Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2015 z dne 10. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2015 z dne 10. 7. 2015

Kazalo

2114. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kočevje, stran 5753.

  
Na podlagi 3. in 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 42/06, 60/06, 26/07, 33/07, 67/07, 10/08, 68/08, 42/09, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13, 82/13), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZVO-1C, 48/12 – ZVO-1D, 57/12 – ZVO-1E, 92/13 – ZVO-1F), 18. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 32/15) ter 74. in 86. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 68/99 in 43/03) je Občinski svet Občine Kočevje na 10. redni seji dne 23. 6. 2015 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kočevje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(javna služba)
(1) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu javna služba) na območju Občine Kočevje tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrste in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
– cene storitev javne službe,
– javna pooblastila izvajalca javne službe,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– kazenske določbe,
– druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.
(2) Ta odlok ureja tudi ravnanje z azbestno cementnimi odpadki iz gospodinjstev in gradbenimi odpadki iz gospodinjstev za območje Občine Kočevje.
(3) Posamezne dejavnosti iz tega odloka lahko občina ali izvajalec javne službe, v medsebojnem soglasju, podelijo na podlagi predpisov, ki urejajo javno naročanje, drugemu, za to usposobljenemu izvajalcu.
(4) V odloku uporabljeni izrazi moškega spola se uporabljajo kot nevtralni ne glede na spol.
2. člen
(cilji ravnanja s komunalnimi odpadki)
(1) Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
– preprečevanje nastajanja odpadkov in zmanjševanje količine odpadkov,
– omogočiti dostop uporabnikom do storitev javne službe,
– zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov,
– zagotoviti obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališčih komunalnih odpadkov,
– zagotoviti v največji meri ponovno uporabo in predelavo koristnih odpadkov,
– preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov v okolje,
– uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«,
– zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki ter izdelavo programov in ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Določila odloka so obvezna za vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe, za izvajalca javne službe in vse udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.
3. člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja in ravnanja z odpadki.
4. člen
(opredelitev pojmov)
(1) V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen, kot je določen v zakonskih in podzakonskih predpisih s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Izrazi imajo naslednji pomen:
1. izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) je s strani občine izbran izvajalec te javne službe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ter tem odlokom;
2. odpadek je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
3. komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstev in njemu podoben odpadek iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja in se uvršča med odpadke iz podskupine 15 01 in skupine 20 iz klasifikacijskega seznama odpadkov;
4. ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije komunalnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od drugih komunalnih odpadkov. Ločene frakcije so tudi vsi odpadki, ki se razvrščajo v eno od nenevarnih ali nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, izločeni v okviru obdelave mešanih komunalnih odpadkov;
5. mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s klasifikacijsko številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov;
6. nevarni odpadek je nevarni odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
7. nevarne frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: nevarne frakcije) so nevarni odpadki. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki;
8. nenevarne frakcije komunalnih odpadkov so odpadki, ki niso nevarni odpadki;
9. kuhinjski odpadki so kuhinjski odpadki iz predpisa, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom;
10. gradbeni odpadki so odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih;
11. kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko 20 03 07 iz klasifikacijskega seznama odpadkov, ki jih zaradi velikosti, oblike in teže ni mogoče zbirati v tipiziranih zabojnikih in se ne uvrščajo niti med nenevarne niti med nevarne frakcije;
12. koristni odpadki so komunalni odpadki, ki so primerni za ponovno snovno in energetsko uporabo;
13. ravnanje s komunalnimi odpadki je ravnanje z odpadki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
14. izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je lahko:
– izvirni povzročitelj iz gospodinjstva,
– izvirni povzročitelj iz dejavnosti javne uprave in javnih storitev in
– izvirni povzročitelj iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javne uprave in javnih storitev;
15. prepuščanje odpadkov je prepuščanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, v zbirnem centru, zbiralnici, premični zbiralnici ali v ločenih zabojnikih, posodah ali vrečah na način, določen v predpisu občine;
16. namenski zabojnik za zbiranje odpadkov so namenski kontejnerji (volumna od 5 do 35 m3), zabojniki (volumna od 550 l – 1100 l), posode (volumna od 60 do 360 l), tipizirane vrečke izvajalca, sodi, hoboki in druga predpisana oprema za zbiranje posameznih vrst odpadkov (v nadaljevanju: zabojnik);
17. zbirno mesto komunalnih odpadkov je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit in za ločeno zbiranje ter začasno hranjenje ločeno zbranih odpadkov opremljen prostor. Praviloma se nahaja na površini v lastništvu povzročitelja;
18. prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe komunalne odpadke v za to namenjenih namenskih zabojnikih. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo ali skupino stavb določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku izvajanja storitev javne službe prevzemanja komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto je lahko hkrati tudi zbirno mesto;
19. zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za ločeno zbiranje nekaterih nenevarnih frakcij, kjer izvirni povzročitelj te frakcije prepušča izvajalcu javne službe;
20. začasna zbiralnica ločenih frakcij je zbiralnica za začasno zbiranje ločenih frakcij, ki jo v dogovoru z izvajalcem zagotovijo organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem za čas teh prireditev in aktivnosti;
21. zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo;
22. premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij;
23. zbirni center je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za prevzemanje, razvrščanje in predhodno skladiščenje ločenih frakcij od izvirnih povzročiteljev;
24. center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov;
25. odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
26. predhodno skladiščenje odpadkov je predhodno skladiščenje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
27. priprava odpadkov za ponovno uporabo je priprava za ponovno uporabo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
28. obdelava odpadkov je obdelava odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
29. obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču je obdelava v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov;
30. predelava odpadkov je predelava odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
31. odstranjevanje odpadkov je odstranjevanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
32. predobdelava odpadkov je predobdelava odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
33. dejavnost javne uprave in javnih storitev je dejavnost javne uprave in javnih storitev v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti.
(3) Vsi ostali izrazi, ki se pojavljajo v zvezi z ravnanjem z odpadki, imajo po tem odloku enak pomen, kot ga določa zakon o varstvu okolja in predpisi, izdani na njegovi podlagi.
5. člen
(strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge)
(1) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarske javne službe (v nadaljevanju: GJS),
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje GJS,
– postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov,
– strokovni nadzor nad izvajalci GJS,
– financiranje GJS,
– določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave GJS,
– dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave GJS, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce GJS.
(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja organ občinske uprave, pristojen za GJS.
(3) Naloge iz zadnjih dveh alinej prvega odstavka tega člena lahko pristojni organ na podlagi javnega pooblastila prenese na izvajalca javne službe.
6. člen
(subsidiarno ukrepanje)
(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2) Sredstva za subsidiarno ukrepanje se zagotovijo v proračunu Občine Kočevje.
(3) Naloge v zvezi s subsidiarnim ukrepanjem opravlja organ občine, pristojen za ohranjanje čistega okolja.
(4) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(5) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
7. člen
(oblika opravljanja javne službe)
(1) Občina Kočevje na svojem območju zagotavlja javno službo v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu izvajalec javne službe) po posameznih prostorsko in funkcionalno zaokroženih območjih, v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Izvajalec obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je Javno komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje d.o.o.
8. člen
(letni načrt dela)
(1) Izvajalec javne službe opravlja javno službo skladno z letnim načrtom dela, katerega sestavni del je tudi urnik zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu urnik).
(2) Urnik izdela izvajalec javne službe do konca novembra tekočega leta za naslednje leto in ga po predhodni potrditvi s strani Občine Kočevje posreduje uporabnikom. Urnik je uporabnikom dosegljiv na spletni strani izvajalca javne službe, lahko pa ga uporabniki tudi osebno prevzamejo na blagajni izvajalca javne službe.
