Uradni list

Številka 21
Uradni list RS, št. 21/2014 z dne 28. 3. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 21/2014 z dne 28. 3. 2014

Kazalo

765. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, stran 2451.

Na podlagi prvega odstavka 10. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za gospodarski razvoj in tehnologijo v soglasju z ministrom za kmetijstvo in okolje
P R A V I L N I K
o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa minimalne tehnične pogoje, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljnjem besedilu: turistična kmetija), pogoje glede zunanjih površin gostinskih obratov in pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskih obratov (v nadaljnjem besedilu: minimalni tehnični pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti) ter pogoje glede obsega storitev za opravljanje gostinske dejavnosti v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na turističnih kmetijah.
2. člen
(dovoljena odstopanja in novogradnje)
(1) Pri objektih, pri katerih ni dopusten dodaten poseg v prostor ali objekt, ker:
– se ta nahaja na varovanem območju,
– je zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino ali
– je avtorsko zaščiten,
so glede dvigala in velikosti sobe dovoljena odstopanja od 11. in 13. člena tega pravilnika.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja za novogradnje.
(3) Za novogradnjo po tem pravilniku se šteje objekt, namenjen opravljanju gostinske dejavnosti, za gradnjo katerega do uveljavitve tega pravilnika še ni bila vložena zahteva za izdajo dovoljenja za gradnjo oziroma rekonstrukcijo.
3. člen
(vrste gostinskih obratov)
(1) Gostinski obrati se delijo na obrate za nastanitev gostov (v nadaljnjem besedilu: nastanitveni obrati) in obrate za pripravo in strežbo jedi ter pijač (v nadaljnjem besedilu: prehrambni obrati).
(2) Nastanitveni obrati so: hotel, motel, penzion, gostišče, prenočišče, hotelsko naselje, apartmajsko naselje, kamp, planinski dom in drugi domovi.
(3) Prehrambni obrati so: restavracija, gostilna, kavarna, slaščičarna, okrepčevalnica, bar ter obrat za pripravo in dostavo jedi.
II. SKUPNE DOLOČBE
4. člen
(označevanje gostinskega obrata)
(1) Gostinski obrat mora imeti ob vhodu vidno označen naziv firme in sedež gostinca ter vrsto in ime obrata, nastanitveni obrat, ki se kategorizira, pa tudi označbo kategorije.
(2) Vse označbe iz prejšnjega odstavka morajo biti v slovenskem jeziku. Za označevanje gostinske ponudbe se lahko poleg slovenskega jezika uporabljajo tudi piktogrami ali napisi v drugih jezikih.
(3) Vhod v gostinski obrat in označbe iz prvega odstavka tega člena morajo biti v času nočnega obratovanja osvetljene.
(4) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za turistično kmetijo, določba glede označbe kategorije pa tudi za sobodajalca, pri čemer sobodajalec v večstanovanjskem objektu lahko označi kategorijo na vidnem mestu v nastanitveni enoti.
5. člen
(zunanje površine gostinskega obrata)
(1) Zunanje površine gostinskega obrata so:
– površina, namenjena in potrebna za redno opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskem obratu ter
– druge zunanje površine, ki so namenjene opravljanju gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata in na prostem.
(2) Zunanje površine, ki so z gostinskim obratom neposredno povezane (gostinski vrt in podobno), morajo biti primerno utrjene (popeskane, poploščene in podobno), urejene (odvod meteorne vode in podobno) ter ograjene ali na drug način ustrezno označene.
(3) Gostinske dejavnosti na zunanjih površinah gostinskega obrata se ne sme opravljati na dostopih, dovozih ter delovnih površinah za intervencijska vozila.
(4) Druge zunanje površine, ki so namenjene opravljanju gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata in na prostem, so površine za postavitev premičnih objektov oziroma objektov, sredstev ali naprav, prirejenih v ta namen.
(5) Pri novogradnjah morajo biti površine, namenjene dostavi blaga in odvozu odpadkov, fizično in vidno ločene od zunanjih površin, namenjenih gostom, in drugih zunanjih javnih površin. Če teh površin ni mogoče fizično ločiti, se dostavo blaga in odvoz odpadkov opravlja izven obratovalnega časa oziroma se za to uporablja časovni zamik.
6. člen
(dostop za goste in parkiranje)
(1) Gostinski obrat mora imeti urejen dostop do vhoda za goste.
(2) Gostinski obrat, ki je dosegljiv z motornimi vozili, mora zagotoviti gostom parkiranje osebnih vozil. Za vsakih deset sedežev ali pet sob mora zagotoviti parkiranje enega osebnega vozila.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se zahteve iz prejšnjega odstavka ne uporabljajo za gostinski obrat v naselju, kjer so parkirni prostori urejeni v okviru javnih parkirnih površin. Ta odstavek se ne uporablja za novogradnje.
7. člen
(minimalna komunalna oskrba)
Gostinski obrati, sobodajalci in turistične kmetije morajo imeti poleg oskrbe s pitno vodo, električno energijo, odvajanjem odpadnih voda in dostopom do javne ceste zagotovljeno tudi telefonsko povezavo z omrežjem.
