Uradni list

Številka 20
Uradni list RS, št. 20/2014 z dne 21. 3. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 20/2014 z dne 21. 3. 2014

Kazalo

726. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja GRV 20-4 Gorenja vas, stran 2381.

Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na podlagi 2. točke 11. člena, 38. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju: (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09) ter 17. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 85/13) na 21. redni seji dne 27. 2. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja GRV 20-4 Gorenja vas
I. UVODNE ODLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za del območja urejanja GRV 20-4 Gorenja vas (v nadaljevanju: območje OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN;
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev;
– načrt parcelacije;
– etapnost izvedbe prostorske ureditve;
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave;
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen
(prostorske ureditve, načrtovane z OPPN)
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za odstranitev delov objekta, obstoječe telovadnice osnovne šole Ivana Tavčarja in gradnjo novih objektov večnamenske športne dvorane, depandanse vrtca, stavbe socialno varstvenega zavoda (v nadaljevanju: Dom-a starejših Gorenja vas) ter dodatnih zasebnih ambulant kot prizidka zdravstvenega doma, večstanovanjskih blokov, pogoje za ureditev utrjenih površin, zelenih in parkovnih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
3. člen
(sestavni del OPPN)
Sestavni del OPPN so:
I. Besedilo:
– splošni del
– odlok
– program priprave
– besedilo
– priloge
II. Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora
       1.1    Izsek iz občinskega prostorskega      M 1:5000
              načrta občine Gorenja vas
2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
       2.1    Vplivi in povezave s sosednjimi       M 1:2000
              enotami urejanja prostora
3. Načrt območja z načrtom parcelacije
       3.1    Katastrski načrt s prikazom           M 1:1000
              območja OPPN
       3.2    Geodetski načrt s prikazom območja    M 1:1000
              OPPN
       3.3    Načrt obodne parcelacije              M 1:1000
              in parcelacij zemljišč
       3.4    Načrt zakoličbe                       M 1:1000
       3.5    Površine, namenjene javnemu dobru     M 1:1000
              in javni rabi
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev
prostorskih ureditev
       4.1    Ureditvena situacija – nivo kleti     M 1:1000
       4.2    Ureditvena situacija – nivo           M 1:1000
              pritličja z zunanjo ureditvijo
       4.3    Ureditvena situacija – nivo strehe    M 1:1000
       4.4    Ureditvena situacija – značilni       M 1:1000
              prerezi čez območje
       4.5    Zbirni načrt komunalnih vodov in      M 1:1000
              naprav
       4.6    Prometna shema                        M 1:1000
       4.6a   Prometno tehnična situacija           M 1:1000
       4.7    Načrt odstranitve objektov            M 1:1000
       4.8    Prikaz ureditev, potrebnih za         M 1:1000
              obrambo ter varstvo pred naravnimi
              in drugimi nesrečami
4. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
Priloga 1:    Izvleček iz strateškega prostorskega akta,
              ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev
Priloga 2:    Prikaz stanja prostora
Priloga 3:    Obrazložitev in utemeljitev OPPN
Priloga 4:    Seznam strokovnih podlag
Priloga 5:    Smernice nosilcev urejanja prostora
              s pojasnili glede njihovega upoštevanja
Priloga 6:    Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN
Priloga 7:    Povzetek za javnost
Priloga 8:    Okoljsko poročilo za izdelavo OPPN
5. člen
(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelalo podjetje Ravnikar Potokar arhitekturni biro d.o.o., Rimska cesta 8, Ljubljana, pod številko projekta 9/2010 v januarju 2014.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
Območje OPPN zajema območje urejanja GRV 20-4 Gorenja vas ter se nahaja v katastrski občini Gorenja vas (2057).
Območje OPPN se nahaja na južnem delu naselja Trata v Gorenji vasi in obsega okolico osnovne šole Ivana Tavčarja z zunanjimi športnimi površinami, travnato pobočje na vzhodni strani šole, Zdravstveni dom in sosesko na Blatih s parkirišči ter travnik.
Območje je na zahodni strani omejeno z dovozno cesto šole oziroma vrtca, ki se nadaljuje kot kolovoz do naselja Dobravšce, na južni strani do parcel 606 in 605/1 in 605/3, oriše naselje na Blatih s parkirišči, na severovzhodu do kompleksa tovarne Jelovica, mimo zdravstvenega doma do roba naselja Trata, ki ga oriše do izhodiščne točke oziroma dovozne ceste šol.
Površina območja OPPN znaša 64.196,83 m².
Seznam parcel območja urejanja OPPN:
Vse v katastrski občini Gorenja vas (2057):
parc. št.: 525/3, 525/4, 527/1, 528/1, 528/5, 528/8, 528/10, 528/11, 528/13, 528/14, 528/16, 528/18, 528/19, 528/20, 605/2, 605/4, 608, 611/1, 611/3, 611/4, 611/6, 611/7, 611/8, 611/9, 611/10, 611/11, 611/12, 611/13, 611/14, 612/2, 614/1, 656/1, 656/3, 656/4, 656/5, 656/6, 656/7, 656/8, 658/10, 658/11, 1418
parc. št.: del 525/1, del 522/2, del 528/12, del 531/10, del 536/1, del 536/5, del 666, del 1406/1.