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
9. člen
(vrsta in obseg javne službe)
(1) Javna služba zbiranja in prevoza določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, obsega:
– zagotavljanje zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov,
– čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov,
– prodajo tipiziranih vrečk za zbiranje komunalnih odpadkov,
– delovanje zbiralnic ločenih frakcij,
– delovanje premične zbiralnice nevarnih frakcij,
– delovanje zbirnega centra, vključno s storitvijo tehtanja pripeljanih odpadkov,
– storitve prevzemanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah in zbirnih centrih,
– storitve prevoza prevzetih komunalnih odpadkov zaradi oddaje v nadaljnje postopke ravnanja,
– storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnje postopke ravnanja,
– zagotavljanje obdelave in predelave komunalnih odpadkov,
– zagotavljanje odlaganja ali odstranjevanja preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke.
(2) Obseg zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu frekvenca odvoza) pri uporabniku se zagotovi za:
– mešane komunalne odpadke (20 03 01) od enkrat na 2 tedna do enkrat na 4 tedne, razen na območjih, kjer prostorske omejitve tega ne dopuščajo. Na takšnih področjih je največja pogostost praznjenja enkrat na teden,
– mešano embalažo (15 01 06) od enkrat na 2 tedna do enkrat na 4 tedne, razen na območjih, kjer prostorske omejitve tega ne dopuščajo. Tam je največja pogostost praznjenja enkrat na teden,
– biološko razgradljive odpadke (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki 20 01 08 in zeleni vrtni odpad 20 02 01) na območjih in s pogostostjo, ki ju v letnem načrtu in urniku odvoza določi izvajalec,
– kosovne odpadke (20 03 07) enkrat letno po predhodnem naročilu uporabnika.
(3) V zbiralnicah ločenih frakcij se zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov zagotovi za:
– papir in karton (20 01 01), vključno s papirno in kartonsko embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01 01),
– stekleno embalažo (15 01 07).
(4) Dnevi odvoza za posamezno vrsto komunalnih odpadkov se za tekoče leto določijo v urniku. Če se zaradi višje sile (naravne katastrofe, obilno sneženje, zapore cest, okvare in podobno) ne more prevzeti in odpeljati zbranih komunalnih odpadkov, se prevzem in prevoz opravi takoj, ko je to mogoče. V tem primeru se lahko ob zabojniku postavi tudi netipizirane vrečke, napolnjene s komunalnimi odpadki, ki jih mora izvajalec javne službe odpeljati po odpravi razloga za izpad rednega odvoza.
(5) Za nevarne frakcije je obseg zbiranja in prevoza zagotovljen najmanj enkrat letno po urniku s premično zbiralnico nevarnih frakcij in v zbirnem centru v obratovalnem času zbirnega centra.
(6) Storitve iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsem uporabnikom pod enakimi pogoji.
10. člen
(prostorska razporeditev zagotavljanja zbiranja)
Zbiranje komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečkah pri uporabnikih, zbiralnicah ločenih frakcij, premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnem centru, kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe.
11. člen
(zbiranje komunalnih odpadkov)
(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo ločene frakcije komunalnih odpadkov in drugih nenevarnih odpadkov, če to narekuje zakonodaja, najmanj pa:
– papir in karton, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali kartona,
– mešana odpadna komunalna embalaža, ki jo sestavljajo drobna odpadna embalaža iz plastike, sestavljenih materialov in drobna odpadna embalaža iz kovine,
– drobna odpadna embalaža iz stekla,
– biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad),
– kosovni odpadki,
– nevarni odpadki,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– kovine, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– tekstil in oblačila,
– steklo,
– plastika,
– odpadna električna in elektronska oprema,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– gradbeni odpadki,
– gradbeni odpadki, ki vsebujejo azbest,
– izrabljene avtomobilske gume.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3) Uporabniki so dolžni povzročene odpadke iz prvega in drugega odstavka tega člena zbirati in prepuščati izvajalcu javne službe ločeno po vrsti odpadka.
(4) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.
12. člen
(zbirna mesta)
(1) Zbirno mesto je stalno mesto, praviloma na zasebni površini ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih, namenjeno zbiranju komunalnih odpadkov in hranjenju zbranih odpadkov med prevzemi. Uporabniki v večstanovanjskih objektih morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice ter omogočajo odlaganje odpadkov samo lastnikom predmetnega stanovanjskega objekta.
(2) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih odpadkov zagotoviti, da se zabojnik prestavi iz zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazen zabojnik v najkrajšem možnem času, najkasneje pa naslednji dan, vrniti na zbirno mesto.
(3) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta.
(4) V novih zazidljivih območjih je potrebno s prostorsko izvedbenimi akti predvideti tudi mesta za zbiralnice ločeno zbranih frakcij, kakor tudi zbirna in prevzemna mesta ločeno zbranih frakcij in ostanka komunalnih odpadkov.
(5) Mesta za zbiralnice ločeno zbranih frakcij mora v času izgradnje zgraditi in opremiti investitor komunalne infrastrukture z opremo, ki je skladna z opremo drugih območij izvajanja javne službe.
13. člen
(skupna zbirna mesta)
Skupno zbirno mesto je posebej urejen prostor, namenjen prepuščanju odpadkov na območjih, kjer ni omogočen odvoz neposredno od povzročiteljev.
14. člen
(prevzemno mesto)
(1) Prevzemno mesto je začasno mesto, namenjeno prevzemu komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto mora biti določeno tako, da izvajalcu javne službe omogoča prevzem in odvoz komunalnih odpadkov. Praviloma je na javni površini, če so izpolnjeni pogoji za prevzem odpadkov iz tega odloka.
(2) Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se ga lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika. Prevzemno mesto je lahko od roba prometne poti vozila za prevoz odpadkov oddaljeno največ 3 m. V primeru, da je prevzemno mesto na željo uporabnika od roba prometne poti oddaljeno več kot 3 m, ima izvajalec pravico zaračunati dodatne stroške, ki nastanejo iz tega naslova.
(3) Uporabnik mora zabojnike pred odvozom pripeljati iz zbirnega na prevzemno mesto najkasneje do 6. ure na dan odvoza in jih po odvozu, v najkrajšem možnem času, najkasneje pa naslednji dan, odpeljati nazaj.
(4) Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe v dogovoru z uporabnikom. V posebnih primerih, ko dogovora med izvajalcem in uporabnikom ni mogoče skleniti, prevzemno mesto določi izvajalec javne službe sam in o tem obvesti uporabnika.
(5) Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je tudi lokacija za odvoz kosovnih odpadkov. Kosovne odpadke uporabnik odloži na prevzemno mesto skladno z dogovorom z izvajalcem javne službe.
(6) Zbirno in prevzemno mesto sta lahko na isti lokaciji. V tem primeru je prevzemno mesto stalno mesto, namenjeno za postavitev zabojnikov za zbiranje in prevzem komunalnih odpadkov. Pri njegovi postavitvi je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise, tako določena prevzemna mesta pa ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
15. člen
(dostop do prevzemnega mesta)
(1) Do prevzemnega mesta mora biti zagotovljen dostop smetarskim vozilom dolžine 9,8 m, širine 3 m in višine 4 m. Če je dostopna pot ravna, mora biti široka najmanj 3,5 m, svetla višina mora znašati najmanj 4 m, dostopna pot z ovinkom pa mora biti široka najmanj 4 m.
(2) Če je cesta do prevzemnega mesta preozka, prestrma, ima neurejeno ali preozko obračališče oziroma drugo oviro za smetarsko vozilo, lahko izvajalec javne službe določi prevzemno mesto na najbližji primerni lokaciji, ki je dostopna smetarskemu vozilu.
(3) Lastniki zemljišč ob dostopnih poteh do prevzemnih mest morajo zagotoviti, da veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo prehoda smetarskemu vozilu. Kolikor tega na poziv izvajalca javne službe ne storijo, na njihove stroške obrez vej opravi izvajalec javne službe.
