Uradni list

Številka 54
Uradni list RS, št. 54/2014 z dne 18. 7. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 54/2014 z dne 18. 7. 2014

Kazalo

2416. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Medvode, stran 6198.

Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), četrtega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) in 25. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 29/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/13) je Občinski svet Občine Medvode na 28. seji dne 10. 6. 2014 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Medvode
I. UVODNI DOLOČBI
1. člen
Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Medvode (v nadaljevanju: občina), tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe,
– pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev javne službe,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– druge elemente v zvezi z izvajanjem javne službe.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
2. obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo,
3. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda,
4. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture,
5. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so za obdelavo vode, vodohrani in črpališča. ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura,
6. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda,
7. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo,
8. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo,
9. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom,
10. magistralno vodovodno je omrežje, objekti in naprave, ki služijo več občinam ali regiji (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, transportni vodovodi),
11. oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod,
12. zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov,
13. interno vodovodno omrežje in naprave je tisto, ki je v lasti uporabnika,
14. vodovodni priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi elementi,
15. gradbiščni priključek na javni vodovod je priključek na javni vodovod, ki se lahko izvede za čas gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem; rok trajanja gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, vendar najdlje do začetka uporabe stavbe ali gradbeno inženirskega objekta,
16. priključno mesto je mesto na vodovodu, kjer je izveden priključek; na posamezno priključno mesto je lahko priključeno več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami predpisa, ki ureja področje stanovanj zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi,
17. obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda,
18. interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode,
19. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe,
20. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o upravljanju,
21. obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja,
22. predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke,
23. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture,
24. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora,
25. tehnični pravilnik je Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema, ki ga sprejme pristojni organ izvajaleca javne službe.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
3. člen
Občina zagotavlja javno službo v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) na območju občine, v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
Izvajalec javne službe je KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d.o.o.
Izvajalec javne službe opravlja javno službo v skladu s programom oskrbe s pitno vodo. Predlog programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove uveljavitve. Ko je program usklajen z občino, ga odgovorna oseba izvajalca javne službe potrdi.
4. člen
Občina zagotavlja javno službo na poselitvenih območjih.
Z javnim vodovodom mora biti opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10 m3 pitne vode na dan.
Na območjih poselitve, kjer se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, pa nista izpolnjena pogoja iz prejšnjega odstavka, lahko občina podeli koncesijo v skladu s predpisi.
III. VRSTA IN OBSEG JAVNIH DOBRIN JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
5. člen
Javna služba obsega naslednje storitve:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
– obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
– redno vzdrževanje javnega vodovoda,
– redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih hidrantov za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
– redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
– vodenje evidenc v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– poročanje v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
– monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
– občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda,
– priključevanje novih uporabnikov javne službe,
– podajanje predlogov za načrtovanje razvoja sistema oskrbe s pitno vodo (strokovne podlage, analize, študije, mnenja) ter načrtovanje objektov za koriščenje in spremljanje količin in kakovosti vodnih virov,
– modeliranje kakovosti pitne vode v vodovodnih sistemih,
– izvajanje upravljavskega nadzora pri novogradnjah omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, investitor ali izvajalec del pa je dolžan kriti stroške nadzora,
– izvajanje nadzora nad projektiranjem omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda,
– vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture in priključkov na javni vodovod,
– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz hidrantnih omrežij za gašenje požarov zaradi obračuna storitev javne službe,
– nadzorovanje izvajalcev del pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda,
– druge naloge iz tega odloka in drugih predpisov.
Storitve iz prejšnjega odstavka je dolžan izvajati izvajalec javne službe.
V zvezi z opravljanjem storitev javne službe je izvajalec javne službe dolžan opravljati tudi naloge na podlagi javnih pooblastil v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi.
6. člen
Oskrba s pitno vodo na območju občine se zagotavlja:
1. iz javnih vodovodov iz centralnega sistema za oskrbo s pitno vodo,
2. iz javnih vodovodov iz lokalnih sistemov za oskrbo s pitno vodo,
3. iz zasebnih vodovodnih sistemov,
4. kot lastna oskrba s pitno vodo.
7. člen
Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so prikazana na topografski karti, ki je priloga in sestavni del tega odloka.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO
8. člen
Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so:
1. javni vodovod in priključitev na javni vodovod,
2. izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe,
3. javna pooblastila izvajalca javne službe.