Meja območja OPPN poteka na severnem delu območja, ob obstoječi dovozni poti zdravstvenega doma, v točki 1, na stičišču parcel 522/1, 522/2 in 670/2 in poteka v smeri JV po meji parcele 528/18 in 528/11, prečka parcele 536/1, 536/5, 531/10 in nadaljuje v liniji parcel 528/10, 528/16, 528/1, preko 611/6 in 528/12 do parcele 611/3, točka 13 (kjer se nahaja obstoječe parkirišče). Meja območja nato oriše parceli 611/3 in 611/6 (cesta) do parcele 528/13, točka 27, nato proti JZ, po severnem robu parcel 605/3, 605/1 in 606/0 preko 1406/1 do parcele 632/1 oziroma točke 38. Meja območja se nato nadaljuje ob parceli ceste proti SZ oziroma ob zahodni liniji parcele 1406/1 do parcele ceste 1438/1 ter nato ob liniji parcele 1438/1 do stičišča parcel 658/11, 658/9 in 1438/1 oziroma točke 55. Meja območja nato poteka po južnih stranicah parcel 658/10, 525/4 ter ob južnih in vzhodnih linijah parcele 525/2 do stičišča s parcelo 1442/0, nato preko parcel 525/1, 666/0 in 522/2 do točke 1, stičišča parcel 670/2 in 522/1.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.2. »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč« in št. 3.4. »Načrt zakoličbe«.
6.a člen
(namenska raba)
Območje OPPN zajema del območja urejanja GRV 20-4, za katero je, v izvedbenem delu OPN (Občinski prostorski načrt) občine Gorenja vas, določena namenska raba prostora: Območje stavbnih zemljišč oziroma CU – osrednja območja centralnih dejavnosti.
OPN občine Gorenja vas je bil sprejet z odlokom (Uradni list RS, št. 48/10 z dne 4. 6. 2010).
V skladu s 56.a členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-B; Uradni list RS, št. 57/12) se za parceli št. 527/1 in 528/10, k.o. Gorenja vas v celoti spremeni obstoječa podrobna namenska raba (CU – osrednja območja centralnih dejavnosti) v namensko rabo ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Območje OPPN leži na južnem delu Gorenje vasi, na robu naselja Trata, med osnovno šolo Ivana Tavčarja, Zdravstvenim domom, tovarno Jelovica in naseljem blokov na Blatih.
Območje predstavlja stik urbanega dela Gorenje vasi z ruralnim in je morfološko izrazito dvo-nivojsko, razdeljeno na dva programsko dopolnjujoča platoja, ki ju loči ruralno travniško pobočje. Na zgornjem nivoju, v podaljšku naselja Trata, stoji šolski objekt z vrtcem in zunanjimi igrišči, na spodnjem pa Zdravstveni dom in naselje blokov na Blatih s parkirišči.
Območje OPPN se navezuje na sosednje enote urejanja prostora po obstoječih obodnih cestah, na severozahodni strani z naselja Trata in s severovzhodne strani na regionalno cesto Gorenja vas–Ljubljanica.
Na območju okrog šole in vrtca je cestno omrežje zaradi želje po omejitvi prometa ločeno na območje splošne rabe in območje, kjer je dovoljena uporaba le določenim skupinam uporabnikov (zaposleni, stanovalci, lastniki parcel, intervencija, dostava).
Obstoječe in nove cestne povezave bodo opremljene s pločniki za pešce in rekonstruirane za promet lažjega šolskega avtobusa, prav tako bodo zagotovljene večje površine za mirujoči promet.
Cestna povezava do zdravstvenega doma, mimo cerkve Janeza Krstnika se po ureditvi nove dostopne ceste iz vzhodne strani ukine, ohrani se peš povezava.
PE1 –     nova večnamenska športna dvorana in nove zunanje
          igralne površine bodo nudile ustrezne pogoje za
          potrebe šole, športne, zabavne in podobne prireditve
          ter pogoje za vadbo in rekreacijo širše množice
PE2 –     prenovljen zdravstveni dom s prizidkoma zasebnih
          ambulant in doma starejših s svojo umestitvijo tvori
          center javnega programa območja
PE3 –     stanovanjski bloki, skupaj z obstoječimi bloki na
          Blatih tvorijo stanovanjsko sosesko, ki napaja javni
          program v okolici (šola, vrtec, tovarna, zdravstveni
          dom)
PE4 –     na območju je predvidena izgradnja 2. faze
          parkirišča za potrebe javnega programa
PE5 –     ohranjeno travnato pobočje, zelena bariera med
          šolskim kompleksom na zgornjem platoju območja OPPN
          in urbaniziranim spodnjim platojem z javnim in
          stanovanjskim programom
PE6 –     obstoječe naselje blokov na Blatih skupaj z novimi
          stanovanjskimi bloki v PE3 tvorijo stanovanjsko
          sosesko, ki napaja javni program v okolici (šola,
          vrtec, tovarna, zdravstveni dom)
PE7 –     obstoječe parkirišče služi stanovanjski soseski in
          tovarni Jelovica
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2.1. »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
8. člen
(dopustni posegi znotraj območja OPPN)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– odstranitev obstoječih objektov in naprav,
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– rekonstrukcija obstoječih objektov ter sprememba namembnosti,
– gradnja novih objektov in prizidkov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
9. člen
(opisi rešitev načrtovanih objektov in površin)
1. Prostorske enote
Območje OPPN je razdeljeno na sedem prostorskih enot:
– PE1 – območje namenjeno izobraževalni, vzgojno-varstveni in športno-rekreacijski dejavnosti
– PE2 – območje namenjeno zdravstveni oskrbi (zdravstveni dom in zasebne ambulante) in socialno-varstvenemu zavodu (dom starejših)
– PE3 – območje predvideno za izgradnjo večstanovanjskih stavb s pripadajočimi zunanjimi zelenimi površinami in parkirišči
– PE4 – območje namenjeno izgradnji parkirišča za potrebe obstoječega zdravstvenega doma z lekarno ter predvidenega doma starejših občanov
– PE5 – območje ohranjanja primarne rabe (travnik)
– PE6 – območje obstoječe stanovanjske soseske s pripadajočimi zunanjimi zelenimi površinami in parkirišči
– PE7 – območje parkirišč
Prostorske enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.2. »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN« in 3.5. »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«.