8. člen
(prostori)
(1) Prostori gostinskega obrata ter prostori pri sobodajalcih in na turističnih kmetijah so funkcionalno povezani ter opremljeni prostori za opravljanje določene vrste in obsega gostinske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prostori).
(2) Prostori so namenjeni za:
– nastanitev gostov,
– za pripravo in strežbo jedi in pijač in
– za zaposlene.
9. člen
(prostori za nastanitev gostov)
Prostori za nastanitev gostov so:
– prostor za sprejem gostov,
– nastanitvena enota (soba za nastanitev, apartma, studio, hotelski apartma) in
– komunikacijske poti (stopnišče, hodniki, dvigala).
10. člen
(prostor za sprejem gostov)
(1) Hotel, motel, hotelsko in apartmajsko naselje morajo imeti poseben prostor za sprejem gostov (v nadaljnjem besedilu: recepcija).
(2) Recepcija ima:
– prostor za goste,
– prostor za sprejemno osebje in
– prostor za odlaganje prtljage.
(3) Prostor za sprejemno osebje mora biti fizično ločen od prostora, kjer se zadržujejo gosti.
(4) Prejšnji odstavki tega člena se ne uporabljajo za gostinske obrate, ki goste sprejemajo izključno na temelju elektronskega poslovanja.
11. člen
(soba za nastanitev)
(1) Sobo za nastanitev sestavlja:
– spalnica,
– kopalnica in
– predprostor, če je kopalnica pred vhodom v spalnico.
(2) Soba za nastanitev mora brez kopalnice imeti najmanj:
1. enoposteljna soba 8 m2 površine, pri novogradnji pa 10 m2,
2. dvoposteljna soba 12 m2 površine, pri novogradnji pa 15 m2,
3. na vsako dodatno ležišče v dvoposteljni oziroma večposteljni sobi 4 m2 površine,
4. okno z naravno svetlobo,
5. splošno razsvetljavo,
6. električno vtičnico,
7. posteljo, velikosti enojnega ležišča 90 cm x 190 cm, v dvoposteljni sobi velikost ležišč 180 cm x 190 cm ali enojnega ležišča 160 cm x 190 cm,
8. omarico ali polico ter svetilko pri ležišču,
9. omaro ali garderobno nišo,
10. mizo in en stol,
11. obešalno kljuko oziroma obešalnike za obleke,
12. možnost zatemnitve sobe,
13. pred vsakim ležiščem položen predposteljnik ali copate za enkratno uporabo, če tla niso obložena s tekstilno oblogo,
14. koš za odpadke,
15. navodila v primeru požarne nevarnosti,
16. splošne informacije (hišni red, sprejem in odjava gostov, telefonska številka kontaktne osebe in prve pomoči, obratovalni čas, dodatna ponudba in podobno) in
17. cenik storitev.
(3) Zahteve glede velikosti sobe iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za sobodajalca, kmetijo z nastanitvijo ter planinski dom in druge domove.
12. člen
(kopalnica)
(1) Kopalnica v sobi za nastanitev mora imeti najmanj:
1. toplo in hladno tekočo vodo,
2. kopalno kad ali prho z zaveso ali z zaslonom,
3. umivalnik,
4. polico za toaletni pribor,
5. ogledalo z osvetlitvijo in vtičnico z varnostno zaščito,
6. stranišče, če stranišče ni urejeno v posebnem prostoru,
7. obešalnik za brisače,
8. eno brisačo na osebo,
9. naravno ali umetno prezračevanje,
10. en kozarec na osebo,
11. eno milo na osebo ali tekoče milo,
12. pri kadi ali prhi pralno preprogo,
13. dva zavitka toaletnega papirja,
14. zaprto posodo za odpadke s plastično vrečko,
15. obešalno kljuko in
16. pribor za čiščenje stranišča.
(2) V gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, kjer so sobe brez kopalnice in stranišča, mora biti v vsaki etaži na vsakih 20 postelj najmanj:
– ena kopalnica,
– eno žensko stranišče in
– eno moško stranišče.
(3) Novogradnja mora izpolnjevati vse zahteve iz prvega in drugega odstavka tega člena, poleg tega pa mora imeti v kopalnici v sobi za nastanitev tudi splošno razsvetljavo, ki se prižge ob vhodu v kopalnico. Pri novogradnji mora biti v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, kjer so sobe brez kopalnice in stranišča, v vsaki etaži na vsakih 20 postelj najmanj en pisoar v moškem stranišču.
13. člen
(komunikacijske poti)
(1) Komunikacijske poti so:
– stopnišča,
– hodniki in
– dvigala.
(2) Tla komunikacijskih poti, ki so namenjena gostom, morajo biti zaščitena proti hrupu.
(3) Hodnik mora biti vedno primerno osvetljen.
(4) Nastanitveni obrat, ki ima več kot tri nadstropja, mora imeti dvigalo.