(4) V času popolne ali delne zapore ceste, ki smetarskim vozilom izvajalca javne službe onemogoča dostop do prevzemnih mest na območju zapore, se morata izvajalec javne službe in investitor dogovoriti o načinu začasnega prevzemanja odpadkov. Investitor mora na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu ter o tem obvestiti izvajalca javne službe in povzročitelje odpadkov.
16. člen
(mesto praznjenja zabojnikov)
Mesto praznjenja zabojnikov je prostor, praviloma na vozišču ceste, kjer med praznjenjem zabojnikov stoji smetarsko vozilo. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnikov ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir.
17. člen
(prevzemanje komunalnih odpadkov)
(1) Prevzemanje ločeno zbranih in pripravljenih komunalnih odpadkov se opravlja s prevzemnih mest in iz zbirnega centra, kjer jih prepuščajo povzročitelji v tipiziranih namenskih zabojnikih, ki morajo ustrezati mehanizmom za dviganje na vozilih za prevoz odpadkov.
(2) Drugi zabojniki ali tipizirane vrečke za prepuščanje komunalnih odpadkov, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi.
(3) Netipiziranih vrečk za odpadke, ki jih povzročitelji odpadkov postavijo poleg zabojnikov, izvajalec javne službe ne prevzema, razen za primere iz četrtega odstavka 9. člena.
(4) Praznjenje zabojnikov lahko opravlja le izvajalec javne službe, ali drug, s strani občine ali izvajalca javne službe izbran izvajalec.
(5) Storitve prevzemanja komunalnih odpadkov obsegajo:
– prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev ter pravnih oseb in fizičnih oseb na prevzemnih mestih skladno z urnikom odvoza,
– prevzemanje ločenih frakcij na prevzemnih mestih skladno z urnikom odvoza in v zbiralnicah ločenih frakcij,
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih,
– prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov na prevzemnih mestih območja, na katerem je urejeno prevzemanje teh odpadkov, skladno z urnikom odvoza,
– redno prevzemanje zelenega vrtnega odpada v zbirnih centrih,
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih,
– redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru,
– občasno prevzemanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
(6) Urnik odvoza odpadkov pripravi izvajalec do 30. 11. tekočega leta za naslednjo leto in ga po potrditvi s strani pristojnega organa Občine Kočevje objavi na svoji spletni strani ter v lokalnih medijih.
(7) Z namenom izboljšanja storitev ter načina ločenega zbiranja odpadkov, izvajalec javne službe lahko na določenem ali na celotnem območju občine izvede pilotni projekt, pri katerem izvaja drugačen način prevzemanja odpadkov. Pred začetkom izvedbe pilotnega projekta mora izvajalec pridobiti pisno soglasje občinske uprave. Kolikor so z izvedbo pilotnega projekta dokazani boljši rezultati ločenega zbiranja odpadkov, se mora ta način prevzemanja odpadkov uvesti kot redno prevzemanje na celotnem območju Občine Kočevje.
18. člen
(prevzemanje kosovnih odpadkov)
(1) V okviru javne službe mora biti zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnem centru in od povzročiteljev v gospodinjstvih po sistemu »na klic od vrat do vrat« v skladu z letnim planom (t. i. redni odvoz).
(2) Do enkratnega brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov prostornine do 3 m3 letno je upravičeno gospodinjstvo, ki plačuje stroške ravnanja z odpadki. Datum in uro odvoza kosovnih odpadkov izvajalec javne službe in uporabnik medsebojno uskladita in dogovorita.
(3) Prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev na poziv več kot enkrat letno, v količini, ki presega 3 m3, ali odvoz kosovnih odpadkov na način, ki ni usklajen z letnim planom in ni redni odvoz, ni redna storitev prevzemanja kosovnih odpadkov in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.
(4) Če povzročitelj sam pripelje kosovne odpadke na zbirni center, jih mora odložiti na mestu, ki je za to določeno. V primeru zahteve pooblaščenega delavca izvajalca, se mora povzročitelj identificirati. Če povzročitelj zavrne identifikacijo, izgubi pravico uporabe infrastrukturnega objekta zbirnega centra.
(5) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz poslovne dejavnosti. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.
(6) Imetniki kosovnih odpadkov morajo, preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe, zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov mora zagotoviti odstranitev odpadkov, ki jih izvajalec v času odvoza ni dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan.
19. člen
(prevzemanje gradbenih odpadkov)
(1) V zbirnem centru izvajalca javne službe lahko gradbene odpadke prepustijo fizične osebe.
(2) Manjšo količino gradbenih odpadkov, ki letno ne presega 3.500 kg na gospodinjstvo, ki plačuje stroške ravnanja z odpadki po tem odloku, lahko povzročitelji pripeljejo v zbirni center izvajalca javne službe in jih brezplačno odložijo na za to pripravljen prostor. Sprejem odpadkov, ki presega ta normativ, izvajalec obračuna po veljavnem ceniku.
(3) Pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, lahko v zbirnem centru izvajalca proti plačilu prepustijo manjšo količino gradbenih odpadkov, ki mesečno ne presega 2.000 kg.
20. člen
(prevzemanje azbestnih odpadkov)
(1) Uporabniki morajo z azbestnimi odpadki ravnati v skladu z vsakokratnim predpisom o ravnanju z odpadkih, ki vsebujejo azbest.
(2) Povzročitelji odpadkov, ki vsebujejo azbest, strešno kritino, ki vsebuje azbest in je bila vgrajena v objekt na območju izvajanje javne službe, predajo v zbirnem centru izvajalca javne službe proti plačilu. Stroški prevoza so breme uporabnika.
(3) Občina lahko subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest, kar se uredi s sklepom, ki ga sprejme župan Občine Kočevje.
21. člen
(prevzem in prevoz komunalnih odpadkov iz javnih prireditev in čistilnih akcij)
(1) Organizator mora pri organiziranih kulturnih, športnih in drugih javnih prireditvah, pri katerih nastajajo odpadki in se odvijajo na prostoru brez zbirnega mesta, prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. Takega povzročitelja se obravnava kot pogodbenega povzročitelja.
(2) Vrsto in število zabojnikov določita izvajalec javne službe in organizator javne prireditve s pogodbo najkasneje sedem dni pred datumom prireditve. Pogodba mora biti v času prireditve na vpogled občinskemu inšpektoratu.
(3) Izvajalec javne službe mora prevzete odpadke iz prireditvenega območja odpeljati najkasneje ob prvem rednem odvozu odpadkov iz širšega območja prireditvenega prostora, a ne kasneje kot v 3 delovnih dneh po končani prireditvi. Organizator prireditve mora stroške ravnanja z odpadki plačati izvajalcu javne službe po ceniku.
(4) V primeru, ko na organiziranih prireditvah in zabavah, za katere ni sklenjene pogodbe o odvozu, nastanejo odpadki, jih je organizator dolžan odložiti v tipizirane namenske vreče ter jih odložiti na skupno zbirno mesto oziroma jih dostaviti na zbirni center.
(5) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni obvestiti izvajalca javne službe najmanj 8 dni pred izvedbo in se z njim dogovoriti o načinu odvoza odpadkov, zbranih v čistilni akciji, in plačilu nastalih stroškov ravnanja z odpadki.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
22. člen
(pogoji za zagotavljanje storitev javne službe)
Za zagotavljanje javne službe po tem odloku morajo biti zagotovljeni:
– zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov,
– tipizirane vrečke za komunalne odpadke,
– naprave za čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov,
– zbiralnice,
– premična zbiralnica nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem,
– vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov,
– zbirni center,
– delovni stroji,
– center za obdelavo odpadkov,
– odlagališče odpadkov.
23. člen
(zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov)
(1) Uporabniki so dolžni na svoje stroške zagotoviti nabavo in vzdrževanje namenskih tipiziranih zabojnikov ali vrečk za prepuščanje komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih. Izvajalec javne službe brezplačno poskrbi za zamenjavo zabojnika, če je do poškodbe prišlo po njegovi krivdi.