2. Zazidalna zasnova
Območje OPPN je glede na prostorske enote namenjeno dograditvi šolskega in vzgojno varstvenega kompleksa, dopolnitvi zdravstvenega doma s prizidkoma doma starejših in zasebnih ambulant ter večstanovanjsko gradnjo. Območje je razdeljeno na sedem prostorskih enot (PE), ki se smiselno prilagajajo obstoječi katastrski, morfološki in programski ureditvi.
Prostorska enota PE1
(območje namenjeno izobraževalni, vzgojno-varstveni in športno-rekreacijski dejavnosti)
V prostorski enoti PE1 je predvidena rušitev obstoječe šolske telovadnice in izgradnja nove večnamenske dvorane, na južni strani obstoječega vrtca je rezerviran prostor za izgradnjo nove depandanse vrtca s pokrito povezavo, na SV strani, poleg obstoječe zbornice, pa za prizidek predavalnice in dodatnih učilnic.
Na severni strani šolskega objekta je predvidena preureditev dotrajanih obstoječih zunanjih igrišč. Ob igrišču se uredi zunanje parkirišče, ki je v dopoldanskem in popoldanskem času namenjeno potrebam kompleksa vrtca in šole, v večernem času pa tudi za dogodke in prireditve v novi večnamenski dvorani.
Na južni strani šolskega kompleksa se preuredi in poveča zunanje otroško igrišče za vrtčevske otroke ter uredi novo košarkarsko športno igrišče namesto enega obstoječega teniškega igrišča. Servisni objekt teniškega igrišča se ohrani v sklopu urejanja zunanjih zelenih površin.
Prostorska enota PE2
(območje namenjeno zdravstveni oskrbi (zdravstveni dom) in socialno-varstvenemu zavodu (dom starejših))
V prostorski enoti PE2 je predvidena rušitev dela obstoječega zdravstvenega doma in izgradnja dveh prizidkov: socialno varstvenega zavoda – doma starejših z ureditvijo zunanjih zelenih sprehajalnih površin in prizidka zasebnih ambulant.
Na obstoječem objektu zdravstvenega doma, so poleg omenjenih prizidkov, dopustna redna in investicijsko vzdrževalna dela, rekonstrukcije, v skladu s soglasjem pristojnih nosilcev urejanja prostora. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti za prostorsko enoto PE2.
Prostorska enota PE3
(območje predvideno za večstanovanjsko gradnjo z zunanjimi zelenimi površinami in parkirišči)
V prostorski enoti PE3 je predvidena izgradnja treh večstanovanjskih objektov s pripadajočim parkiriščem in zunanjimi zelenimi površinami.
Objekti A1, A2 in A3 so vzdolžno umeščeni na obstoječo geometrijo blokov na Blatih, v smeri S–J.
Oblikovanje objektov povzema arhitekturne značilnosti okolice: podolgovat tloris, dvokapna streha položnega naklona, s slemenom v daljši osi.
Prostorska enota PE4
(območje namenjeno izgradnji parkirišča)
V prostorski enoti PE4 je prostor namenjen izgradnji parkirišča za potrebe predvidenega doma starejših občanov ter obstoječega zdravstvenega doma z lekarno.
Prostorska enota PE5
(območje pretežno ohranjanja primarne rabe – travnik in večstanovanjske gradnje z zunanjimi zelenimi površinam)
V prostorski enoti PE5 se ohranjajo zelene površine travnatega pobočja.
Prostorska enota PE6
(območje obstoječe stanovanjske soseske s pripadajočimi zunanjimi zelenimi površinami in parkirišči)
Prostorska enota PE6 je območje obstoječih večstanovanjskih blokov s parkirišči, zelenicami in otroškim igriščem. Na tem območju ni predvidenih novih grajenih struktur.
Predvidena je ureditev cestne in komunalne infrastrukture ter zunanjih zelenih površin.
Dopustni posegi na območju so redna in investicijsko vzdrževalna dela, rekonstrukcije, ki ohranjajo zunanjo podobo objekta v skladu s soglasjem pristojnih nosilcev urejanja prostora ter spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti za prostorsko enoto PE6.
Prostorska enota PE7
(območje parkirišč)
Prostorska enota PE7 je del obstoječega parkirišča. Zazidava na tem območju ni predvidena.
Predvidena je ureditev cestne in komunalne infrastrukture ter zunanjih zelenih površin.
3. Zasnova zunanje ureditve
Obstoječe zelene površine na območju OPPN naj se ohranijo v največji možni meri, predvsem kvalitetno odraslo drevje.