(5) Pri novogradnjah mora biti v nastanitvenem obratu, ki ima več kot 20 nastanitvenih enot, stopnišče oziroma dvigalo za goste ločeno od stopnišča oziroma dvigala za gospodinjsko oskrbo.
14. člen
(dnevni bivalni prostor za goste)
(1) Nastanitveni obrat mora imeti skupni dnevni bivalni prostor za goste. Če je na voljo le jedilnica ali zajtrkovalnica, mora biti le-ta dostopna gostom ves čas obratovanja.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za prenočišče, apartmajsko naselje, studio, apartma in sobodajalca.
15. člen
(prostori za pripravo in strežbo jedi in pijač)
Prostori za pripravo in strežbo jedi in pijač (v nadaljnjem besedilu: prehrambni prostori) so:
– kuhinja oziroma razdelilna kuhinja s pripadajočimi skladiščnimi in pomožnimi prostori,
– jedilnica,
– točilnica,
– zajtrkovalnica in
– pomožni prostori (stranišče za goste, garderobni prostori in stranišče za zaposlene).
16. člen
(kuhinja)
Kuhinja je prostor, v katerem se v tehnološko povezanem procesu izvajajo nečisti in čisti delovni postopki, ki morajo biti fizično ali časovno razmejeni.
17. člen
(jedilnica)
(1) Jedilnica je prostor za strežbo jedi in pijač.
(2) Jedilnica restavracije mora imeti:
– 1,5 m2 površine na vsak restavracijski sedež,
– 1 m2 površine na sedež v restavraciji, ki nudi specializiran izbor jedi, in
– opremo za shranjevanje strežnega inventarja.
(3) Jedilnica gostilne (gostilniška soba) mora imeti 1 m2 površine na vsak gostilniški sedež.
(4) Če je v jedilnici točilna miza, mora biti odmaknjena od miz za goste tako, da je omogočena nemotena strežba.
18. člen
(zajtrkovalnica)
Zajtrkovalnica je prostor za pripravo in strežbo zajtrkov. Zajtrkovalnico mora imeti nastanitveni obrat, ki nudi zajtrk, nima pa kuhinje in jedilnice.
19. člen
(točilnica)
(1) Točilnica je prostor za točenje pijač. Točilnica mora biti vezana na jedilnico in ločena od priprave hrane.
(2) Točilnica mora imeti:
– točilno mizo za izdajanje pijač in sprejemanje steklenine,
– pomivalni stroj za steklenino ali dvojno pomivalno korito z odcejalnikom,
– priročni odlagalni prostor za embalažo, ki je fizično in vidno ločen od gostov, in
– hladilno napravo za hlajenje pijač.
(3) V restavraciji, kjer strežejo pijače gostom neposredno s točilne mize, mora biti točilna miza v posebnem prostoru (točilnici).
20. člen
(stranišče za goste)
(1) Če ima prostor za strežbo:
– do 50 sedežev, mora imeti eno stranišče za ženske ter eno stranišče in en pisoar za moške,
– od 51 do 120 sedežev, mora imeti v restavraciji dve stranišči za ženske ter eno stranišče za moške in dva pisoarja, v gostilni, okrepčevalnici in baru pa eno stranišče za ženske, ter eno stranišče za moške in dva pisoarja,
– več kot 120 sedežev, mora imeti na vsakih nadaljnjih začetih 120 sedežev eno stranišče za ženske ter eno stranišče in en pisoar za moške.
(2) V predprostoru stranišča, ki mora biti v novogradnjah ločen za ženske in moške, mora biti:
– umivalnik s tekočo vodo,
– pribor za umivanje in sušenje rok in
– koš za odpadke.
(3) V kabini mora biti:
– toaletni papir,
– obešalna kljuka za obleko,
– pribor za čiščenje in
– zaprta posoda za odpadke.
(4) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za gostinske obrate v objektu, kjer so na razpolago skupne sanitarije za vse obiskovalce objekta (prireditveni centri, nakupovalni centri in podobno), v kolikor kapacitete teh sanitarij ustrezajo določbam prvega odstavka tega člena.
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo v primerih opravljanja gostinske dejavnosti v gostinskih obratih ali zunaj njih, ko gost jed ali pijačo zaužije stoje oziroma jo odnese s seboj, ali pa jedi in pijač ni mogoče použiti (okrepčevalnica, premični objekt, ulična prodaja in podobno).
21. člen
(premični objekti)
(1) Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata v premičnih objektih oziroma z objekti, sredstvi ali napravami, ki so prirejene v ta namen (stojnica, prikolica, prireditveni šotor in podobno).
(2) Če se jed in pijača zaužije pri mizah, mora imeti premični objekt stranišče za goste ali zagotovljeno souporabo stranišča, ki je v neposredni bližini in dostopno brez posebnih ovir.
(3) Če se gostinska dejavnost opravlja izven premičnega objekta s sredstvi ali napravami, ki so prirejene v ta namen, se lahko nudijo le:
– embalirane jedi oziroma predpakirana živila in
– točenje pijač in napitkov v posode za enkratno uporabo.