(2) Stroške nabave in postavitve zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij nenevarnih odpadkov lahko nosi proračun občinske uprave Občine Kočevje.
(3) Zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov so različne velikosti in oblike s prostornino od 60 litrov do 1.100 litrov (60 l, 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l) in več. Zabojniki morajo biti opremljeni z logotipom izvajalca javne službe in napisom, s katerim je določeno, kaj se sme v posamezni zabojnik odlagati.
(4) Zabojniki za različne odpadke se med seboj ločijo po barvah oziroma po barvah pokrovov, in sicer:
– rjav zabojnik za mešane komunalne odpadke,
– rumen zabojnik ali rjav zabojnik z rumenim pokrovom za mešano embalažo,
– moder zabojnik za papir, karton in papirno embalažo,
– zelen zabojnik za stekleno embalažo,
– rjav zabojnik z rdečim pokrovom za biološke odpadke.
Zabojnik lahko tipizira tudi nalepka, iz katere je razvidno, katera frakcija odpadkov se zbira v zabojniku.
(5) Velikost zabojnikov za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov določi izvajalec javne službe tako, da stimulira ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, pri čemer za uporabnike iz individualnih gospodinjstev:
– z 1 do 2 osebama določi takšno velikost zabojnika, da lahko vanjo prepušča mešane komunalne odpadke med enim in drugim praznjenjem, vendar ne manj kot 60 litrov in ne več kot 120 litrov,
– s 3 do 4 osebami določi takšno velikost zabojnika, da lahko vanjo prepuščajo mešane komunalne odpadke med enim in drugim praznjenjem, vendar ne manj kot 80 litrov in ne več kot 120 litrov,
– s 5 do vključno 7 osebami določi takšno velikost zabojnika, da lahko vanjo prepuščajo mešane komunalne odpadke med enim in drugim praznjenjem, vendar ne manj kot 120 litrov in ne več kot 240 l,
– z 8 osebami in več določi takšno velikost zabojnika, da lahko vanjo prepuščajo mešane komunalne odpadke med enim in drugim praznjenjem, vendar ne manj kot 240 l.
Na pisno željo uporabnika se lahko določi tudi večji volumen zabojnika.
(6) Za zbiranje bioloških odpadkov se pri individualnih gospodinjstvih uporablja namenski zabojnik volumna 120 l. V dogovoru z izvajalcem javne službe je mogoče uporabiti zabojnik drugega volumna, če je tehnično ustrezen smetarskim vozilom izvajalca.
(7) Uporaba zabojnikov za ločeno frakcijo bioloških odpadkov in odvoza vsebine le-teh ni obvezna. V takem primeru je obvezno kompostiranje ločene frakcije bioloških odpadkov in uporaba le-teh na lastnem vrtu ali drugih primernih površinah.
(8) Za uporabnike iz dejavnosti in javnega sektorja izvajalec javne službe določi takšne volumne zabojnikov, da lahko uporabniki vanje prepuščajo odpadke med enim in drugim praznjenjem. Na pisno željo uporabnika se lahko določi tudi večji volumen zabojnika.
(9) Za večstanovanjske stavbe, ki imajo skupne zabojnike, izvajalec javne službe določi takšne volumne zabojnikov, da lahko uporabniki vanje prepuščajo odpadke med enim in drugim praznjenjem, pri čemer upošteva, da je maksimalni volumen mešanih komunalnih odpadkov za 1 osebo 45 l mesečno. Na pisno željo uporabnika se lahko določi tudi večji volumen.
(10) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje komunalnih odpadkov določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tem odlokom.
(11) Na območjih, kjer je s prostorskimi akti to predpisano, izvajalec javne službe določi obvezno uporabo zabojnikov, ki so konstruirani na način, da preprečijo odpiranje zabojnikov in raztresanje smeti medvedom in drugi divjadi.
(12) Če količina prepuščenih odpadkov redno, to je pri vsaj treh zaporednih praznjenjih, presega prostornino zabojnika za odpadke, ima izvajalec javne službe pravico določiti ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma povečanje števila zabojnikov. Za preseženo prostornino šteje zapolnitev zabojnika preko zgornjega roba ter prosto odloženi odpadki izven, a v neposredni bližini zabojnika. Dodatne odrejene količine se upoštevajo pri mesečnem obračunu.
(13) V primerih, ko volumna zabojnika na podlagi tega člena ni možno določiti (šole, vrtci ipd.), ga določita uporabnik in izvajalec javne službe sporazumno, o čemer napišeta zapisnik. Na tak način lahko uporabnik iz dejavnosti, javnega sektorja ali gostinstva ter izvajalec javne službe sporazumno določita velikost zabojnikov tudi v primeru, ko uporabnik dokaže, da izračunana velikost zabojnika ni sorazmerna z dejansko količino nastalih odpadkov.
(14) Potrebne podatke za izračun volumna zabojnikov je dolžan uporabnik posredovati izvajalcu javne službe na njegov poziv. Izvajalec javne službe lahko iz uradnih evidenc preveri verodostojnost teh podatkov. Če se podatki, ki jih mora uporabnik posredovati izvajalcu javne službe, razlikujejo od podatkov iz uradne evidence, se upoštevajo pri obračunu volumna podatki, ki izkazujejo višjo vrednost.
(15) Izvajalec javne službe lahko z nalepkami na zabojnikih obvešča uporabnike o storitvah javne službe, kar je za drugo obveščanje prepovedano.
24. člen
(tipizirane vrečke)
(1) Dobavo tipiziranih vrečk proti plačilu zagotavlja izvajalec javne službe.
(2) Tipizirane vrečke se lahko uporabijo občasno in izjemoma, ko se pri uporabniku pojavijo večje količine mešanih komunalnih odpadkov oziroma mešane embalaže oziroma bioloških odpadkov. Tipizirane vrečke so opremljene z logotipom izvajalca javne službe. Za zbiranje mešane embalaže je določena tipizirana vrečka rumene barve, za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov tipizirana vrečka modre barve, za zbiranje bioloških odpadkov tipizirana vrečka zelene ali bele barve. Z nakupom tipizirane vrečke je plačana tudi storitev odvoza komunalnih odpadkov. Zaprte tipizirane vrečke se smejo postaviti le na prevzemno mesto v času prevzema komunalnih odpadkov.
25. člen
(čiščenje in vzdrževanje zabojnikov)
Izvajalec javne službe mora zagotavljati čiščenje in vzdrževanje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov vsaj enkrat letno.
26. člen
(vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov)
Odvoz komunalnih odpadkov se zagotavlja s specialnimi vozili za odvoz komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu smetarsko vozilo) po urniku za prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja, v enakem nivoju storitve za vse uporabnike.
27. člen
(zbirni center)
(1) V občini se zagotovi obratovanje vsaj enega zbirnega centra. Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine. V primeru zahteve pooblaščenega delavca izvajalca se mora povzročitelj pri dovozu odpadkov v zbirni center identificirati. Če povzročitelj zavrne identifikacijo, izgubi pravico uporabe infrastrukturnega objekta zbirnega centra.
(2) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za frakcije, določene z državnimi predpisi na področju ravnanja z odpadki, najmanj pa za:
– papir in karton vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,
– steklo vseh velikosti in oblik ter za odpadno embalažo iz stekla,
– plastiko ter za odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih plastičnih materialov,
– odpadke iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila,
– tekstil,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
– električno in elektronsko opremo, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– kosovne odpadke,
– biološko razgradljive odpadke.
(3) Upravljavec zbirnega centra mora v sklopu izvajanja javne službe fizičnim osebam omogočiti oddajo izrabljenih avtomobilskih gum v količini do 50 kg letno na osebo. Oddaja izrabljenih avtomobilskih gum pravnim osebam ali samostojnim podjetnikom, ki opravljajo dejavnost, pri kateri nastajajo izrabljene avtomobilske gume, ni dovoljena.