Prostorska enota PE1
(območje namenjeno izobraževalni, vzgojno-varstveni in športno-rekreacijski dejavnosti)
Zunanja ureditev šolskega, vzgojno varstvenega in športnega kompleksa obsega ureditev prometnih poti pešcev in avtomobilov, mirujočega prometa, ureditev zunanjih športnih površin, otroških igrišč in ostalih zelenih površin.
Na območju okrog šole in vrtca je cestno omrežje zaradi želje po omejitvi prometa ločeno na območje splošne rabe in območje, kjer je dovoljena uporaba le določenim skupinam uporabnikov (zaposleni, stanovalci, lastniki parcel, intervencija, dostava).
Predvidena je izgradnja ustreznih poti, dostopov in vhodnih ploščadi za pešce in reorganizacija in zagotovitev potrebnih parkirišč na celotnem kompleksu.
Na severni strani šolskega kompleksa je predvidena preureditev zunanjih športnih površin v navezavi z izgradnjo novega šolskega dvorišča z drevoredom. Ob igrišču se uredi zunanje parkirišče, ki je v dopoldanskem in popoldanskem času namenjeno potrebam kompleksa vrtca in šole, v večernem času pa tudi za dogodke in prireditve v novi športni dvorani.
Na južni strani šolskega kompleksa se preuredi in poveča zunanje otroško igrišče za vrtčevske otroke ter uredi novo igrišče za košarko na enem od obstoječih teniških igrišč.
Obstoječ servisni objekt teniških igrišč se ohrani v sklopu urejanja zunanjih zelenih površin.
Na območju je predvidena celostna ureditev in prilagoditev zunanjih zelenih površin ter dodatna ozelenitev z avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
Prostorska enota PE2
(območje namenjeno zdravstveni oskrbi (zdravstveni dom) in socialno-varstvenemu zavodu (dom starejših))
Zunanja ureditev obstoječega zdravstvenega doma in predvidenih prizidkov doma starejših in zasebnih ambulant obsega ureditev prometnih poti pešcev in avtomobilov, mirujočega prometa, ureditev zunanjih tlakovanih ter zelenih površin.
Vse ureditve omogočajo dostop funkcionalno oviranim osebam.
Tlakovane površine so opremljene z urbano opremo in primerno osvetljene.
Ob dograditvi kompleksa doma starejših občanov je predvidena celostna parkovna ureditev in prilagoditev zunanjih zelenih površin ter dodatna ozelenitev z avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
Prostorska enota PE3
(območje predvideno za večstanovanjsko gradnjo z zunanjimi zelenimi površinami in parkirišči)
Zunanja ureditev območja večstanovanjskih objektov obsega ureditev prometnih poti pešcev in avtomobilov, mirujočega prometa, ureditev zunanjih tlakovanih ter zelenih površin.
Vse ureditve omogočajo dostop funkcionalno oviranim osebam.
Tlakovane površine so opremljene z urbano opremo in primerno osvetljene.
Na SZ delu območja je predvidena parkovna ureditev z otroškim igriščem ter dodatna ozelenitev z avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami. Prostori za igro otrok in elementi urbane opreme morajo biti oblikovno usklajeni.
Na SV delu v območje sega del predvidenega suhega zadrževalnika, predvidena je prilagoditev zunanjih zelenih površin ter dodatna ozelenitev z avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
Prostorska enota PE4
(območje namenjeno izgradnji parkirišča)
Zunanja ureditev območja obsega ureditev prometnih poti pešcev in avtomobilov, mirujočega prometa ter ureditev zunanjih tlakovanih in zelenih površin.
Vse ureditve omogočajo dostop funkcionalno oviranim osebam.
Tlakovane površine so opremljene z urbano opremo in primerno osvetljene.
Na J delu v območje sega del predvidenega suhega zadrževalnika, predvidena je prilagoditev zunanjih zelenih površin ter dodatna ozelenitev z avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
Prostorska enota PE5
(območje pretežno ohranjanja primarne rabe – travnik in večstanovanjske gradnje z zunanjimi zelenimi površinam)
Prostorsko enoto PE5 pretežno predstavlja travnik, zeleno pobočje med prostorsko enoto PE1 ter enotama PE2 in PE3. Območje naj se ohranja v primarni rabi (travnik).
Prostorska enota PE6
(območje obstoječe stanovanjske soseske s pripadajočimi zunanjimi zelenimi površinami in parkirišči)
Prostorska enota PE6 je območje obstoječih večstanovanjskih blokov s parkirišči, zelenicami in otroškim igriščem.
Zunanja ureditev območja večstanovanjskih objektov obsega ureditev prometnih poti pešcev in avtomobilov, mirujočega prometa, ureditev zunanjih tlakovanih ter zelenih površin.
Predvidena je celostna ureditev obstoječega parka in prilagoditev zunanjih zelenih površin ter dodatna ozelenitev z avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
Tlakovane površine so opremljene z urbano opremo in primerno osvetljene, prostori za igro otrok in elementi urbane opreme morajo biti oblikovno usklajeni.
Prostorska enota PE7
(območje parkirišč)
Zunanja ureditev območja parkirišč obsega ureditev prometnih poti pešcev in avtomobilov, mirujočega prometa, ureditev zunanjih tlakovanih ter zelenih površin z dodatno ozelenitvijo z avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
Tlakovane površine so opremljene z urbano opremo in primerno osvetljene.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.2.