22. člen
(prostori za zaposlene)
(1) Gostinski obrat mora za zaposleno osebje imeti garderobo, ki ima:
– garderobne omarice,
– umivalnik s toplo in hladno vodo.
(2) Število garderobnih omaric mora ustrezati številu stalno zaposlenih v kuhinji in strežbi. Garderobne omarice morajo omogočati ločeno shranjevanje civilne in delovne obleke oziroma mora biti ločeno shranjevanje obleke zagotovljeno na drug način.
(3) V gostinskem obratu mora biti na vsakih deset zaposlenih v eni izmeni eno stranišče in na vsakih deset zaposlenih v kuhinji oziroma prostoru za pripravo jedi ena prha.
(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za obrate, kjer zaposleno osebje stanuje v istem objektu in so v sklopu stanovanjskih prostorov ustrezne sanitarije.
III. NASTANITVENI OBRATI
23. člen
(minimalni obseg storitev)
(1) Nastanitveni obrat mora pri sprejemu gostov nuditi najmanj:
– nastanitev,
– sprejem gostov najmanj 12 ur na dan,
– dosegljivost kontaktne osebe 24 ur na dan,
– čuvanje ključev,
– čuvanje vrednostnih predmetov,
– telefon za zunanje klice,
– posredovanje sporočil za gosta in
– prenašanje in hrambo prtljage na željo gosta.
(2) V sobi mora biti zagotovljeno:
– čisto posteljno perilo,
– menjava perila najmanj enkrat tedensko in
– menjava brisač vsak drugi dan oziroma po potrebi, če gost to želi.
(3) V jedilnici mora biti zagotovljeno:
– čisto namizno perilo,
– menjava perila dnevno oziroma po potrebi po posameznih obrokih,
– čista in nepoškodovana posoda, steklo in pribor in
– pred vhodom vidno označen začetek in konec strežbe jedi.
(4) V skupnem dnevnem prostoru za goste mora biti na razpolago dnevno časopisje in televizijski aparat, če tega ni v vseh sobah, in zagotovljena možnost dostopa na internet.
(5) Zagotovljeno mora biti dnevno čiščenje in vzdrževanje vseh prostorov, ki so na voljo gostu.
(6) Druga alineja prvega odstavka tega člena se ne uporablja za gostišče, prenočišče, sobodajalca, kmetijo z nastanitvijo ter planinski dom in druge domove.
(7) Četrta alineje prvega odstavka tega člena se ne uporablja za apartma, sobodajalca in kmetijo z nastanitvijo.
(8) Peta alineja prvega odstavka ter prva in druga alineja tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za apartma in studio.
24. člen
(hotel)
(1) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot hotel, mora imeti
– najmanj deset nastanitvenih enot (sobe, apartmaji in suite),
– najmanj 30 % sob s kopalnico, pri novogradnjah pa 50 % sob s kopalnico v velikosti najmanj 2 m2,
– enoposteljne sobe, dvoposteljne sobe ali dvoposteljne sobe z dodatnim ležiščem,
– recepcijo,
– zajtrkovalnico,
– skupni dnevni prostor za goste in
– parkirni prostor za goste.
(2) Hotel nudi:
– nastanitev z zajtrkom,
– polpenzion ali polni penzion in
– pijače in napitke.
(3) Hotel, ki nudi le nočitev z zajtrkom, se označuje kot hotel z zajtrkom (garni).
(4) Hotel, ki je označen kot nizkocenovni hotel, lahko nudi nastanitev tudi v večposteljnih sobah in souporabo skupnih sanitarij in kopalnic. Določbe glede velikosti sobe iz 1. do 3. točke drugega odstavka 11. člena tega pravilnika in velikosti postelje iz 7. točke drugega odstavka 11. člena tega pravilnika se za nizkocenovni hotel ne uporabljajo.
(5) Hotel, ki nudi nastanitev v ne manj kot šestih in ne več kot devetih nastanitvenih enotah, od katerih je vsaj ena suita ali hotelski apartma, se označuje kot mini hotel.
25. člen
(hotelska soba)
(1) Hotelska soba mora biti urejena v skladu z 11. in 12. členom tega pravilnika.
(2) Pri novogradnjah mora imeti hotelska soba urejeno možnost prižiganja in ugašanja luči pri vratih v spalnico in pri postelji.
26. člen
(hotelski apartma in suita)
(1) Hotelski apartma je nastanitvena enota, ki ima:
– najmanj eno spalnico,
– dnevno sobo,
– kuhinjo,
– kopalnico in
– predprostor.
(2) Suita je hotelski apartma brez kuhinje.
(3) Vsi prostori iz prvega odstavka tega člena morajo biti med seboj funkcionalno povezani, pri čemer sta dnevna soba in spalni prostor ločena.
(4) Hotelski apartma mora biti urejen v skladu z določbami od četrtega do sedmega odstavka 33. člena tega pravilnika.
(5) Suita mora biti urejena v skladu z 11. in 12. členom tega pravilnika.
(6) Pri novogradnjah morata hotelski apartma in suita imeti urejeno možnost prižiganja in ugašanja luči pri vratih v spalnico in pri postelji.
