Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/2015 z dne 14. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/2015 z dne 14. 7. 2015

Kazalo

2182. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Gospodarska cona ob obvoznici – zahod v Mirnu«, stran 5930.

  
Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in na podlagi 31. člena Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 112/07) je Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na seji dne 23. 6. 2015 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Gospodarska cona ob obvoznici – zahod v Mirnu«
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt »Gospodarska cona ob obvoznici–zahod v Mirnu« (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje BIRO OBALA d.o.o., Ulica Stare pošte 3, Koper, pod številko projekta 74/13.
(2) OPPN vsebuje:
1. opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
2. umestitev načrtovane ureditve v prostor,
3. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
4. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
5. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
6. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
7. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
8. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
9. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
2. člen
(sestavni deli OPPN)
(1) OPPN je sestavljen iz:
1. odloka – pravno besedilo,
2. grafičnega dela,
3. prilog prostorskega akta.
(2) Grafični del OPPN vsebuje:
1. Izsek iz kartografske dokumentacije Občinskega prostorskega načrta
M 1: 5000
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem 
M 1: 1000
3. Območje podrobnega načrta na geodetskem načrtu 
M 1: 1000
4. Vplivi in povezave s sosednjimi območji 
M 1: 5000
5. Ureditvena situacija 
M 1: 500
6. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro 
M 1: 500
7. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
M 1: 1000
8. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 
M 1: 1000
9. Predlog parcelacije 
M 1: 1000
(3) Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega plana oziroma hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
6. povzetek za javnost.
II. OPIS IN UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
3. člen
(obseg ureditvenega območja OPPN)
(1) Ureditveno območje OPPN obsega del planske urejevalne enote MI 02 (IG), ki meri približno 2,50 ha. Območje obsega naslednje parcele v k.o. Miren: 34/6, 37/7, 34/8 in dele parcel št. 33/12, 37/6, 39/4, 39/5, 649/12 in 37/4.
(2) Parcele št. 34/6, 37/4 in 39/4, vse k.o. Miren, so del zgrajene obvozne ceste mimo Vrtojbe in so v območje OPPN vključene delno ali v celoti zaradi priključevanja na cesto in gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Izven ureditvenega območja OPPN se predvideni vodovod navezuje na obstoječi vodovod po parc. št. 33/10, 32/5, 31/3, 650/19, 650/21 in 650/22, vse k.o. Miren.
(4) Meja območja OPPN je prikazana na vseh grafičnih prilogah OPPN.
4. člen
(Vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Z izgradnjo parkirišča in spremljajočih objektov se uredi del degradiranega območja ob obvozni cesti mimo Vrtojbe.
(2) Ureditveno območje se bo preko obstoječega cestnega priključka in novega cestnega priključka navezovalo na obstoječo cestno infrastrukturo.
(3) Gospodarska javna infrastruktura se navezuje na obstoječe omrežje, pri čemer se upoštevajo določila veljavnih prostorskih aktov na stičnih območjih in že izdelano projektno dokumentacijo.
5. člen
(Dopustni posegi)
V ureditvenem območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja novih objektov in naprav,
– odstranitev in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav ter vse ostale vrste gradenj na obstoječih objektih, skladno z določili tega odloka,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje odprtega prostora.
6. člen
(Opis načrtovanih ureditev)
(1) Znotraj območja maksimalne zazidljive površine je možna gradnja objektov za transportne, proizvodne, industrijske, ter oskrbne in storitvene dejavnosti kot so gostinske, obrtne, poslovne (pisarniške) dejavnosti, ter druge terciarne ali kvartarne dejavnosti. Predvidena je tudi ureditev priključevanja na obstoječe cestno omrežje ter na ostala omrežja gospodarske javne infrastrukture ter gradnja notranje infrastrukture na območju OPPN.