»Ureditvena situacija – nivo pritličja z zunanjo ureditvijo«
10. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
V območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:
začasnih objektov, namenjenih raznim prireditvam:
– tribuna za gledalce na prostem (PE1)
– vadbenih objektov (PE1)
– igrišče za šport in rekreacijo na prostem (PE1)
urbana oprema:
– otroško igrišče (PE1, PE3, PE6)
– skulpture in druge prostorske instalacije (PE1, PE2, PE3, PE4, PE6)
– oprema za kontrolo dostopa; dvižne rampe, količki, …; (PE1, PE2, PE3, PE4, PE6, PE7)
– stojala za kolesa, kolesarnice (PE1, PE2, PE3, PE4, PE6, PE7)
– korita za grmovnice (PE1, PE2, PE3, PE4, PE6, PE7).
Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu s pogoji iz 22. in 23. člena tega odloka.
11. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
Prostorska enota PE1
(območje namenjeno izobraževalni, vzgojno-varstveni in športno-rekreacijski dejavnosti)
Opis zasnove stavbe večnamenske športne dvorane
Smernice glede zasnove večnamenske športne dvorane so izdelane na podlagi pogodbe in potrjene idejne zasnove (IDZ – Večnamenska športna dvorana, št. proj.: 19/2009, Ravnikar Potokar arhitekturni biro d.o.o., racionalizacija – april 2013), s strani naročnika Občine Gorenja vas - Poljane.
Za umestitev dimenzijsko ustrezne večnamenske dvorane, ki bi dolgoročno pokrila potrebe občine in šole, je potrebno porušiti obstoječo šolsko telovadnico in pripadajoče prostore garderob ter shrambe za orodje, podbetonirati temelje obstoječih objektov, prav tako pa bo potrebno prestaviti komunalne vode, ki potekajo na tem delu.
Zunanje požarno stopnišče, na severni strani prizidka iz leta 1998 onemogoča smiselno funkcionalno zasnovo večnamenske dvorane in komunikacij, zato ga je prav tako potrebno porušiti in nadomestiti z novim.
Nova večnamenska športna dvorana je zasnovana kot tridelna večnamenska dvorana, ki je umeščena vzdolž severne fasade osnovne šole Ivana Tavčarja, na prostoru namenjenemu širitvi šolske telovadnice (2. faze).
Zasnova večnamenske dvorane obsega največjo možno zazidavo na predvideni lokaciji.
Funkcionalno in arhitekturno je integrirana v obstoječo zasnovo šole iz 70-ih in kljub večjem obsegu in gabaritom skuša ohraniti arhitekturni izraz prvotne zasnove.
Glavni vhod v dvorano je preko zastekljene vhodne avle na SZ vogalu objekta. Novi pločnik za pešce omogoča neoviran in varen dostop učencem do sekundarnega vhoda v šolo in vrtca.
Večnamensko igralno površino dimenzij minimalno 44 x 24 m, v pritličju na severni stranici obdajajo shrambe orodja, na južni pa preurejene in nove garderobe na območju malega vadbenega prostora vrtca ter kabineta športne vzgoje z garderobo in studiem. V nadstropju na severni stranici sta nad shrambami orodja predvidena vhod in manjša tribuna na galeriji za zunanje obiskovalce.
Nova večnamenska dvorana bo pokrila potrebe osnovne šole po pokritih športnih površinah, omogočala uporabo le teh zunanjim uporabnikom izven delovnega časa šole, obenem pa bo omogočala izvedbo večjih športnih in kulturno zabavnih prireditev Občine Gorenja vas - Poljane.
Opis smernic prizidka nove predavalnice in dodatnih učilnic
Za potrebe šole je mogoče zagotoviti dodatne prostore v severo-vzhodnem delu objekta šole, v podaljšku obstoječe zbornice.
Zunanjost prizidka objekta mora povzemati arhitekturne značilnosti obstoječega objekta: višinske gabarite, proporce, členitev in ravnino čelne fasade ter okenskih odprtin.
Opis smernic depandanse vrtca
Na južni strani objekta šole z vrtcem je rezerviran prostor za širitev vrtca. Širitev je možna z umestitvijo nove depandanse, ki je z obstoječim objektom povezana s pokrito ali odprto povezavo preko obstoječih zunanjih igrišč.
Depandansa je predvidena kot paviljonski objekt s položno enokapno streho.
Prostorska enota PE2
(območje namenjeno zdravstveni oskrbi (zdravstveni dom) in socialno-varstvenemu zavodu (dom starejših) Arhitekturna zasnova doma starejših Gorenja vas in zasebnih ambulant
Glede na potrebe naročnika, Občine Gorenja vas - Poljane, je predvidena prenova in energetska sanacija obstoječega zdravstvenega doma ter izgradnja dveh prizidkov: prizidek doma starejših in prizidek zasebnih ambulant.
Prizidek doma starejših je umeščen na južni strani obstoječega zdravstvenega doma in z njim oblikuje skupno dostopno dvorišče.
Objekt je zasnovan v štirih etažah oziroma P+2+izkoriščeno podstrešje.
Tloris predvidenega objekta je zasnovan z dvema krakoma, ki se priključujeta na obstoječi ZD, skrajnih zunanjih dimenzij 13,50 x 26,30 + 9,60 x 13,60 m (upoštevane so zunanje mere konstrukcije brez toplotne izolacije – predvidoma 20 cm).