(7) Hotel, ki nudi nastanitev pretežno v hotelskih apartmajih ali suitah, se označuje kot aparthotel.
27. člen
(depandansa)
Depandansa je od hotela ločen objekt s hotelskimi nastanitvenimi enotami, ki nudi le nastanitev. Vse ostale storitve izvaja matični hotel.
28. člen
(motel)
(1) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot motel, mora imeti:
– najmanj deset nastanitvenih enot,
– neposredno zvezo na tranzitne poti, in
– prostore za pripravo in strežbo jedi in pijač.
(2) Motel nudi:
– nastanitev z zajtrkom,
– jedi, pijače in napitke ter
– parkiranje avtomobilov.
(3) Določbe tega pravilnika, ki veljajo za hotele, se smiselno uporabljajo tudi za motele.
29. člen
(penzion)
(1) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot penzion, mora imeti:
– najmanj pet enoposteljnih, dvoposteljnih ali več posteljnih sob oziroma nastanitvenih enot in
– prostor za pripravo in strežbo jedi in pijač.
(2) Penzion svojim gostom nudi:
– nastanitev z zajtrkom,
– polpenzion ali polni penzion in
– pijače in napitke.
30. člen
(gostišče)
(1) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot gostišče (gostilna ali restavracija z nastanitvenimi enotami), mora imeti:
– eno ali več sob oziroma nastanitvenih enot z eno ali več posteljami in
– prostore za pripravo in strežbo jedi in pijač.
(2) Izbor jedi in urejenost gostilne morajo biti prilagojeni domačemu okolju in krajevnim značilnostim.
(3) Gostišče nudi:
– nastanitev z zajtrkom,
– tople in hladne jedi in
– pijače in napitke.
31. člen
(prenočišče)
(1) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot prenočišče, mora imeti:
– prostor za sprejem gostov, če ima več kot 20 sob oziroma nastanitvenih enot,
– sobe ali souporabo sobe za nastanitev, pri čemer je nastanitev v postelji ali na skupnih ležiščih,
– velikost postelje najmanj 80 cm x 190 cm,
– v prostorih za nastanitev možnost za odlaganje obleke, perila in osebnega pribora, in
– etažne kopalnice in stranišča v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega pravilnika, če kopalnica in stranišče nista v sobi.
(2) Mladinsko prenočišče (hostel, youth hostel) je vrsta prenočišča, ki je namenjeno pretežno mlajšim gostom. Mladinsko prenočišče mora imeti:
– prostor za sprejem gostov, če ima več kot 15 sob oziroma nastanitvenih enot,
– skupen dnevni prostor za goste,
– sobe ali souporabo sob za nastanitev, pri čemer je nastanitev v postelji ali na skupnih ležiščih),
– velikost postelje najmanj 80 cm x 190 cm,
– v prostorih za nastanitev možnost za odlaganje obleke, perila in osebnega pribora, in
– etažne kopalnice in stranišča v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega pravilnika, če kopalnica in stranišče nista v sobi.
(3) Za prenočišče in mladinsko prenočišče se ne uporabljajo 11. člen ter četrti in peti odstavek 13. člena tega pravilnika.
32. člen
(hotelsko naselje)
Nastanitveni obrat se lahko označuje kot hotelsko naselje, če ga sestavlja skupina nastanitvenih objektov hotelskega tipa, ki so zgrajeni na enovitem, prostorsko sklenjenem in označenem prostoru z enotnim upravljanjem in s skupno recepcijo.
33. člen
(apartmajsko naselje, studio in apartma)
(1) Nastanitveni obrat se lahko označuje kot apartmajsko naselje, če ga sestavlja najmanj 15 apartmajev oziroma studiev z bivalno površino vsaj 8 m2 na osebo in to na enovitem, prostorsko sklenjenem in označenem prostoru ali v več etažni zgradbi s skupnim upravljanjem.
(2) Če apartmajsko naselje sestavlja več kot 20 apartmajskih enot, mora imeti skupno recepcijo.
(3) Studio je enosobna nastanitvena enota z možnostjo priprave hrane in s spalnico v istem prostoru, s kopalnico in straniščem, ki je namenjen za bivanje do dveh oseb.
(4) Apartma je nastanitvena enota, kjer si gosti sami pripravljajo jedi. Apartma mora imeti:
– skupni vhod,
– dnevni bivalni prostor,
– vsaj eno spalnico,
– prostor za pripravo jedi in
– kopalnico in stranišče.
(5) Dnevni bivalni prostor v apartmaju mora imeti:
– okno z naravno svetlobo,
– sedežno garnituro s toliko stoli (sedeži), kot je oseb v apartmaju, in drugo potrebno funkcionalno opremo,
– splošno razsvetljavo in dodatno svetilko pri sedežni garnituri,
– največ dve ležišči,
– prostor za pripravo jedi oziroma kuhinjsko nišo, če ni urejena kuhinja, in
– večnamensko mizo, če jedilni prostor ni oddeljen.