(2) Na območju je dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov. Skladno z enotno klasifikacijo objektov so pod pogoji tega odloka dopustni naslednji objekti iz razreda 1 Stavbe:
12111
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
12112 
Gostilne, restavracije in točilnice
12120
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno
nastanitev
12203
Druge poslovne stavbe
12301
Trgovske stavbe (samostojna prodajalna, npr. za avtodele)
12303
Bencinski servisi
12304
Stavbe za storitvene dejavnosti
12420
Garažne stavbe
12510
Industrijske stavbe
12520
Rezervoarji, silosi in skladišča
12740
Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (npr. javne sanitarije)
Iz razreda 2 Gradbeni inženirski objekti so pod pogoji tega odloka dopustni naslednji objekti:
211
Ceste
22140
Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
222
Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja
24205
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
(3) Gradnja stanovanjskih stavb ni dopustna.
7. člen
(Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) V ureditvenem območju je predvideno parkirišče za kamione z notranjimi transportnimi potmi in objekti skladno z določili 6. člena tega odloka. Del ureditvenega območja je dopustno uporabljati kot počivališče za avtodome, ki se ga opremi z vso potrebno infrastrukturo.
Objekt A
Maksimalni tlorisni gabarit objekta je 30 m x 33 m. Maksimalna etažnost objekta je P+1. Maksimalna višina objekta je 8 m od kote pritličja do kote venca objekta. Kota pritličja objekta je na +47,20 mnm.
V objektu A je predvideno skladišče, delavnica, pisarniški prostori ter ostale dejavnosti skladno z določili 6. člena tega odloka.
(2) V delu območja je predviden bencinski servis s spremljajočimi objekti kot so na primer objekt EKO plina, ploščad za odpadke, rezervoarji in podobno. Bencinski servis mora biti namenjen vsem vrstam vozil.
Objekt B
Maksimalni tlorisni gabarit objekta je 26 m x 14 m. Maksimalna etažnost objekta je P+1. Maksimalna višina objekta je 8 m od kote pritličja do kote venca objekta. Kota pritličja objekta je na +47,50 mnm.
V objektu B je predviden manjši gostinski obrat, ter ostale dejavnosti skladno z določili 6. člena tega odloka.
Objekt C – bencinski servis
Maksimalni tlorisni gabarit objekta je 29 m x 19 m. Objekt je pritličen. Maksimalna višina objekta je 6 m od kote pritličja do kote venca objekta. Kota pritličja objekta je na +47,50 mnm.
Objekt D
Maksimalni tlorisni gabarit objekta je 22 m x 7 m. Maksimalna etažnost objekta je P+1. Višina objekta je 8 m od kote pritličja do kote venca objekta. Kota pritličja objekta je na +47,50 mnm.
V objektu D je predvidena avtopralnica ter ostale dejavnosti skladno z določili 6. člena tega odloka.
(3) Možno je preoblikovanje ali zmanjšanje tlorisnih gabaritov ter razporejenost stavb znotraj območja maksimalne zazidljive površine (omejene z gradbeno mejo) ob upoštevanju ostalih določil odloka, čemur se prilagodi pripadajoča zunanja ureditev in priključki na infrastrukturo. Gradbena meja je prikazana na listu št. 5 »Ureditvena situacija«.
(4) Predvideni objekti morajo biti sodobno oblikovani. Dopustna je uporaba streh za pridobivanje alternativnih virov energije (npr. fotovoltaika) in za postavitev strojnih elementov.
(5) Nad maksimalno dovoljeno višino je na streho možna postavitev le strojnih in drugih tehnični elementov (strojnica dvigala, stopniščni dostop, fotovoltaika itd.) ter reklamnih panojev.
(6) Fasade morajo biti iz naravnih ali sodobnih materialov in izdelane skladno z okoljevarstvenimi in požarnimi zahtevami.
8. člen
(Urejanje odprtega prostora)
(1) V ureditvenem območju je dovoljena postavitev:
– Podpornih zidov oziroma škarp maksimalne višine 2,50 m, merjeno od kote terena na posamezni točki. Večje višinske razlike se izvede s horizontalnim zamikom.
– Kombinacije zidov oziroma škarp s kovinsko ograjo, skupne maksimalne višine 2,50 m, od tega zid maksimalno 1,50 m.
– Kovinske ograje maksimalne višine 2,50 m.
(2) Vhodi v objekte in servisni dostopi se lahko drugače uredijo in prilagodijo dejavnosti. Dopustno je več vhodov.