(4) Zbirni center je lahko opremljen za sprejem nevarnih odpadkov iz podskupin 15 01 in 20 01 klasifikacijskega seznama odpadkov.
28. člen
(zbiralnice ločenih frakcij)
(1) Zbiralnica ločenih frakcij je posebej urejen prostor, namenjen prepuščanju ločenih frakcij komunalnih odpadkov (papir in papirna embalaža, steklena embalaža). Ena zbiralnica je namenjena za okoli 300 uporabnikov.
(2) Zbiralnice se uredijo na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Lokacijo na predlog izvajalca javne službe zagotovi pristojni organ občinske uprave Občine Kočevje. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina ali krajevna skupnost zagotovi drugo primerno javno površino. Če zbiralnice ni mogoče urediti na javni površini, se lahko uredi tudi na zasebnem zemljišču, ki je dostopno za transportna vozila, če lastnik zemljišča poda pisno soglasje k postavitvi zbiralnice na njegovem zemljišču.
(3) Zbiralnice vzdržuje in čisti izvajalec javne službe.
29. člen
(zbiralnice nevarnih frakcij)
(1) Izvajalec javne službe prevzemanje nekaterih nevarnih frakcij zagotovi v zbirnem centru, ki mora biti opremljen s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.
(2) V zbirnem centru mora nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati usposobljena oseba.
(3) Ločeno zbiranje nevarnih frakcij od gospodinjstev po naseljih se zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po v naprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec javne službe.
(4) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov v naseljih iz tretjega odstavka tega člena najmanj 7 dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim na krajevno običajen način.
(5) Nevarne odpadke iz opravljanja dejavnosti mora povzročitelj shraniti v ustrezno embalažo na ustrezno urejenem mestu v okviru lastnih poslovnih površin in jih oddati pooblaščeni organizaciji. Manjše količine nevarnih odpadkov iz dejavnosti (do 30 kg mesečno) lahko povzročitelji pripeljejo v zbirni center izvajalca javne službe proti plačilu.
(6) V primeru suma, da gre za nevaren odpadek, se šteje, da je odpadek nevaren, dokler povzročitelj z ustrezno oceno odpadka ne dokaže nasprotno.
(7) Izvajalec je dolžan zavrniti sprejem nevarnih komunalnih odpadkov, če zanje nima ustrezno urejenega zbirnega mesta.
30. člen
(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov)
(1) Če so na zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(2) Stroške odstranitve odpadkov iz prejšnjega odstavka nosi lastnik zemljišča, v primeru, da izvaja posest druga oseba, pa oseba, ki izvaja posest.
(3) Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, imata občina ali država pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.
(4) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska, drugih odpadkov pa državna inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
31. člen
(obveznosti izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec javne službe je dolžan:
– zagotoviti redno praznjenje in odvažanje odpadkov iz zbirnega centra, zbiralnic, zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov ter prevzemanje tipiziranih vrečk,
– zagotoviti odvoz kosovnih odpadkov skladno s tem odlokom,
– prazniti zabojnike in nalagati tipizirane vrečke tako, da jih ne poškoduje ter ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njune okolice oziroma jih očisti, če jih onesnaži,
– zagotoviti čiščenje in vzdrževanje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov, skladno s tem odlokom,
– zagotoviti čiščenje in vzdrževanje zbirnega centra, zbiralnic,
– uporabnikom omogočiti nakup zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov glede na potrebe uporabnika,
– skrbeti za zamenjavo zabojnikov za komunalne odpadke skladno z odlokom,
– zagotavljati tipizirane vrečke za zbiranje komunalnih odpadkov za prodajo uporabnikom,
– izvajati nadzor nad uporabo zabojnikov za vse vrste komunalnih odpadkov in opozarjati uporabnike na nepravilnosti ter o nepravilnostih obvestiti pristojno inšpekcijo,
– pridobivati podatke o uporabnikih iz uradnih evidenc,
– zagotavljati urnik za tekoče leto,
– voditi evidenco uporabnikov skladno z odlokom,
– voditi evidenco zbiralnic ločenih frakcij in skupnih zbirnih mest,
– nabavljati in vzdrževati vozila in opremo za izvajanje storitev javne službe,
– voditi evidenco o zbranih in prepeljanih vrstah komunalnih odpadkov,
– sproti obveščati uporabnike o storitvah javne službe,
– pisno v petnajstih dneh odgovoriti na ugovor uporabnika,
– izvajati druge naloge javne službe iz tega odloka, zakonov in drugih predpisov.
(2) Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti:
– čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal,
– čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
– škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben pravni režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,
– škodljivih vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
32. člen
(uporabniki storitve javne službe)
(1) Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so povzročitelji odpadkov.
(2) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, ki s svojim delom ali dejavnostjo povzroča nastajanje odpadkov, in sicer predvsem:
– fizične osebe kot gospodinjstva,
– fizične osebe kot samostojni podjetniki in obrtniki,
– lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi,
– pravne osebe, ki upravljajo ali razpolagajo s stanovanjskimi in poslovnimi prostori, v oziroma ob katerih nastajajo komunalni odpadki,
– osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
– osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
(3) Vsak uporabnik se mora obvezno vključiti v sistem ravnanja z odpadki in ločevati odpadke na izvoru, skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov in tem odlokom.
(4) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta.
(5) Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz drugega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
(6) Uporabnik je na podlagi tega odloka vpisan v evidenco uporabnikov, ki jo vodi izvajalec javne službe za potrebe javne službe in v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
(7) V evidenci uporabnikov se vodi ločena evidenca glede na tip uporabnika. Za fizične osebe se vodijo naslednji podatki: šifra uporabnika, šifra odjemnega mesta, ime, priimek in EMŠO lastnika oziroma najemnika/uporabnika objekta (uporabnik storitve javne službe), naslov, št. članov gospodinjstva, znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, prevzemno mesto, število, vrste in velikost zabojnikov ter frekvenca praznjenja zabojnikov, datum vnosa podatkov. Pri pravnih osebah se vodijo naslednji podatki: firma pravne osebe, samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, naslov, davčna številka, znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, odgovorna oseba, število zaposlenih, kapaciteta gostinskega, turističnega ali drugega obrata, prevzemno mesto, število, vrste in velikost zabojnikov ter pogostost njihovega praznjenja, datum vnosa podatkov.
(8) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(9) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali ob katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno (solidarno) pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(10) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
(11) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnosti (npr. fizična oseba hkrati kot gospodinjstvo in kot lastnik ali najemnik gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi ali kot samostojni podjetnik) in zaradi izvajanja njegove dejavnosti nastaja takšna količina odpadkov, da kot povzročitelj potrebuje lasten zabojnik, se je dolžan kot povzročitelj odpadkov registrirati pri izvajalcu javne službe za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki, posebej.
(12) Zavezanci za plačilo storitev javne službe postanejo uporabniki z vzpostavitvijo statusa iz drugega odstavka tega člena.
(13) Začasni izostanek uporabe objekta, za katerega se obračunavajo storitve po tem odloku, zavezanca ne odvezuje plačila storitve javne službe. V primerih odsotnosti, daljših od tri mesece, se uporabnikom storitve službe ravnanja z odpadki lahko strošek ravnanja z odpadki zmanjša za strošek, povezan neposredno z izvajanjem storitve. V takih primerih mora upravičenec priložiti uraden dokument, iz katerega je razvidno trajanje odsotnosti.
(14) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo z izvajalcem skleniti pogodbo o ravnanju s komunalnimi odpadki, v kateri se dogovorijo o načinu zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja, najkasneje pa v roku 30 dni od začetka opravljana dejavnosti.