(6) Za spalnice v apartmaju in studiu se smiselno uporablja drugi odstavek 11. člena tega pravilnika, razen 1. do 3. točke.
(7) Prostor za pripravo jedi v apartmaju mora imeti:
– štedilnik, posodo in pribor za kuhanje,
– tekočo pitno hladno in toplo vodo ter pomivalno korito z odcejalnikom,
– posodo in jedilni pribor za serviranje,
– hladilnik in omaro za shranjevanje jedi in inventarja,
– omaro za hrambo čistil in čistilnega pribora in
– posodo za odpadke.
34. člen
(kamp)
(1) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot kamp, je prostorsko in funkcionalno zaokrožen, ograjen in varovan prostor, ki mora imeti:
1. napis in ponoči, kadar kamp obratuje, osvetljen vhod,
2. vstopno zapornico ali vrata,
3. načrt kampa, če ima več kot 100 kampirnih prostorov,
4. sprejemni prostor (recepcijo),
5. dovozno cesto in dovozne poti, široke najmanj tri metre,
6. pribor za prvo pomoč,
7. ravne in urejene kampirne površine,
8. električne priključke za najmanj 40 % kampirnih prostorov,
9. razsvetljene poti do sprejemnega prostora in sanitarij,
10. tekočo vodo, in sicer najmanj 200 litrov na kampirni prostor na dan,
11. posode za odpadke, in sicer pokrito posodo ali zabojnik velikosti najmanj 15 l na kampirni prostor,
12. posebna mesta za kurišča, zavarovana pred požarom,
13. prostor za postavitev šotora ali počitniške prikolice s povprečno velikostjo 55 m2, v kar se ne vštevajo površine glavnih dovoznih poti in objektov,
14. v delih, kjer je strnjeno šotorišče, mora biti odmik med šotori najmanj tri metre,
15. parkirni prostor pred vhodom v kamp, če ni možnosti postavitve avtomobila na kampirnem prostoru,
16. en umivalnik in en tuš kabino s toplo vodo in
17. eno pipo s toplo vodo.
(2) Na skupno število kampirnih prostorov mora imeti na vsakih:
– 13 prostorov en umivalnik,
– 25 prostorov eno prho,
– 25 prostorov eno stranišče za ženske,
– 35 prostorov eno stranišče za moške,
– 35 prostorov eno pipo s pitno vodo,
– 50 prostorov en pralnik in eno korito za pomivanje posode z odcejalnikom, ki sta ločena od stranišča,
– 100 prostorov en pisoar in
– 200 prostorov en prostor za čiščenje kemičnega stranišča.
(3) Kamp nudi:
– prostore za postavitev bivalnih vozil, šotorov, počitniških prikolic in hišic ter osebnih avtomobilov,
– nastanitev v že postavljenih šotorih, počitniških prikolicah in hišicah in
– hrambo vrednostnih stvari.
(4) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot šotorišče, je zaokroženo, prostorsko in funkcionalno urejeno in opremljeno zemljišče, s tlorisno površino do 0,5 ha, namenjeno samo postavitvi šotorov. Šotorišče mora imeti:
– sprejemni prostor, ki je lahko tudi v neposredni bližini,
– tekočo vodo,
– posode za odpadke in
– pribor za prvo pomoč.
(5) Glede števila umivalnikov, prh, stranišč in pisoarjev ter korit za pranje in pomivanje posode, se za šotorišče smiselno uporablja drugi odstavek tega člena, pri čemer je sanitarni vozel lahko premičnega značaja.
(6) Postajališče je zaokroženo, prostorsko in funkcionalno urejeno in opremljeno zemljišče, brez dodatne gostinske ponudbe, namenjeno postavitvi bivalnih vozil zaradi počitka. Postajališče mora imeti:
– vstopno zapornico,
– sprejemni prostor, če sprejem ni avtomatiziran,
– hišni red, objavljen na vidnem mestu ob vhodu,
– ravne, utrjene in urejene površine z označenimi mesti za postavitev vozil,
– električne priključke za vsa označena mesta,
– možnost oskrbe s tekočo vodo,
– posode za ločeno zbiranje odpadkov (pokrite posode, zabojniki),
– prostor za praznjenje kemičnega stranišča in
– prostor za izpust odpadne (fekalne) vode.
35. člen
(planinski dom)
(1) Nastanitveni obrat, ki se označuje kot planinski dom, mora biti vpisan v seznam planinskih koč pri Planinski zvezi Slovenije in imeti:
– sobe za nastanitev z do štirimi posteljami (ležišči) ali
– skupne spalnice z do osmimi posteljami (ležišči) ali
– ležišča v nizu (skupna ležišča) in
– velikost postelje v sobi in skupni spalnici najmanj 80 cm x 190 cm,
– velikost ležišča v nizu najmanj 70 cm x 190 cm,
– prostore za pripravo in strežbo jedi in pijač,
– pribor za prvo pomoč in
– stranišče za goste.
(2) Če v sobah ni umivalnika s tekočo vodo, mora imeti planinski dom ločeno urejeno umivalnico za moške in ženske. Če ima planinski dom etažno urejena stranišča, so lahko umivalnice urejene v predprostoru stranišča.