(3) V ureditvenem območju OPPN se brežine zatravijo oziroma zasadijo z lokalno značilnimi vrstami grmovnic in dreves.
9. člen
(Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Na območju OPPN je dopustna postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, ki služijo dejavnostim na območju OPPN ali javnim interesom.
(2) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi zakoni in predpisi.
(3) Pri lociranju enostavnih objektov je treba upoštevati vse predpisane varstvene, varovalne in prometno-varnostne režime.
(4) Postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
10. člen
(Načrt parcelacije)
(1) Načrt parcel, namenjenih posegom, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN, temelji na določitvi posameznih ureditvenih sklopov ter upošteva potrebne komunalne ureditve, odprte zelene površine in manipulativne površine.
(2) Parcele namenjene gradnji se lahko delijo ali združujejo, pri čemer se ne sme slabšati koncepta predvidenih ureditev.
(3) V primeru delitve parcel namenjenih gradnji, mora nova parcela namenjena gradnji, ki meji na brežino, vključevati tudi pripadajoči del brežine.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
11. člen
(Pogoji za prometno urejanje)
(1) Na območju OPPN je načrtovana ureditev naslednjih prometnih površin:
– navezava na obstoječe prometno omrežje,
– urejanje notranjega prometnega omrežja,
– urejanje mirujočega prometa,
– urejanje dostave in intervencijskega prometa.
(2) Ureditveno območje tangira varovalni pas državne ceste R3-614 odsek 1550 Vrtojba–Gornji Miren od km 2,724 do km 2,964 desno s priključevanjem preko obstoječega cestnega priključka v km 2,748 desno ter v varovalnem pasu državne ceste R3-614 odsek 1408 Gornji Miren–Miren od km 0,000 do km 0,089 desno.
(3) Obstoječi cestni priključek v km 2,748 desno se razširi tako, da se priključuje z ustrezno uvozno in izvozno sestavljeno krivino. Uvažanje in izvažanje s priključka lahko poteka dvosmerno v vse smeri.
(4) Predvidi se nov priključek na državno cesto R3-614 odsek Vrtojba–Gornji Miren v km ~2,856, kjer se uredi dodaten desni izvoz iz območja bencinskega servisa.
(5) Znotraj meja cestnega sveta in preglednega trikotnika izvoza na priključku ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, reklamnih panojev, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na območju državne ceste ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti na območju državne ceste. Postavitev reklamnih tabel v območju varovalnega pasu državne ceste ni dovoljena. Po predhodnem soglasju upravljavca ceste je v varovalnem pasu državne ceste dovoljena postavitev totema in/ali izveska kot sestavnih elementov celostne grafične podobe in to le za potrebe gospodarskih subjektov, ki izvajajo dejavnost znotraj območja OPPN.
(6) Odvodnjavanje državne ceste zaradi ureditve tega območja ne sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda iz obravnavanega območja ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa.
(7) Območje OPPN je lahko na državni cesti označeno glede vodenja prometa s prometno signalizacijo, ki jo predpisuje veljavni pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. V obeh smereh naj se pred križiščem predvidi postavitev ustrezne predkrižiščne table. Prometna ureditev na državni cesti mora biti potrjena s strani Direkcije RS za infrastrukturo.
(8) Na območju gospodarske cone ob obvoznici-zahod ter dovoza mora biti urejena ustrezna javna razsvetljava, usklajena s cestno razsvetljavo državne ceste ter priključka.
(9) Skladno z veljavno zakonodajo je zaradi posegov v cestni svet in parcelo državne ceste dolžan investitor oziroma upravljavci komunalnih vodov za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zračni prostor, parcelo državne ceste, z Direkcijo RS za infrastrukturo, skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice ter za cestni priključek pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij.
(10) Za načrtovanje posegov je treba pridobiti soglasje upravljavca državne ceste k projektnim rešitvam.
(11) Vse posege v vplivnem območju in v varovalnem pasu državne ceste je potrebno načrtovati skladno z veljavnimi predpisi, ob upoštevanju obstoječe in predvidene obremenitve neposrednega okolja ob prometnicah.