33. člen
(pogodbeni povzročitelji)
(1) Pogodbeni povzročitelji so tisti, ki z izvajanjem svoje dejavnosti in posledično povzročeno količino odpadkov potrebujejo odvoz glede na svoje potrebe. Predpisani zabojniki za odpadke, v katere zbira odpadke pogodbeni povzročitelj, so praviloma last povzročitelja, ki jih je dolžan tudi vzdrževati in čistiti. Pogodbeni povzročitelj se lahko dogovori tudi za najem zabojnikov pri izvajalcu ali se z njim dogovori za njihovo čiščenje in vzdrževanje.
(2) Povzročitelj pridobi status pogodbenega povzročitelja s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem. Sklenitev pogodbe je po tem odloku obvezna.
(3) Pogodbeni povzročitelj je dolžan izvajalcu predajati komunalne odpadke skladno s tem odlokom in podpisano pogodbo.
34. člen
(pravice uporabnika)
Pravica uporabnika je:
– trajna, nemotena in kvalitetna storitev javne službe,
– uporaba zabojnikov za komunalne odpadke,
– pravica do uskladitve prostornine in števila zabojnikov z njegovimi potrebami in v skladu s tem odlokom, sprememba začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po vpisani spremembi v evidenco uporabnikov,
– da vloži pisni ugovor pri izvajalcu javne službe v predpisanem roku po prejemu računa,
– da je obveščen o storitvah javne službe,
– naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca javne službe.
35. člen
(obveznosti uporabnika)
(1) Uporabnik je dolžan prepuščati izvajalcu javne službe:
– mešane komunalne odpadke v zabojnikih za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov,
– ločene frakcije v zabojnikih za ločene frakcije, če je to omogočeno ali v zbirnem centru,
– biološke odpadke v posebnih zabojnikih, razen če jih sam hišno kompostira,
– kosovne odpadke na prevzemnem mestu ob določenem času, po predhodnem dogovoru z izvajalcem,
– nevarne frakcije v zbirnem centru ali v premični zbiralnici nevarnih frakcij.
(2) Uporabnik je dolžan zagotavljati:
– pogoje za umestitev zbirnih mest na funkcionalnem območju stavb,
– tehnično ustrezne zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov,
– zbiranje komunalnih odpadkov tako, da pred njihovo oddajo ne škodijo okolju,
– da so zabojniki ali tipizirane vrečke na dan prevzema do 6. ure postavljeni na prevzemno mesto,
– da po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike najkasneje naslednji dan namesti nazaj na zbirno mesto, če nista zbirno in prevzemno mesto na istem mestu,
– da so pokrovi na zabojnikih zaprti,
– da so tipizirane vrečke na prevzemnem mestu zaprte,
– red, čistost in organizacijo zbirnih mest v skladu z 12. členom,
– red in čistost prevzemnih mest ter zabojnikov za zbiranje odpadkov,
– neoviran dostop do prevzemnega mesta za smetarska vozila,
– odstranjevanje snega ob zabojnikih ter čiščenje snega z njihovih pokrovov,
– prijavo novih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve javne službe, izvajalcu javne službe takoj, ko nastanejo oziroma najkasneje v roku 8 dni po nastanku, kar dokaže z ustreznim dokumentom. Sprememba se upošteva z naslednjim obračunskim mesecem,
– plačilo opravljenih storitev javne službe v roku, določenem na računu,
– pravilno hranjenje nevarnih frakcij do njihove oddaje pooblaščenemu zbiralcu.
(3) Uporabnik upravnik večstanovanjskih stavb je dolžan na ugotovljene nepravilnosti ali kršitve opozarjati stanovalce in v primeru neupoštevanja opozoril kršitelje prijaviti pristojnim inšpekcijskim službam.
(4) Upravljavci tržnic, sejmišč, igrišč, avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in trgov ter lastniki in upravljavci trgovin in lokalov morajo namestiti potrebno število košev za komunalne odpadke ali druge primerne namenske zabojnike za komunalne odpadke, za katere so dolžni pridobiti soglasje izvajalca. Koši morajo omogočati ločeno zbiranje odpadkov.
36. člen
(zagotavljanje podatkov)
(1) V primeru, ko uporabnik storitev službe ravnanja z odpadki ne posreduje podatkov za obračun storitev v skladu s prejšnjim členom ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec javne službe uporabi uradno dostopne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v objektu.
(2) Podatki o evidenci uporabnikov iz 32. člena se lahko za posamezno gospodinjstvo oziroma stavbo spremenijo na podlagi:
– sprememb podatkov, ki so pridobljeni iz centralnega registra prebivalstva in se nanašajo na število prebivalcev v gospodinjstvu oziroma stavbi,
– pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe,
– ugotovitev izvajalca javne službe,
– ugotovitev nadzornih organov Občine Kočevje.
(3) V primeru, ko izvajalec javne službe zaradi netočnih podatkov utrpi škodo, mu je lastnik oziroma upravljavec objekta stroške dolžan povrniti.
37. člen
(prepovedi)
(1) Povzročiteljem odpadkov je prepovedano:
– ravnati s komunalnimi odpadki na območju Občine Kočevje v nasprotju z določili tega odloka,
– opustiti uporabo storitev javne službe,
– odlagati komunalne odpadke v naravo,
– med sabo mešati različne vrste komunalnih odpadkov, ki sodijo v različne zabojnike po tem odloku,
– odlagati odpadke, ki niso opredeljeni kot komunalni odpadki, v zabojnike za komunalne odpadke,
– odlagati odpadke izven zabojnikov za odlaganje komunalnih odpadkov,
– samovoljno premikati zabojnike za ločeno zbiranje frakcij iz določene lokacije na drugo lokacijo,
– brskati po zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov in iz njih odnašati odložene komunalne odpadke,
– odnašati odložene kosovne odpadke iz prevzemnih mest in zbirnega centra,
– razmetavati odpadke ali drugače onesnažiti prevzemna mesta,
– onesnažiti okolico zbiralnic, premične zbiralnice nevarnih odpadkov ali zbirnega centra,
– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane (razen v izjemnih primerih, kot je določeno v tem odloku),
– sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
– poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe,
– lepiti plakate in obvestila na zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov, pisati, risati po njih ali jih barvati.
(2) V zabojnike ali tipizirane vrečke, ki so namenjene mešanim komunalnim odpadkom, je prepovedano odlagati, zlivati ali postavljati:
– nevarne odpadke,
– ločene frakcije komunalnih odpadkov (embalažo, papir in papirno embalažo, steklo in stekleno embalažo, biološke odpadke, les …),
– gradbeni material, kamenje,
– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
– tople ogorke in topel pepel,
– kosovne odpadke,
– tekoče odpadke, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka.
38. člen
(kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad)
(1) Uporabniki lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina, in sicer:
– jih kompostirajo v hišnem kompostniku ali
– jih odlagajo v zabojnike za biološke odpadke zavite v papir ali v razgradljivi vrečki.
(2) Uporabnik svojo odločitev o odlaganju bioloških odpadkov v zabojnike za biološke odpadke na območju, za katerega izvajalec javne službe uredi prevzemanje, pisno sporoči na predpisanem obrazcu. Ko izvajalec javne službe od uporabnika prejme pisno sporočilo, ga vključi v sistem odvoza bioloških odpadkov.
(3) Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, ne smejo bioloških odpadkov prepuščati v zabojnikih ali vrečkah, ki so namenjeni prevzemanju mešanih komunalnih odpadkov in drugih ločenih frakcij.
(4) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva morajo oddajati kuhinjske odpadke zbiralcu.
39. člen
(novi uporabnik)
(1) Lastnik ali upravljavec novega ali obnovljenega objekta mora kot novi uporabnik po tem odloku petnajst dni pred začetkom uporabe objekta, najkasneje pa v osmih dneh po začetku uporabe to sporočiti izvajalcu javne službe, zaradi določitve prevzemnega mesta, števila zabojnikov in drugih pogojev za začetek izvajanja javne službe.