V domu za starejše je predvideno 24 ležišč v eno- in dvoposteljnih sobah, organiziranih v 2 bivalnih skupnostih. V objektu so predvideni tudi administrativni ter vsi servisni prostori, potrebni za delovanje enote doma.
Zunanjost novega objekta naj se z rekonstruiranim zdravstvenim domom oblikovno poenoti v izvedbi strešin, fasade, stavbnega pohištva in zunanje ureditve.
Prizidek zasebnih ambulant je umeščen na V strani zdravstvenega doma. Paviljonski objekt višinskega gabarita P+1 je z zdravstvenim domom povezan s pritličnim veznim delom, kjer bo urejen nov skupni vhod. Geometrija objekta sledi obstoječi geometriji zdravstvenega doma in parcele. Objekt je kvadratnega tlorisa dimenzij 19,90 x 19,90 m s trikotno prirezanim SV vogalom dimenzij 11,40 m x 11,40 m in JZ vogalom dimenzij 4,70 x 4,70 m, ki je na obstoječ objekt zdravstvenega doma pripet s pritličnim delom skupnega vhoda. Fasada je zasnovana v nevtralnem sodobnem slogu, streha na pritličnem veznem delu med novim in obstoječim objektom je zelena, glavna streha nad nadstropjem se prekrije z rečnim prodcem ali z urejeno zazelenitvijo.
Prostorska enota PE3
(območje predvideno za večstanovanjsko gradnjo z zunanjimi zelenimi površinami in parkirišči)
V prostorski enoti PE3 je predvidena izgradnja treh večstanovanjskih objektov s pripadajočimi parkiriščem in zunanjimi zelenimi površinami.
Objekti A1, A2 in A3 so vzdolžno umeščeni na obstoječo geometrijo blokov na Blatih, v smeri S–J.
Oblikovanje objektov povzema arhitekturne značilnosti okolice: podolgovat tloris, dvokapna streha položnega naklona, s slemenom v daljši osi.
12. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– obstoječe zelene površine naj se ohranijo v največji možni meri;
– vse ureditve morajo omogočiti dostop funkcionalno oviranim osebam;
– ploščadi morajo biti tlakovane, opremljene z urbano opremo in primerno osvetljene;
– počivališča, prostori za igro otrok in elementi urbane opreme morajo biti oblikovno usklajeni;
– intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje ali ozelenitev.
13. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Prostorska enota PE1
(območje namenjeno izobraževalni, vzgojno-varstveni in športno-rekreacijski dejavnosti)
1. Večnamenska športna dvorana
Tlorisni gabariti objekta:
    – pritličje:                 45,10 x 32,45 m
    – nadstropje:                45,10 x 29,15 m
Absolutne kote terena, etaž in vhodov:
Glavni vhod v dvorano je na koti obstoječega terena 420,85 m.n.v..
    kota pritličja:      ±0,00 m = 418,80 m.n.v.
    kota nadstropja:    +2,80 m = 421,60 m.n.v.*
*absolutna kota pritličja 0.00 dvorane = absolutna kota pritličja 0,00 obstoječe šole = 418,80 m n.v.
Višinski gabariti in etažnost:
    – etažnost objekta:                      P+1
    – absolutna višina slemena:           +11,50
    – absolutna višina venca:              +9,00
Bruto površine objekta:
    pritličje:                       1,353,00 m2
    nadstropje:                        190,00 m2
Skupna bruto površina dvorane je 1.1543,00 m2.
2. Prizidek nove predavalnice in dodatnih učilnic
Tlorisni gabariti objekta:
    – klet (deloma vkopana):     17,30 x 15,50 m
    – pritličje                  17,30 x 15,50 m
Absolutne kote terena, etaž in vhodov:
    klet:                  –1,15 = 417,75 m.n.v.
    pritličje:             +1,60 = 420,50 m.n.v.
*absolutna kota pritličja 0,00 prizidka = absolutna kota pritličja 0,00 obstoječe šole
Višinski gabariti in etažnost:
    – etažnost objekta:                      K+P
    – absolutna višina slemena:            +6,90
    – absolutna višina venca:              +5,90
Bruto površine objekta:
    klet:                              268,15 m2
    pritličje:                         268,15 m2
Skupna bruto površina prizidka je 536,30 m2.
3. Vrtec
Tlorisni gabariti objekta:
– pritličje             (26,00–32,00) m x 12,00 m + pokrita povezava
– nadstropje                                       22,80 m x 12,00 m
Absolutne kote terena, etaž in vhodov: P+1
pritličje:                             –1,60 = 417,30 m.n.v.
nadstropje (kota vhoda):               +1,85 = 420,75 m.n.v.
*absolutna kota pritličja 0,00 prizidka = absolutna kota pritličja 0,00 obstoječe šole
Višinski gabariti in etažnost:
– etažnost objekta:                                       P+1
– absolutna višina slemena:             +7,50 = 426,40 m.n.v.
– absolutna višina venca:               +5,35 = 424,25 m.n.v.
Bruto površine objekta:
    pritličje                          380,00 m2
    nadstropje:                        275,00 m2
Skupna bruto površina prizidka je 655,00 m2.