(12) Vsi ukrepi za zaščito pred hrupom stavb oziroma dejavnosti na območju OPPN morajo biti dimenzionirani na način, da nudijo ustrezno protihrupno zaščito na podlagi predvidene povečane obremenitve državne ceste v 20-letnem planskem obdobju. Glede na ugotovljeno hrupno obremenitev okolja je možna podrobnejša opredelitev rešitev in pogojev glede funkcije območja (sprejemljiv oziroma nesprejemljiv vpliv).
(13) Upravljavec državnih cest ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje hrupno občutljivih dejavnosti, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorjev posegov na območju OPPN.
12. člen
(Splošni pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
(1) Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci.
(2) Poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih podzemnih linijskih vodov lokalne gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku.
(3) V primeru, ko potek sekundarnih in primarnih vodov v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora zato od lastnika pridobiti služnost.
(4) Trase komunalnih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naprav ali grajenih struktur.
(5) Gradnja komunalnih in energetskih naprav mora potekati usklajeno.
(6) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
(7) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba evidentirati vse obstoječe vode, objekte in naprave in jih zaradi načrtovane gradnje po tem OPPN skladno s pogoji upravljavcev teh vodov, objektov in naprav zaščititi ali prestaviti.
(8) V primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov.
13. člen
(Kanalizacijsko omrežje)
(1) Predviden je ločen sistem odvajanja padavinskih in odpadnih komunalnih vod.
(2) Za odvajanje fekalnih voda se predvidi ena ali več malih komunalnih čistilnih naprav ustreznih zmogljivosti s ponikanjem prečiščenih odpadnih voda.
(3) Za odvajanje meteornih voda je predvidena ločena odvodnja zalednih in lastnih površinskih vod.
Zaledne vode se zajame z betonsko koritnico, ki poteka na stiku zalednih površin z novimi utrjenimi površinami. Iz betonske koritnice se zaledne vode stekajo v 13 ponikovalnih jaškov, ki so med seboj povezani z drenažnimi cevmi. Celoten sistem ima urejen varnostni preliv v ponikovalno polje, locirano pred vtokom v cestni prepust.
Lastne vode se odvodnjava z novo mrežo meteorne kanalizacije, ki se zaključuje z iztokom v ponikovalno polje. Pred izpustom se bodo le-te očistile na ustrezno dimenzioniranem separatorju ogljikovodikov.
14. člen
(Vodovodno omrežje)
(1) Ureditveno območje se priključi na obstoječe vodovodno omrežje v vodovodnem jašku ob križišču državne ceste s kolesarsko potjo. Priključek za ureditveno območje se izvede ob dostopni cesti na območje z ustreznim vodomernim jaškom.
(2) Za potrebe oskrbe območja s sanitarno in požarno vodo se na ureditvenem območju zgradi nov vodovodni odsek iz duktilnih litoželeznih cevi, dimenzije DN150.
(3) Iz javnega vodovodnega omrežja je zagotovljene največ 10 l/s požarne vode. v primeru večje potrebe po požarni vodi je potrebno zagotoviti ustrezne vodne rezerve in črpalno opremo.
(4) Na novem odseku vodovoda je za potrebe hidrantnega omrežja skladno z veljavno zakonodajo nameščen nadzemni hidrant.
(5) Pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in pred pričetkom gradnje morajo Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. oziroma upravljavec vodovoda zakoličiti obstoječe vodovodne naprave. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno vnesti tudi potek vodovoda vključno s priključki in hidranti.
(6) Dela v bližini vodovoda lahko potekajo le ročno in pod nadzorom upravljavca vodovoda.
(7) Stroške, ki bi nastali na vodovodnem omrežju v času gradnje, nosi izvajalec del.
(8) Upoštevati je potrebno predpisane odmike vodovoda od ostalih komunalnih in energetskih naprav.
15. člen
(Elektroenergetsko omrežje)
(1) Predvideni objekti bodo priključeni na obstoječe elektroenergetsko omrežje, ki poteka ob vzhodnem robu ureditvenega območja.
(2) Predvideno omrežje znotraj ureditvenega območja bo v celoti izvedeno v kabelski kanalizaciji.