(2) Uporabnik iz prvega odstavka tega člena mora izvajalcu javne službe na predpisanem obrazcu sporočiti podatke, potrebne za obračun izvajanja javne službe.
40. člen
(gradbišče)
Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki po tem odloku, kar pomeni, da so dolžni za potrebe delovanja gradbišča preskrbeti potrebne zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov po tem odloku. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora pred pričetkom del podatke o številu delavcev in druge potrebne podatke o gradbišču sporočiti izvajalcu javne službe. Povzročitelj po tem členu se obravnava kot pogodbeni povzročitelj. Vrsto in število zabojnikov določita izvajalec javne službe in vodja gradbišča s pogodbo najkasneje 6 dni pred pričetkom del. Pogodba mora biti v času trajanja del na vpogled občinskemu inšpektoratu.
VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA
41. člen
(viri financiranja)
Javna služba se financira:
– s ceno storitev javne službe,
– iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij,
– iz občinskega proračuna in
– drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.
42. člen
(cena storitev javnih služb)
(1) Cena storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Oblikovana mora biti na način, da maksimalno spodbuja ločevanje odpadkov.
(2) Predlog za oblikovanje cen pripravi izvajalec, potrdi pa jo pristojni občinski organ.
(3) Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi stroški ravnanja s komunalnimi odpadki.
43. člen
(obračun storitve)
(1) Uporabniku se storitev javne službe obračuna glede na velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostostjo njegovega praznjenja. Kolikor uporabnik želi večji zabojnik za ločeno zbrane frakcije ali embalažo, mora ustrezno povečati tudi volumen za mešane komunalne odpadke, v skladu z drugim odstavkom tega člena. Na željo uporabnika se ta volumen lahko zagotovi samo obračunsko, brez namestitve dodatnega zabojnika za mešane komunalne odpadke.
(2) Razmerje volumnov zabojnikov za mešane komunalne odpadke in embalažo pri uporabnikih iz gospodinjstva mora biti najmanj 1:2. Pri pravnih osebah, ki imajo nameščene zabojnike tudi za papir, vključno s papirno embalažo in/ali stekleno embalažo, mora biti razmerje volumnov zabojnikov za mešane komunalne odpadke proti zabojnikom za embalažo, papir in/ali steklo 30:60:30:10.
(3) Z nakupom vrečke za mešane komunalne odpadke iz 24. člena tega odloka uporabniku pripada vrečka za zbiranje mešane embalaže v razmerju 1:2.
(4) Kadar si več uporabnikov iz večstanovanjske stavbe ali več stanovanjskih stavb deli zabojnike, se porazdelitve količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike razdeli glede na število povzročiteljev (število gospodinjstev, število vikendov, število oseb ...), ki zabojnike uporabljajo, v skladu s pisnim dogovorom strank ali podlagi predpisov iz področja upravljanja večstanovanjskih stavb.
(5) Pri poslovnih objektih z zasebnimi zabojniki se obračunski volumen določi glede na volumen namenskih zabojnikov in frekvenco odvoza odpadkov.
(6) Kadar si več uporabnikov iz nestanovanjskih stavb deli zabojnike za komunalne odpadke, se za porazdelitev količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uporablja medsebojni pisni dogovor. Če medsebojnega dogovora ni, se za porazdelitev količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uporablja število zaposlenih, pri čemer se smatra za najmanjšo število zaposlenih ena oseba. Če uporabniki ne uporabljajo skupnega zabojnika za komunalne odpadke, morajo uporabljati zasebne zabojnike. Če zasebnih zabojnikov za komunalne odpadke nimajo, se vsakemu poslovnemu subjektu storitev zaračuna po velikosti najmanjšega zabojnika in pogostosti odvoza, ki jo določi izvajalec.
(7) Kadar si več uporabnikov iz stavbe, v kateri so poleg stanovanj tudi samostojne poslovne enote, deli skupen zabojnik, se za porazdelitev količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uporabljajo ključi delitve stroškov iz medsebojnega dogovora oziroma pogodbe. Če medsebojnega dogovora ni, se porazdelitve količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike stanovanjskih enot izvedejo na podlagi predpisov iz področja upravljanja večstanovanjskih stavb, samostojne poslovne enote pa si morajo zagotoviti svoje skupne oziroma svoje zasebne zabojnike, pri čemer se jim delitev stroškov in obračun storitev izvaja enako kot pri nestanovanjskih stavbah iz prejšnjega odstavka.
(8) Za stanovanjsko stavbo, počitniški objekt, stanovanje, hram ali zidanico, kjer ni prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, je pa primerna za bivanje, se za zaračunavanje stroškov, ki nastajajo, ne glede na količino prepuščenih odpadkov, upošteva ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika in frekvenca odvoza odpadkov, ki jo določi izvajalec javne službe. Šteje se, da je stavba primerna za bivanje, če je vzdrževana in priključena na vsaj eno od predpisanih oblik komunalne oziroma energetske oskrbe.
(9) Obračun storitve ravnanja z biološkimi odpadki se zaračunava mesečno glede na mesečno povprečje letno odpeljanega volumna zabojnika za biološke odpadke za posamezno odjemno mesto. Minimalni nameščen posamezni zabojnik za biološke odpadke na odjemnem mestu je 120-litrski zabojnik.
(10) Pri dovozu na zbirni center se obračun storitve določi glede na težo in vsebino pripeljanih komunalnih odpadkov.
(11) Za storitve, ki niso javna služba, se cene določijo s pogodbo med izvajalcem javne službe in uporabnikom po ceniku izvajalca javne službe.
(12) Kolikor izvajalec na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja izvede prevzem neustrezno ločenih odpadkov glede na določila tega odloka, tako storitev dodatno obračuna uporabniku v skladu s cenikom izvajalca javne službe. V primeru večstanovanjskih objektov izvajalec tako storitev obračuna upravitelju objekta.
44. člen
(plačilo, ugovor na račun in opominjanje)
(1) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje do predpisanega določenega roka.
(2) Če uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun storitve javnih služb, mu izvajalec javne službe izda opomin. Če uporabnik ne plača računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec javne službe začne postopek izterjave po sodni poti, v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
(3) Če uporabnik, ki je najemnik objekta ali stanovanja, ne poravna računa storitev javne službe, ga skladno s stanovanjskim zakonom mora plačati lastnik objekta ali stanovanja.
(4) Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v predpisanem roku po prejemu računa.
VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
45. člen
(gospodarska javna infrastruktura)
Za izvajanje javne službe zbiranje komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišča, objekti in naprave zbirnega centra za prevzemanje in zbiranje,
– zemljišča in objekti zbiralnic,
– zemljišča in objekti odlagališča nenevarnih odpadkov.
VIII. NADZOR
46. člen
(pristojnosti nadzora)
(1) Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni organ občinske uprave Občine Kočevje.
(2) Inšpekcijski nadzor izvaja občinski inšpekcijski organ, ki ima v primeru ugotovljenih nepravilnosti pravico in dolžnost:
– odrediti povzročitelju odpadkov vključitev v sistem zbiranja komunalnih odpadkov,
– odrediti povzročitelju odpadkov zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov na način, določen s tem odlokom,
– odrediti povzročitelju odpadkov, da zagotovi zbiranje odpadkov v tipizirane zabojnike glede na 23. člen tega odloka,
– odrediti odstranitev nedovoljenih plakatov, obvestil, ki so nameščena na zabojnike v nasprotju s petnajsto alinejo prvega odstavka 37. člena tega odloka,
– odrediti organizatorju prireditve zbiranje komunalnih odpadkov na način, opredeljen v 21. členu tega odloka,
– odrediti investitorju gradenj zbiranje komunalnih odpadkov na način, opredeljen v 15. in 40. členu tega odloka,
– odrediti izvajalcu javne službe zbiranje in prevoz komunalnih in drugih odpadkov na način, opredeljen v tem odloku,
– odrediti izvajalcu čiščenje in vzdrževanje zabojnikov na način, opredeljen v 25. in 31. členu tega odloka,
– odrediti izvajalcu prevzem neustrezno ločenih odpadkov glede na določila tega odloka,
– izvesti postopke v skladu z Zakonom o prekrških.