1. Priključitev na javni vodovod
9. člen
Priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, če se v njemu zadržujejo ljudje, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba (v nadaljnjem besedilu: gradbeno inženirski objekt), na javni vodovod je obvezna na območju, kjer je javni vodovod zgrajen.
Na območjih, kjer se gradi javni vodovod, je priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod obvezna v roku šestih mesecev po končani gradnji vodovodnega omrežja. Izvajalec javne službe mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja k priključitvi.
Priključek na javni vodovod se izvede praviloma za vsako stavbo ali gradbeno inženirski objekt posebej, lahko pa ima stavba ali objekt tudi več priključkov.
Kolikor je posamezna stavba ali gradbeno inženirski objekt od javnega vodovoda oddaljen več kot 150 m, priključitev za javni vodovod za uporabnika ni obvezna.
10. člen
Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Če razpoložljive zmogljivosti vodnih virov in vodovodnega sistema ne dopuščajo novih priključitev, se soglasje ne izda.
Priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika ali investitorja.
Za vsako spremembo izvedbe priključka na javni vodovod mora uporabnik ali investitor ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
11. člen
Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema.
Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti.
Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.
12. člen
Začasna priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka.
Začasni priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika ali investitorja.
13. člen
Gradbiščni priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka.
Gradbiščni priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške investitorja.
14. člen
Po izvedbi priključka na javni vodovod, začasnega priključka ali gradbiščnega priključka in izdelavi geodetskega posnetka, se priključek na javni vodovod, začasni priključek ali gradbiščni priključek evidentira v katastru javnega vodovoda, ki ga vzdržuje izvajalec javne službe. Po končanih delih se uporabnika oziroma investitorja evidentira v evidenci uporabnikov, ki jo vzdržuje izvajalec javne službe.
Priključek na javni vodovod, vključno z obračunskim vodomerom, vzdržuje izvajalec javne službe na stroške uporabnika oziroma investitorja. Stroški vzdrževanja so zajeti v omrežnini.
Meja med priključkom na javni vodovod in interno vodovodno napeljavo uporabnika je priključni sklop na iztoku iz vodomera. Priključni sklop vzdržuje izvajalec javne službe.
15. člen
Brez soglasja izvajalca javne službe uporabnik ne sme dovoliti priključitve stavb ali gradbeno inženirskih objektov drugih uporabnikov na svojo interno vodovodno napeljavo ali na priključek na javni vodovod.
16. člen
Ukinitev priključka na javni vodovod je dovoljena, če se priključena stavba ali gradbeno inženirski objekt poruši. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev priključka na javni vodovod.
Ukinitev priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem za ukinitev priključka na javni vodovod na stroške uporabnika.
17. člen
Ukinitev začasnega priključka na javni vodovod je dovoljena po izteku dveh let od izdaje soglasja k začasni priključitvi na javni vodovod ali na podlagi pisne vloge, ki jo uporabnik posreduje izvajalcu javne službe, ko uporabnik začasnega priključka ne potrebuje več.
Ukinitev začasnega priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe po uradni dolžnosti, ko poteče veljavnost soglasja k začasni priključitvi ali v skladu z izdanim soglasjem k začasni ukinitvi priključka na javni vodovod na stroške uporabnika.
18. člen
Ukinitev gradbiščnega priključka na javni vodovod je dovoljena, ko se prične stavba ali gradbeno inženirski objekt uporabljati. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev gradbiščnega priključka na javni vodovod.
Ukinitev gradbiščnega priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem k ukinitvi gradbiščnega priključka na stroške uporabnika.
19. člen
Izvajalec javne službe ukine priključek na javni vodovod, začasni priključek ali gradbiščni priključek, tako da:
– fizično odstrani priključni sklop na javni vodovod,
– spremeni status priključka v katastru,
– spremeni status uporabnika v evidenci uporabnikov.
20. člen
Javni vodovod in priključek na javni vodovod z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe.
21. člen
Vodovodni priključek je potrebno obnoviti:
– če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe s pitno vodo,
– če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture,
– če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom,
– oziroma najkasneje, ko doseže starost 50 let.
Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo.
2. Prekinitev dobave pitne vode
22. člen
Upravljavec javnega vodovoda uporabniku prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca javnega vodovoda ali brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca javnega vodovoda,
– če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje,
– če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti,
– če uporabnik brez privolitve upravljavca javnega vodovoda odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec javnega vodovoda,
– če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije),
– če uporabnik ne dopusti upravljavcu javnega vodovoda opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku stavbe,
– če uporabnik ne dovoli upravljavcu javnega vodovoda vgraditve ali zamenjave vodomera,
– če uporabnik onemogoča upravljavcu javnega vodovoda odčitavanje in pregled vodomera ter interne instalacije in internega hidrantnega omrežja,
– če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati ali zamenjati vodomera,
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode, kakor je določeno v 27. členu,
– če uporabniki v več stanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,
– če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.
Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca javnega vodovoda.
Na zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec javnega vodovoda po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca javnega vodovoda.
23. člen
Upravljavec javnega vodovoda ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile.
Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj 2 dni pred prekinitvijo dobave vode.
V primeru prekinitve dobave vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec javnega vodovoda pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V primeru omejitev ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec javnega vodovoda dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.
3. Omejitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda
24. člen
Izvajalec javne službe lahko uporabnikom omeji oskrbo s pitno vode iz javnega vodovoda v primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.
V primeru omejitve oskrbe s pitno vodo izvajalec javne službe o predvidenem času in trajanju omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike obvesti takoj, ko je to mogoče na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
4. Meritve količin porabljene pitne vode in obračunavanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo
25. člen
Izvajalec javne službe meri količino porabljene pitne vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.
Upravljavec javnega vodovoda mesečno zaračunava uporabniku porabljeno vodo določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj enkrat letno, ob menjavi obračunskega vodomera ali ob odčitku obračunskega vodomera opravi upravljavec javnega vodovoda obračun porabljene vode za posameznega uporabnika. Upravljavec javnega vodovoda mesečno zaračunava uporabnikom ter stanovalcem v večstanovanjskih stavbah porabljeno vodo na podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskem vodomeru. Upravljavec javnega vodovoda v soglasju z uporabnikom lahko določi tudi drugače.
Račun iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente.
26. člen
Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer, so dolžni uporabniki izvajalcu javne službe sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno pitno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje.
Če zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe pitne vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene pitne vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare.
Vodomeri na interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava.
27. člen
Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
28. člen
Uporabnik je dolžan plačati račun do dneva zapadlosti računa. Kolikor uporabnik računa ne plača v roku, ga izvajalec javne službe pisno opomni na neplačilo. Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec javnega vodovoda prekine dobavo vode.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico vložiti pisni ugovor pri upravljavcu javnega vodovoda v osmih dneh od prejema računa. Upravljavec javnega vodovoda je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin, v katerem ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina lahko prekine dobava vode. Dobava vode se lahko prekine samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.
5. Skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode
29. člen
Izvajalec javne službe izvaja notranji nadzor skladnosti z mejnimi vrednostmi parametrov (v nadaljnjem besedilu: skladnost) in zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu in druge naloge, določene v predpisih, ki urejajo pitno vodo. Rezultati monitoringa in notranjega nadzora pitne vode morajo biti javno dostopni.
30. člen
Uporabnik lahko zahteva izredni nadzor skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode na lastnem odjemnem mestu. V primeru, da je pitna voda na odjemnem mestu skladna s predpisi, lahko izvajalec javne službe izstavi uporabniku račun za opravljeno storitev.
6. Javna pooblastila izvajalca javne službe
31. člen
Izvajalec javne službe opravlja na območju občine naslednja javna pooblastila:
– izdaja projektne pogoje, smernice in mnenja, vse v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– izdaja soglasja k projektnim rešitvam,
– izdaja soglasja za priključek.
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:
a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
– idejno zasnovo,
– situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.
b) k vlogi za soglasje k projektnim rešitvam in na projektno dokumentacijo:
– vodilno mapo,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– načrt zunanje ureditve,
– načrt s predmetom soglašanja,
– izkaz požarne varnosti.
c) za soglasje za priključitev stavbe ali inženirskega objekta, ki je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja:
– idejno zasnovo,
– situacija obstoječega stanja,
– situacija z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode.
d) za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,
– projekt vodovodnega priključka,
– projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne inštalacije,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, v kolikor je to predpisano.
e) za soglasje za začasni priključek, katero se lahko izda za obdobje največ dveh let:
– situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:1000 ali 1:500,
– upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.),
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka,
– projekt vodovodnega priključka,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, ali vpisano služnostno pravico,
– dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor;
– soglasje za prekop javnih površin in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi), preko katerih bo potekal vodovodni priključek.
f) za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.
g) za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja točka d) tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967.
Izvajalec javne službe sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.
Stroški za izvajanje nalog iz tega člena se krijejo iz proračunskih sredstev občine.