(3) Točka navezave novih napajalnih kablov je obstoječa TP Obrtna cona Miren.
(4) Predvidena je osvetlitev ceste in parkirišča za kamione, ki mora biti skladno z veljavno zakonodajo.
16. člen
(Telekomunikacijsko omrežje)
Predvideno omrežje znotraj ureditvenega območja se lahko naveže na obstoječo telekomunikacijsko infrastrukturo, ki poteka ob vzhodnem robu ureditvenega območja.
17. člen
(Komunalni odpadki)
Prostori za zbiranje komunalnih odpadkov se uredijo v sklopu posameznih funkcionalnih zemljišč v bližini novih gradenj v soglasju z upravljavcem.
IV. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
18. člen
(Ohranjanje kulturne dediščine)
V obravnavanem območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.
19. člen
(Zaščita ozračja)
Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti. V času gradnje je potrebno preprečiti prašenje z vlaženjem sipkih materialov.
20. člen
(Varstvo pred hrupom)
(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja.
(2) Z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi je potrebno zagotoviti dovoljene ravni hrupne obremenjenosti v delovnem in bivalnem okolju.
(3) V primeru preseženih vrednosti hrupa zaradi dejavnosti na območju OPPN mora povzročitelj presežnega hrupa na ustrezno mesto postaviti protihrupno ograjo oziroma izvesti druge ukrepe za zmanjšanje emisije hrupa na območja stanovanjske poselitve.
21. člen
(Ohranjanje narave)
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
22. člen
(Varstvo voda in tal)
(1) Na ureditvenem območju se nahaja območje Vrtojbensko-Mirenske podtalnice, ki je opredeljeno kot vodovarstveno območje – predlagani nivo. Za vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati veljaven predpis ter omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.
(2) Vsi objekti in naprave morajo biti načrtovani na način, da bodo zagotovljeni vsi ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode, vodni režim, poplavno varnost, Mirensko-Vrtojbensko podtalnico, na predvideno gradnjo in okolje nasploh.
(3) Za zagotavljanje poplavne varnosti se v severnem delu ureditvenega območja predvidi dvig obstoječega terena na minimalno višino 45,70 m n.v. ter ohranitev obstoječe depresije nad vtokom v cestni prepust.
(4) Pri načrtovanju predvidenih objektov in ureditev je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
(5) Pri načrtovanju rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz objektov mora biti skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja odvajanje odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila, predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj.
(6) Vsi povezovalni vodi in objekti, v katerih se bo zbirala in bo predelovana odpadna voda, morajo biti ustrezno tesnjeni.
(7) Na vseh napravah in objektih, kjer obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi. Prostor, v katerem bo deponirana nevarna snov, mora biti zgrajen kot tesnjena lovilna sklada z zagotovljeno dodatno prostornino za zbiranje celotnega deponiranega volumna v primeru izlitja.
(8) Vse parkirne in povozne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi betonskimi robniki in nagnjene proti lovilcu olj.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
23. člen
(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
(1) Zagotoviti je treba ukrepe varstva pred požarom ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami skladno z veljavno področno zakonodajo.
(2) Za zagotavljanje potresne varnosti objektov je potrebno upoštevati pri načrtovanju in izgradnji stavb potresno karto Slovenije, ki določa, da se območje nahaja v coni s projektnim pospeškom tal Ag = 0,175 g.
(3) Za zagotavljanje požarne varnosti in zaščite je potrebno pri projektiranju in gradnji zagotavljati:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– ustrezno požarno ločitev objektov ali ustrezne odmike med objekti,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(4) Pri zagotavljanju požarne varnosti in zaščite je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja varstva pred požarom. Za izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom tako za požarno manj zahtevne objekte kot požarno zahtevne objekte se dokazuje z ustreznim elaboratom, izdelanim po predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(5) Odmiki med objekti morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednja zemljišča ali sosednje objekte. Manjše odmike se lahko ob izpolnjevanju ostalih pogojev odloka zagotavlja z ustrezno protipožarno zaščito.