Prostorska enota PE2
(območje namenjeno zdravstveni oskrbi (zdravstveni dom in zasebne ambulante) in socialno-varstvenemu zavodu (dom starejših))
Dom starejših Gorenja vas
Tlorisni gabariti objekta:
– pritličje, 1. nadstropje, 2. nadstropje: 49,00 x 36,80 m
Absolutne kote terena, etaž in vhodov:
Višinske kote etaž:
    pritličje            +0,00 m = 401,20 m.n.v.
    1. nadstropje        +3,63 m = 404,83 m.n.v.
    2. nadstropje        +6,93 m = 408,13 m.n.v.
Višinski gabariti in etažnost:
    – etažnost objekta:                      P+1
Streha: simetrična dvokapnica z naklonom 15–30°.
Možna tudi izvedba drugih oblik strehe.
Smer slemena strehe mora biti vzporedna daljši stranici objekta.
Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena z izvedbo strešnih odprtin.
Kritina: sive barve.
Bruto površine objekta:
    pritličje:                        1207,80 m2
    nadstropje:                       1122,90 m2
    mansarda:                         1122,90 m2
Skupna bruto površina je 3453,60 m2.
Prizidek zasebnih ambulant Zdravstvenega doma Gorenja vas
Tlorisni gabariti objekta:
– tlorisa objekta v okviru kvadratnega gabarita 19,90 x 19,90 m s trikotno prirezanim SV vogalom dimenzij 11,40 m x 11,40 m in JZ vogalom dimenzij 4,70 x 4,70 m, ki je na obstoječ objekt zdravstvenega doma pripet s pritličnim delom skupnega vhoda.
Višinski gabariti in etažnost:
    – etažnost objekta:                      P+1
Streha: ravna streha z ekstenzivno zazelenitvijo ali strešnim prodcem.
Prostorska enota PE3
(območje predvideno za večstanovanjsko gradnjo z zunanjimi zelenimi površinami in parkirišči)
Večstanovanjski bloki A1, A2, A3
Tlorisni gabariti objektov:
    – pritličje:                 24,60 x 11,20 m

maks.            26,60 x 13,20 m (širitev dopustna na Z in J fasadi)

    – nadstropje:                24,60 x 11,20 m
maks. 26,60 x 13,20 m (širitev dopustna na Z in J fasadi)
Absolutne kote terena in vhodov:
    blok A1:                       401,40 m.n.v.
    blok A2:                       400,10 m.v.n.
    blok A3:                       399,70 m.v.n.
Višinski gabariti in etažnost:
    – etažnost objekta:                      P+2
    – absolutna višina slemena:            +9,00
    – absolutna višina venca:             +10,00
Bruto površine objektov:
    pritličje:                         275,52 m2
    1. nadstropje:                     351,12 m2
    2. nadstropje:                     351,12 m2
Skupna bruto površina bloka A je 977,76 m2.
14. člen
(pogoji za odstranitev objektov)
V območju OPPN je predvidena odstranitev naslednjih objektov:
– obstoječa telovadnica osnovne šole Ivana Tavčarja, na zemljišču parc. št. 656/6, k.o. Gorenja vas
– požarno stopnišče, na zemljišču parc. št. 656/4, k.o. Gorenja vas
– zunanje stopnišče in vkopana cisterna pri Zdravstvenem domu, na zemljišču parc. št. 528/20, k.o. Gorenja vas
– južni del objekta Zdravstvenega doma, na zemljišču parc. št. 528/14, k.o. Gorenja vas.
Odstranitve objektov so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.7. »Načrt odstranitve objektov«.
15. člen
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Prostorska enota PE1
(območje namenjeno izobraževalni, vzgojno-varstveni in športno-rekreacijski dejavnosti)
Osnovna šola Ivana Tavčarja
Obstoječa šolska telovadnica in garderobe se porušijo.
Za gradnjo nove večnamenske dvorane je potrebno podbetonirati obstoječe temelje objektov na stiku z novimi, prav tako pa bo potrebno prestaviti komunalne vode, ki potekajo na tem delu.
Zunanje požarno stopnišče, na severni strani prizidka iz leta 1998 se poruši in nadomesti z novim v okviru nove večnamenske dvorane.
Posegi na zunanjosti in v notranjosti šolskega objekta morajo biti skladni s funkcionalnimi, oblikovnimi in likovnimi izhodišči prvotnega stanja pred prizidavami.
Prostorska enota PE2
(območje namenjeno zdravstveni oskrbi (zdravstveni dom) in socialno-varstvenemu zavodu (dom starejših)
Obstoječi objekt zdravstvenega doma je 3 etažen objekt, vzdolžno zasnovan iz treh zaporednih sklopov v smeri sever–jug.
Pritlična etaža je glede na skromno svetlo višino 2,65 m in umestitve zaklonišča na S–V delu objekta, le deloma izkoriščena z nezahtevnimi programi. Na južnem delu se nahajajo prostori študentskega kluba, na zahodni strani so urejeni dostava lekarne, vhod in shrambe stanovalcev, prostor kotlovnice ter na delu zdravstvenega doma, prostori fizioterapije, manjšega invalidskega stanovanja ter požarnega izhoda.
Na vzhodnem delu zdravstvenega doma osrednji del zaseda zaklonišče, na eni strani neizkoriščeni prostori zdravstvenega doma ter na drugi strani garaže in servisni prostori.
