– dela v zvezi z odvodnjavanjem;
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
– naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;
– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
– obratna sredstva.
Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
– Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
– Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih;
– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev);
– stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti;
– stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
– stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže …);
– stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
Upravičenci do pomoči so:
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine in katerih naložba se izvaja na območju občine;
– dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 0,30 ha primerljivih kmetijskih površin.
Pogoji za pridobitev:
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le-ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;
– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;
– predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 50% upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 5.000 EUR.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Upravičenci do pomoči:
– posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost …);
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine in katerih naložba se izvaja na območju občine;
– dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 0,30 ha primerljivih kmetijskih površin.
Pogoji za pridobitev:
– ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
– kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;
– drugi pogoji, opredeljeni z razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 50% upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 1.000 EUR.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
14. člen
Ukrep 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen in 43. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih ali gozdnih zemljišč za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo kmetijskih zemljišč.
Upravičeni stroški:
– stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih ali gozdnih zemljišč, vključno s stroški pregleda.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijska ali gozdna zemljišča, vključena v zaokrožitev na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
– načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih/gozdnih zemljišč;
– mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe;
– predračun (ocena upravičenih stroškov).
Intenzivnost pomoči:
– do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
15. člen
Ukrep 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:
– naravnih nesreč;
– slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in
– drugih slabih vremenskih razmer;
– bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah; ter
– zaščitenih živali.
S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke ali živali pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka in boleznimi.
Upravičeni stroški:
– sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem na območju občine, ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto.
Pogoji za pridobitev:
– veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.
Intenzivnost pomoči:
– pomoč po tem pravilniku, skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 50% stroškov zavarovalne premije.
16. člen
Ukrep 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
– stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del).
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter so lastniki objektov, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine in ležijo na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
– stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo;
– ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, kolikor je le-to potrebno;
– ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 100% upravičenih stroškov.
Najvišji skupni znesek pomoči za investicijska dela je 2.000 EUR letno.
III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 1407/2013
17. člen
(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne, 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture;
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
18. člen
(kumulacija de minimis pomoči)
Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oziroma 100.000 EUR).
19. člen
Ukrep 5: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis
Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
– stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
– stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu;
– dokazilo o registraciji dejavnosti, kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti;
– dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi;
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 50% upravičenih stroškov.
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 18. člena tega pravilnika.
20. člen
Ukrep 6: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju
Namen ukrepa:
– omogočiti kmetom in gozdarjem pridobivanje novih znanj za zagotavljanje ustrezne usposobljenosti in možnosti koriščenja storitev svetovanja, kar je temeljni pogoj za izvajanje primarne kmetijske in gozdarske dejavnosti.
Cilj ukrepa:
– povečevanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev skozi izobraževanje oziroma strokovno usposabljanje njihovih nosilcev.
Upravičeni stroški:
– stroški izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu ter gozdarjev: stroški organiziranja programov usposabljanja,
– stroški svetovalnih storitev: stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti kot je to rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje,
– stroški organizacije forumov za izmenjavo znanj med kmetijskimi gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroški publikacij, najemnine razstavnih prostorov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250,00 EUR na nagrado in zmagovalca,
– stroški publikacij kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.
Podpore se ne dodelijo:
– za že izvedene aktivnosti,
– za aktivnosti, ki se izvajajo izven območja občine,
– za aktivnosti razširjanja znanstvenih dognanj, kakovosti za proizvode iz drugih držav, generičnih proizvodov in prehranjevalnih koristi generičnih proizvodov,
– za stroške za storitve, povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.
Upravičenci do sredstev:
– do sredstev so upravičene nevladne organizacije in organizacije, ki so registrirane za izvajanje aktivnosti tega ukrepa in opravljajo dejavnosti na območju občine.
Finančne določbe:
– finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev,
– pomoč se dodeli do 100% upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju kmetijskim gospodarstvom,
– pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na območju občine,
– članstvo v nevladnih organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev.
21. člen
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
Prejemnik mora k vlogi predložiti:
– pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
– pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
– pisno izjavo prejemnika, ali gre za primer pripojenega podjetja ali delitve podjetja;
– seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
– izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo sedmega odstavka 17. člena tega pravilnika.
Občina bo z odločbo pisno obvestila prejemnika:
– da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne, 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013),
– o odobrenem znesku de minimis pomoči.
IV. OSTALI UKREPI OBČINE
22. člen
Ukrep 7: Štipendiranje bodočih nosilcev kmetij
Namen ukrepa:
Namen ukrepa je finančna pomoč pri izobraževanju dijakov in študentov kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij.
Pogoji za pridobitev pomoči:
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
– izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije;
– kopijo zadnjega šolskega spričevala;
– potrdilo o katastrskem dohodku prosilca;
– potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec prejema).
Dodatni pogoj za pridobitev sredstev:
– prednost pri dodelitvi sredstev imajo prosilci, katerih edini vir dohodka izhaja iz kmetijske dejavnosti in prosilci z manjšimi dohodki na družinskega člana.
Upravičenci do pomoči:
– udeleženci izobraževanja kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij.
Višina dodeljene štipendije:
– do 300 EUR/učenca v tekočem letu.
V. NADZOR IN SANKCIJE
23. člen
(Nadzor in sankcije)
Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu,spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
– da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
– da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
– da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva;
– da prejemnik nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
– da prejemnik redno ne izplačuje plač ali socialnih prispevkov;
– da je prejemnik davčni dolžnik.
V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
VI. HRAMBA DOKUMENTACIJE
24. člen
Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
VI. KONČNE DOLOČBE
25. člen
Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Škocjan za programsko obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 66/07).
26. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določbe tega pravilnika se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila župana o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 331-0002/2015
Škocjan, dne 22. septembra 2015
Župan
Občine Škocjan
Jože Kapler l.r.