(6) Za objekte je potrebno zagotavljati vire za vodo za gašenje, ki se zagotovi iz hidrantnega omrežja. Glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost objekta morajo biti ob požaru zagotovljene naprave in oprema za gašenje začetnih požarov, ki jih lahko uporabijo vsi uporabniki, zagotovljene naprave in oprema za gašenje, ki jih lahko uporabijo usposobljeni uporabniki in gasilci in vgrajeni ustrezni sistemi za gašenje požara za določene objekte. Zagotovljen mora biti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje v stavbi.
(7) Za zagotovitev neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila, morajo biti vozne površine za intervencijska vozila in manipulativne površine ob objektih dimenzionirane na osni pritisk 10 ton. Širine in radiji poti morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
24. člen
(Etapnost izvajanja)
(1) Na območju OPPN je v času gradnje dopustna predelava gradbenih odpadkov, ki ne sme presegati 100 ton na dan oziroma celotna zmogljivost ne sme presegati 50.000 ton na leto.
(2) Ureditve, ki jih določa OPPN, je dopustno izvajati v več etapah, pri čemer mora biti posamezna etapa funkcionalno zaključena in mora predstavljati del končne rešitve.
(3) Gradnja drenažnih kanalov pod brežinami je nujna pred dokončno ureditvijo/zasutjem pripadajočih delov gramoznice na predvideno višinsko koto. V projektni dokumentaciji za posamezno etapo gradnje oziroma urejanja je potrebno dokazati, da razmerje med ponikanjem meteornih vod na dnu obstoječe gramoznice in v predvideni drenažni kanalizaciji s ponikovalnimi jaški zagotavlja cilje, opredeljene v končni rešitvi ureditve odvodnjavanja meteornih vod.
(4) Gradnja meteornih kanalov je nujna v fazi ureditve pripadajočih površin.
(5) Do pričetka načrtovanega sistematičnega zasipanja gramoznice na končno višinsko koto dna se gramoznice ne sme zasipavati.
VII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
25. člen
(Dovoljena odstopanja)
(1) Možno je preoblikovanje ali zmanjšanje tlorisnih gabaritov ter razporejenost objektov znotraj območja maksimalne zazidljive površine (omejene z gradbeno mejo) ob upoštevanju določil tega odloka, čemur se prilagodi pripadajoča zunanja ureditev in priključki na infrastrukturo.
(2) Dovoljena so odstopanja od tlorisnih in višinskih gabaritov objektov maks. +10 % ob upoštevanju odmikov od cest in parcelnih mej. Odstopanje v zmanjšanje tlorisnih in višinskih gabaritov objektov ni omejeno.
(3) Glede na razmere na terenu se lahko kota pritličja objektov spremeni za +- 1,0 m.
(4) Dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin, pri čemer je potrebno upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje, določene s tem odlokom.
(5) Dovoljena je sprememba predvidene namembnosti objektov ob upoštevanju 6. člena tega odloka.
(6) Dopustna so odstopanja pri lociranju v OPPN predvidene infrastrukture, kolikor gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanje zasnovi objektov ali izboljšanje tehničnih rešitev. Odstopanja morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukture oziroma varovanih območij in je zanje potrebno pridobiti soglasje.
(7) Odstopanja in etapne izvedbe ne smejo ovirati realizacije OPPN, morajo biti skladni s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in varovanje okolja, ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
VIII. POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
26. člen
(Dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi:
– promet v času gradnje je treba organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju;
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje s tem OPPN-jem predvidenih ureditev;
– med gradnjo je potrebno zagotoviti dostope do zemljišč na vzhodnem delu območja;
– reševati eventualno pridobivanje zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi;
– gradbišče zavarovati tako, da sta zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč. V času gradnje in obratovanja je treba zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih uporabnikov;
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred pričetkom gradnje.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
(Vpogled v OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt »Gospodarska cona ob obvoznici-zahod v Mirnu« je stalno na vpogled pri pristojnem organu Občine Miren - Kostanjevica.
28. člen
(Uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-5/2013-41
Miren, dne 23. junija 2015
Župan
Občine Miren - Kostanjevica
Mauricij Humar l.r.