(3) Za nadzor nad spoštovanjem določb šeste, osme, devete, desete, enajste, štirinajste in petnajste alinee prvega odstavka 37. člena tega odloka je pristojno tudi občinsko redarstvo.
(4) Pooblaščeni delavci izvajalca izvajajo nadzor ustreznosti vsebin namenskih zabojnikov in vreč. O nepravilnosti obveščajo pristojni organ občinske uprave Občine Kočevje ter inšpekcijski organ, ki ima v primeru, da se v zabojniku za mešane komunalne odpadke ali zabojniku za embalažo večkrat zaporedoma nahajajo večje količine bioloških odpadkov, pravico odrediti uporabniku uporabo zabojnika za biološke odpadke.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
47. člen
(prekrški izvajalca javne službe)
(1) Z globo 5.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba izvajalec javne službe, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 EUR, če ne izvaja javne službe v skladu z 9. členom tega odloka.
(2) Z globo 2.500 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba izvajalec javne službe, njegova odgovorna oseba pa z globo 250 EUR, če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, enajsto, dvanajsto, trinajsto, štirinajsto in petnajsto alinejo prvega odstavka 31. člena.
(3) Z globo 1.250 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba izvajalec javne službe, njegova odgovorna oseba pa z globo 125 EUR, če ravna v nasprotju s šesto, sedmo, osmo, deveto, šestnajsto, sedemnajsto in osemnajsto alinejo prvega odstavka 31. člena.
48. člen
(prekrški uporabnika)
(1) Z globo 5.000 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo in veliko gospodarsko družbo, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 EUR, če ravna v nasprotju s prvo, drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka 37. člena.
(2) Z globo 3.500 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 350 EUR, če ravna v nasprotju s prvo, drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka 37. člena.
(3) Z globo 2.000 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, njegova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR, če ravna v nasprotju s prvo, drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka 37. člena.
(4) Z globo 1.250 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, njegova odgovorna oseba pa z globo 125 EUR, če:
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 11. člena,
– ravna v nasprotju s prvim ali četrtim odstavkom 21. člena,
– ravna v nasprotju s tretjim, petim, desetim, enajstim in štirinajstim odstavkom 32. člena,
– ravna v nasprotju z drugo, tretjo ali dvanajsto alinejo drugega odstavka 35. člena,
– četrto, peto, šesto, enajsto, dvanajsto, trinajsto ali štirinajsto alinejo prvega odstavka 37. člena ali z drugim odstavkom 37. člena,
– ravna v nasprotju z 39. členom,
– ravna v nasprotju s 40. členom.
(5) Z globo 750 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 75 EUR, če:
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 11. člena,
– ravna v nasprotju s prvim ali četrtim odstavkom 21. člena,
– ravna v nasprotju s tretjim, petim, desetim, enajstim in štirinajstim odstavkom 32. člena
– ravna v nasprotju z drugo, tretjo ali dvanajsto alinejo drugega odstavka 35. člena.
– četrto, peto, šesto, enajsto, dvanajsto, trinajsto ali štirinajsto alinejo prvega odstavka 38. člena ali z drugim odstavkom 37. člena,
– ravna v nasprotju z 39. členom,
– ravna v nasprotju s 40. členom.
(6) Z globo 375 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, njegova odgovorna oseba pa z globo 75 EUR, če:
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 11. člena,
– ravna v nasprotju s prvim ali četrtim odstavkom 21. člena,
– ravna v nasprotju s tretjim, petim, desetim, enajstim in štirinajstim odstavkom 32. člena,
– ravna v nasprotju z drugo, tretjo ali dvanajsto alinejo drugega odstavka 35. člena,
– četrto, peto, šesto, enajsto, dvanajsto, trinajsto ali štirinajsto alinejo prvega odstavka 37. člena ali z drugim odstavkom 37. člena,
– ravna v nasprotju z 39. členom.
– ravna v nasprotju s 40. členom.
(7) Z globo 300 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s peto, šesto, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto ali štirinajsto alinejo drugega odstavka 35. člena.
(8) Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, če:
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 11. člena,
– ravna v nasprotju s tretjim, petim, desetim ali enajstim odstavkom 32. člena,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 35. člena ali v nasprotju z drugo, tretjo ali dvanajsto alinejo drugega odstavka 35. člena,
– ravna v nasprotju s prvo, drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka 37. člena,
– ravna v nasprotju z 39. členom.
(9) Z globo 100 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, če:
– ravna v nasprotju s peto, šesto, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto ali štirinajsto alinejo drugega odstavka 35. člena,
– ravna v nasprotju s četrto, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, trinajsto, štirinajsto ali petnajsto alinejo prvega odstavka 37. člena ali z drugim odstavkom 37. člena.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49. člen
(rok za vzpostavitev evidenc)
(1) Izvajalec javne službe evidenco prevzemnih mest in evidenco zabojnikov za komunalne odpadke vzpostavi v 15 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
(2) V primerih, ko se pri vzpostavljanju evidence prevzemnih mest ugotovi, da le-ta ne ustrezajo zahtevam iz 15. člena tega odloka, se prevzemna mesta določijo na novo, upoštevajoč ta odlok.
(3) Šteje se, da so prevzemna mesta, kot so v uporabi na dan uveljavitve tega odloka, z izjemo prevzemnih mest iz prejšnjega odstavka tega člena, sporazumno dogovorjena med uporabnikom in izvajalcem javne službe.
(4) Uporabniki so na poziv izvajalca javne službe dolžni sporočiti vsakršne informacije, potrebne za vzpostavitev evidence iz prvega odstavka v roku, ki ga v pozivu določi izvajalec.
(5) Izvajalec javne službe v roku 12 mesecev po uveljavitvi tega odloka zagotovi dobavo vseh tipov zabojnikov, ki so predvideni po tem odloku.
(6) V roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka se pogostost odvoza mešanih komunalnih odpadkov na območju blokovne gradnje zmanjša na največ 1-krat tedensko.
50. člen
(prehodne določbe)
(1) Uporabniki, ki ob uveljavitvi tega odloka še nimajo zabojnika, so si ga dolžni v skladu s tem odlokom zagotoviti v roku 4 mesecev od uveljavitve tega odloka.
(2) Uporabniki, ki imajo zabojnike, pa le-ti niso tehnično usklajeni z določbami tega odloka, takšne zabojnike lahko uporabljajo še 6 mesecev od uveljavitve odloka. Takšen zabojnik izvajalec javne službe v roku 2 mesecev od uveljavitve odloka opremi z ustrezno nalepko in ga po preteku roka zamenja z ustreznim zabojnikom na stroške uporabnika.
(3) Do uveljavitve plačila stroškov javne službe po volumnu zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostosti praznjenja zabojnika se storitev zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov uporabnikom zaračunava skladno s sedmim, osmim, devetim in desetim členom Sklepa o določitvi cen storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 97/14).
(4) Za stanovanjsko stavbo, počitniški objekt, stanovanje, hram ali zidanico, kjer ni prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, je pa primerna za bivanje, se za zaračunavanje stroškov, ki nastajajo, ne glede na količino prepuščenih odpadkov, do uveljavitve zaračunavanja stroškov javne službe uporabnikom skladno s 43. členom tega odloka, upošteva 100 l mešanih komunalnih odpadkov mesečno.
51. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 82/05 in dopolnitev 59/06).
52. člen
(vacatio legis)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s prvim dnem naslednjega meseca po objavi.
Št. 007-13/2015-2316
Kočevje, dne 24. junija 2015
Župan
Občine Kočevje
dr. Vladimir Prebilič l.r.