32. člen
Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora izvajalec javne službe določiti:
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje,
– traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
– dimenzijo vodomera in tip,
– tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega priključka,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode,
– posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode,
– ostale pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
1. Pravice uporabnikov
33. člen
Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico:
– priključitve na javni vodovod,
– spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,
– izvesti dodatna dela na priključku na javni vodovod,
– povečati ali zmanjšati odvzem pitne vode,
– ukinitve priključka na javni vodovod.
2. Obveznosti uporabnikov
34. člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti soglasje upravljavca,
– redno vzdrževanje internega omrežja, vodomernega mesta in internega hidrantnega omrežja,
– zaščita vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
– upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta ob vseh vremenskih pogojih,
– upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in interne vodovodne inštalacije,
– skrbeti mora za dostopnost in vidnost zasuna na svojem vodovodnem priključku,
– upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja,
– obveščanje upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe, ter omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove,
– dopusti obnavljanje vodovodnega priključka in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami upravljavca, tem odlokom in Tehničnim pravilnikom,
– povrnitev škode povzročene na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu,
– pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode, v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
– urejanje medsebojnih delitev stroškov, kadar imajo obračun preko skupnega obračunskega vodomera in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika računov,
– izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode,
– priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru izgradnje vodovodnega priključka in prevzemu v upravljanje ob podpisani pogodbi.
35. člen
Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnih vodovodov in priključkov na javni vodovod mora lastnik zemljišča, preko katerega je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, objektov ali priključka na javni vodovod, izvajalcu javne službe dovoliti prehod. Izvajalec javne službe je dolžan izvesti dela tako, da povzroči čim manjšo škodo in po opravljenih delih vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje in/ali povrniti nastalo škodo.
3. Odvzem pitne vode iz javnih hidrantov
36. člen
Hidranti na javnem omrežju služijo za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, zato morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Javne hidrante vzdržuje izvajalec javne službe na stroške občine.
Odjem pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu je, razen za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, dopusten le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe, ki vsebuje pogoje odjema pitne vode, način obračuna ter plačilo stroškov za porabljeno pitno vodo. Za takšen odvzem vode se sklene dogovor (o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo), v katerem je določen tudi način plačila.
37. člen
Brez soglasja izvajalca javne službe se sme odvzemati pitna voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih poveljstvo javne gasilske službe vsake tri mesece sporoča izvajalcu javne službe podatke o količini odvzete pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu.
Gasilska društva za namen pripravljenosti na nesreče lahko izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih gasilska društva obvestijo izvajalca javne službe.
38. člen
Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroške odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, nosi uporabnik.
Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe, ki nastanejo pri gašenju požarov in pri izvajanju drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.
Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih uporabnik vode. Ob vsaki uporabi vode iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu javnega vodovoda, in sicer o vzroku uporabe, času uporabe in porabljeni količini vode.
4. Uporaba priključka na javni vodovod
39. člen
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati ali kakorkoli posegati v priključka na javni vodovod in obračunskega vodomera.
40. člen
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če meni, da meritev redne kontrole ni pravilna. Če se pri izredni kontroli točnosti obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo pitne vode izven dopustnih odstopanj, nosi stroške izredne kontrole točnosti vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
41. člen
Uporabnik ne sme prekiniti dobave pitne vode drugemu uporabniku ali s svojim ravnanjem onesnažiti pitne vode v interni vodovodni napeljavi.
42. člen
Stroške prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka na javni vodovod nosi uporabnik.
Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške njegovega popravila ali zamenjave.
43. člen
Stroške okvar nastalih na internem vodovodnem omrežju nosi uporabnik, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca javne službe.
5. Obveznosti izvajalcev del
44. člen
Izvajalci vzdrževalnih del in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod.
Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prejšnjega odstavka mora izvajalec del iz prejšnjega odstavka o nameravanem izvajanju del najmanj trideset dni pred začetkom del pisno obvestiti izvajalca javne službe in pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda z namenom uskladitve teh del.
Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in zemljišča vrnejo v prvotno stanje. Stroške nadzora nosi izvajalec del.
V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo ali odpravo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila ali odprave poškodb.
VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
45. člen
Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračunskih sredstev občine,
– drugih virov.
Cene storitev javne službe se določa skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Cene predlaga izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cen storitev javne službe, ki ga predloži občinskemu svetu v sprejem oziroma potrditev.
VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
46. člen
Za izvajanje javne službe se uporablja infrastruktura javne službe lokalnega pomena.