(3) Planinski dom nudi:
– sprejem in nastanitev,
– jedi in
– pijače in napitke.
(4) Ta člen se uporablja le za planinske domove, dostopne z osebnimi avtomobili ali z žičnico za prevoz oseb preko celega leta.
36. člen
(drugi domovi)
Če drug dom (počitniški, študentski in podobno) opravlja gostinsko nastanitveno dejavnost, se uvršča med gostinske obrate in se zanj glede na vrsto ponudbe uporabljajo določbe tega pravilnika o planinskem domu oziroma mladinskem prenočišču.
IV. PREHRAMBNI OBRATI
37. člen
(restavracija)
(1) Prehrambni obrat, ki se označuje kot restavracija, mora imeti:
– kuhinjo,
– eno ali več jedilnic za goste,
– točilnico, če se točijo pijače gostom neposredno s točilne mize,
– stranišče za goste,
– garderobo ali obešalnike za goste, in
– garderobo in stranišče za zaposlene.
(2) Restavracija nudi:
– izbor toplih in hladnih jedi po naročilu,
– menuje za kosilo in večerjo in
– pijače in napitke.
(3) Specializirana restavracija nudi specializirani izbor jedi (ribja restavracija, vegetarijanska restavracija, kitajska restavracija in podobno).
38. člen
(gostilna)
(1) Prehrambni obrat, ki se označuje kot gostilna, mora imeti:
– kuhinjo,
– gostilniško sobo s točilnim pultom ali točilnico in jedilnico,
– stranišče za goste in
– garderobo in stranišče za zaposlene.
(2) Gostilna nudi:
– jedi po naročilu in
– pijače in napitke.
(3) Izbor jedi in urejenost gostilne morajo biti prilagojeni domačemu okolju in krajevnim značilnostim.
39. člen
(kavarna)
(1) Prehrambni obrat, ki se označuje kot kavarna, mora imeti:
– prostor za pripravo jedi, če jih nudi,
– prostor za strežbo, ki ima na vsak sedež najmanj 0,75 m2 površine,
– udobne sedeže,
– prostor za glasbenike, če ima živo glasbo,
– plesišče, če organizira plese,
– urejeno garderobo ali obešalnike,
– stranišče za goste in
– garderobo in stranišče za zaposlene.
(2) Kavarna nudi:
– slaščice in enostavne tople in hladne prigrizke,
– pijače in napitke in
– dnevne časopise in revije.
40. člen
(slaščičarna)
(1) Prehrambni obrat, ki se označuje kot slaščičarna, mora imeti:
– kuhinjo za pripravo sladic s pripadajočimi prostori, če pripravlja sladice v obratu,
– hladilni pult za sladice,
– prostor za goste,
– stranišče za goste in
– garderobo in stranišče za zaposlene.
(2) Slaščičarna nudi:
– različne vrste sladic in
– pijače in napitke.
41. člen
(okrepčevalnica)
(1) Prehrambni obrat, ki se označuje kot okrepčevalnica, mora imeti:
– prostor za pripravo jedi,
– prostor za strežbo jedi in pijač,
– stranišče za goste in
– garderobo in stranišče za zaposlene.
(2) Okrepčevalnica nudi:
– hitro in v naprej pripravljene tople oziroma hladne jedi in
– pijače in napitke,
(3) Jedi in pijače se lahko použijejo v okrepčevalnici, kjer se lahko postrežejo ali ponudijo na samopostrežni način, ali pa jih gost odnese s seboj.
(4) Priprava in strežba jedi in pijač je lahko v istem prostoru, če je priprava jedi ločena od gosta s strežnim pultom.
(5) Okrepčevalnica lahko nudi tudi le posamezne vrste jedi ali napitkov. Posebna ponudba mora biti označena v napisu (mlečna okrepčevalnica, hitra prehrana in podobno).
42. člen
(bar)
(1) Prehrambni obrat, ki se označuje kot bar, mora imeti:
– točilnico,
– stranišče za goste in
– garderobo in stranišče za zaposlene.
(2) Bar lahko nudi le:
– pijače in napitke in
– vnaprej pripravljene tople in hladne prigrizke, ki se použijejo brez jedilnega pribora, in vnaprej pripravljen sladoled.
(3) Bar lahko nudi tudi le posamezne vrste pijač ali napitkov (kava bar, čajnica in podobno).
43. člen
(gostinski obrat z mehansko ali živo glasbo)
(1) Gostinski obrat, ki nudi mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program, mora imeti:
– prostor za ples, ki mora biti označen in ločen od sedežev,
– prostor za nastopajoče in
– garderobni prostor za nastopajoče.
(2) V gostinskem obratu iz prejšnjega odstavka mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari, na vidnem mestu označeno največje število obiskovalcev, ki jih obrat lahko hkrati sprejme (kapaciteta). V času obratovanja mora biti zagotovljeno tekoče spremljanje trenutnega števila obiskovalcev gostinskega obrata.