Infrastruktura javne službe lokalnega pomena na območju občine je sistem cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za zajem vode, črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno omrežje, primarno omrežje ali transportno omrežje, s pomočjo katerih se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij s pitno vodo kot to določajo predpisi, ki urejajo javno službo.
Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so javno dobro.
Infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, s katero upravlja izvajalec javne službe, obveznosti izvajalca javne službe glede upravljanja te infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe.
Izvajalec javne službe mora ravnati z infrastrukturo javne službe lokalnega pomena v skladu s predpisi.
47. člen
Izvajalec javne službe prevzame novozgrajeni javni vodovodni sistem v najem in upravljanje, ko je pridobljeno uporabno dovoljenje in je izdelan izračun stroškov najema in upravljanja vodovodnega sistema, ki se prevzema.
Postopek prevzema v najem in upravljanje mora biti izveden in dokumentiran z zapisnikom o primopredaji, ki vsebuje dokumentacijo, evidence, knjigovodske podatke, blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve.
Najem in upravljanje novozgrajenih javnih vodovodnih sistemov se uredi s pogodbo.
VIII. SKLENITEV POGODBE O USTANOVITVI SLUŽNOSTNE PRAVICE VZDRŽEVANJA IN OBNAVLJANJA OBSTOJEČEGA JAVNEGA VODOVODA
48. člen
Pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam ali soglasja za priključitev ali soglasja k priključitvi se med izvajalcem javne službe in prosilcem za izdajo teh soglasij sklene pogodba o ustanovitvi služnostne pravice vzdrževanja in obnavljanja obstoječega javnega vodovoda, v primeru, če se ugotovi, da javni vodovod poteka po zemljišču, ki je v lasti prosilcev teh soglasij.
IX. NADZOR
49. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja občinska uprava Občine Medvode. Nadzor je lahko reden ali izreden. Izredni nadzor se izvede na podlagi zahteve uporabnikov.
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, katerih kršitev je opredeljena kot prekršek, opravlja inšpektorat občine, kolikor zakon ne določa drugače.
X. DOLOČBE O SANKCIJAH
50. člen
Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1. upravljavec javnega vodovoda, če ne zagotovi izvajanje določil tega odloka,
2. izvajalec del, ki pred začetkom del ne pridobi soglasja upravljavca javnega vodovoda, ter po zaključku na vodovodnem omrežju in napravah ne vzpostavi prvotnega stanja,
3. upravljavec zasebnega vodovoda, če ne zagotovi izvajanja določil tega odloka,
4. investitor, ki na vodovodnih napravah gradi, postavlja objekte ali nasipa material, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje ali če spreminja niveleto terena nad vodovodom brez soglasja upravljavca javnega vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta določi.
Z globo 200 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo 200 EUR se za prekršek iz tretje točke tega člena kaznuje posameznik.
51. člen
Z globo 800 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če
1. se ne priključi na javni vodovod v skladu z določili 9. in 10. člena tega odloka;
2. ne omogoči dostopa izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in vodovodnega priključka z vodomernim mestom;
3. ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v skladu z določilom 31. člena tega odloka,
4. ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
5. ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do interne vodovodne napeljave zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na omrežju,
6. izvajalcu javne službe ne zagotovi dostopa zaradi vzdrževanja, obnove, odčitavanja ter pregleda ali zamenjave obračunskega vodomera,
7. izvajalcu javne službe ne zagotovi dostopa zaradi izvajanja rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
8. ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
9. ne dovoli obnove vodovodnega priključka,
10. ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalcu javne službe,
11. ne dovoli prehoda za dostop do vodovodnega omrežja,
12. če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili drugega odstavka 36. člena tega odloka,
13. če prestavi, zamenja ali popravi obračunski vodomer brez soglasja upravljavca javnega vodovoda,
14. če ne vgradi obračunskega vodomera v skladu z določili tega odloka.
Z globo 250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
Z globo 250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo 250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
52. člen
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema, ki ga sprejme pristojni organ izvajaleca javne službe.
Tehnični pravilnik se uskladi z določbami tega odloka v roku 3 mesecev od uveljavitve tega odloka.
53. člen
Občinski svet bo v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka sprejel poseben predpis, s katerim bodo urejeni način in pogoji za prenos zasebnih vodovodov v last občine.
54. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradni list SRS, št. 11/1987).
55. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-52/2013-7
Medvode, dne 10. junija 2014
Župan
Občine Medvode
Stanislav Žagar l.r.