44. člen
(obrat za pripravo in dostavo jedi)
Prehrambni obrat, ki se označuje kot obrat za pripravo in dostavo jedi (catering), dobavlja naročnikom jedi v njihove prostore (letalom in drugim prevoznikom, organizatorjem banketov in podobno), lahko tudi s postrežbo in dodatnimi storitvami.
V. OPRAVLJANJE GOSTINSKE DEJAVNOSTI PRI SOBODAJALCIH
45. člen
(sobodajalec)
(1) Sobodajalec nudi gostom nastanitev v sobi, stanovanju ali hiši.
(2) Za sobe sobodajalca se smiselno uporabljata 11. in 12. člen tega pravilnika.
(3) Stanovanje ali hiša sobodajalca mora imeti:
– eno ali več opremljenih sob,
– kuhinjo ali prostor za pripravo jedi (kuhinjsko nišo) in
– kopalnico in stranišče.
(4) Stanovanje oziroma hiša, ki izpolnjuje pogoje tega pravilnika za apartma ali studio, se lahko gostom nudi kot apartma, pri čemer se za takšno stanovanje oziroma hišo smiselno uporablja 33. člen tega pravilnika.
(5) Sobodajalec gostom nudi:
– nastanitev, ali
– nastanitev z zajtrkom.
(6) Če sobodajalec gostom nudi nastanitev z zajtrkom in se označuje z oznako »Bed and Breakfast« ali »B&B«, mora imeti urejen prostor za pripravo zajtrka in strežbo zajtrka, če zajtrka ne streže v sobo.
VI. OPRAVLJANJE GOSTINSKE DEJAVNOSTI NA TURISTIČNIH KMETIJAH
46. člen
(turistična kmetija)
(1) Turistične kmetije so:
– kmetija z nastanitvijo,
– izletniška kmetija,
– vinotoč in
– osmica
(2) Zunanja ureditev, prostori in oprema morajo biti prilagojeni krajevnim arhitekturnim značilnostim in okolju.
(3) Prostori, v katerih strežejo jedi in pijače, morajo zagotavljati pristen videz kmetije (kmečka kuhinja, kmečke izbe in podobno) in v njih ne sme biti značilne gostilniške opreme (točilni pult ipd.).
(4) Prostor za pripravo hrane (kuhinja) mora biti ločen od prostora, v katerem strežejo jedi in pijače.
47. člen
(kmetija z nastanitvijo)
(1) Kmetija z nastanitvijo mora imeti:
– sobe oziroma skupna ležišča, oziroma
– stanovanje, apartma ali studio, oziroma
– prostor za kampiranje in
– kuhinjo za pripravo jedi,
– prostor za strežbo jedi in pijač (kmečko izbo) in
– stranišče za goste.
(2) Če si gostje kuhajo sami (nastanitev v apartmaju ali na prostoru za kampiranje), kuhinja za pripravo jedi oziroma prostor za strežbo jedi in pijač niso obvezni.
(3) V prostoru za strežbo jedi in pijač mora biti najmanj toliko stolov, kolikor je ležišč.
(4) Kmetija lahko sprejema goste na nastanitev, če ima urejene nastanitvene prostore v skladu z 11., 12. in 33. členom tega pravilnika. Za skupna ležišča se smiselno uporabljata peta alineja prvega odstavka 35. člena in drugi odstavek 35. člena tega pravilnika.
(5) Kmetija nudi:
– nastanitev z zajtrkom ali
– polpenzion ali polni penzion ali
– pri nastanitvi v apartmaju ali na prostoru za kampiranje oskrbo v skladu s predpisom, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(6) Za prostor za kampiranje se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek 34. člena tega pravilnika. Sanitarni prostori (kopalnica, stranišče) in sprejemni prostor, ki so urejeni v sklopu hiše, ne smejo biti oddaljeni od prostora za kampiranje več kakor 200 m.
48. člen
(izletniška kmetija)
Izletniška kmetija mora imeti:
– kuhinjo za pripravo jedi,
– prostor za strežbo jedi in pijač (kmečko izbo) in
– stranišče za goste.
49. člen
(vinotoč in osmica)
(1) Vinotoč in osmica mora imeti:
– prostor za točenje pijač,
– prostor za pripravo prigrizkov, če jih nudi,
– tekočo hladno in toplo vodo in
– stranišče za goste.
(2) Ponudba vinotoča in osmice mora biti v skladu s predpisom, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
50. člen
Gostinci, sobodajalci in kmetje, ki na dan uveljavitve tega pravilnika opravljajo gostinsko dejavnost, morajo uskladiti minimalne tehnične pogoje, ki se nanašajo na poslovne prostore in opremo, in pogoje glede obsega storitev v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
51. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 88/00, 114/04 in 52/08).
52. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-162/2013
Ljubljana, dne 28. februarja 2014
EVA 2013-2130-0023
Metod Dragonja l.r.
Minister
za gospodarski razvoj in tehnologijo
 
Soglašam!
mag. Dejan Židan l.r.
Minister
za kmetijstvo in okolje