Prvo nadstropje z dostopno klančino in zunanjim stopniščem na vzhodni strani funkcionalno predstavlja pritličje objekta. Na južni strani osrednjega vhodnega dela so poslovni prostori lekarne, na severnem pa v celoti zdravstvenega doma z internim svetlobnim jaškom – atrijem.
V mansardi oziroma 2. nadstropju se nad lekarno, na J strani, nahajata 2 stanovanji, severno pa prostori zdravstvenega doma in eno večje stanovanje. Stanovanja so dostopna preko samostojnega stopnišča na zahodni strani osrednjega dela objekta.
Objekt je kombinirane AB in opečne konstrukcije, in glede na konstrukcijsko zasnovo ne omogoča bistvenih sprememb. Fasada je v pritličju in nadstropju fasadna silikatna opeka, v mansardi pa je lesena obloga – opaža, temnejše rjave barve. Izolacija fasade je vprašljiva, predvsem vidnih betonskih preklad odprtin.
Prvotno leseno stavbno pohištvo je ponekod zamenjano s PVC ali AL stavbnim pohištvom.
Streha metuljaste zasnove z notranjo žloto in internim atrijem je v pločevinasti izvedbi in je potrebna ocene dotrajanosti. Ob rekonstrukciji strehe z menjavo obstoječe strešine je možna izvedba drugačne oblike strehe in izkoriščenost mansarde.
Obstoječe zaklonišče je po predpisih potrebno ohraniti, potrebna pa bo strokovna ocena stanja vzdrževanosti.
Zunanja ureditev doma sicer pokriva sedanje potrebe objekta, je pa nujna prometna ureditev dostopne ploščadi. Glavni dostop je s severne strani preko parkirišča na vzhodni strani. Na zahodni strani je omogočen servisni dostop ter parkiranje stanovalcev.
Predvidena je energetska sanacija in rekonstrukcija obstoječega zdravstvenega doma.
Obvezna je ureditev z zagotovitvijo neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objekta v skladu z veljavno zakonodajo.
Obstoječa dostopna rampa se odstrani in zagotovi dostop do prostorov ZD z dvigali.
Prostorska enota PE3
(območje predvideno za večstanovanjsko gradnjo z zunanjimi zelenimi površinami in parkirišči)
Dopustni posegi na obstoječem objektu – TP so redna in investicijsko vzdrževalna dela, rekonstrukcije, ki ohranjajo zunanjo podobo objekta v skladu s soglasjem pristojnih nosilcev.
Prostorska enota PE4
(območje namenjeno izgradnji parkirišča)
Na območju PE ni obstoječih objektov.
Prostorska enota PE5
(območje pretežno ohranjanja primarne rabe – travnik in večstanovanjske gradnje z zunanjimi zelenimi površinam)
Na območju PE ni obstoječih objektov.
Prostorska enota PE6
(območje obstoječe stanovanjske soseske s pripadajočimi zunanjimi zelenimi površinami in parkirišči)
Dopustni posegi na obstoječih objektih so redna in investicijsko vzdrževalna dela, rekonstrukcije, ki ohranjajo zunanjo podobo objekta v skladu s soglasjem pristojnih nosilcev.
Prostorska enota PE7
(območje parkirišč)
Na območju PE ni obstoječih objektov.
IV. NAČRT PARCELACIJE
16. člen
(načrt parcelacije)
Obstoječa parcelacija območja OPPN se prilagodi pozidavi posameznih prostorskih enot. Na novo se uredi parcelacija.
Parcelacija zemljišč in geokoordinate točk parcelacije so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.3.»Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč« in št. 3.4. »Načrt zakoličbe«.
17. člen
(javne površine)
Površine, namenjene javnemu dobru in javni rabi, so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.5. »Površine, namenjene javnemu dobru in javni rabi«.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
18. člen
(etapnost gradnje)
Podrobni načrt se lahko izvaja v eni sami ali več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Posamezna etapa se mora izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve.
Gradnja se bo izvajala v etapah skladno s potrebami investitorja. Vsaka etapa mora biti zaključena celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.
V novopredvidenih območjih gradnje, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.
Predvideni sekundarni vodi in dostopi morajo biti zgrajeni pred oziroma sočasno z gradnjo objektov.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
19. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
V severozahodni del obravnavanega območja, ki sega v vplivno območje enote EŠD 2580 Gorenja vas – Cerkev sv. Janeza Krstnika, ni dopustno umeščati objektov, sprejemljiva pa je izgradnja predvidene ceste.
Potrebno je omogočiti strokovni konservatorski arheološki nadzor nad zemeljskimi deli (56. člen ZVKD-1). Zaradi priprave konservatorskega nadzora je investitor (oziroma izvajalec) o točnem datumu zemeljskih del dolžan pisno obvestiti pristojno območno enoto ZVKDS štirinajst dni pred samim pričetkom zemeljskih del.
Stroški strokovnega konservatorskega arheološkega nadzora ne bremenijo investitorja.
20. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave)
1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja. Pri pridobivanju projektne dokumentacije je treba pridobiti vodno soglasje v skladu z veljavno zakonodajo.
Vsi posegi morajo biti skladni z naravovarstvenimi pogoji.
2. Varstvo vode in podtalnice
Predvidene gradnje in ureditve ne posegajo na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja. Na spodnjem ravninskem delu je podzemna voda plitvo pod površjem, zato je potrebno objekte zaščititi pred vplivi podzemne vode.
Pri posegih je potrebno predvideti dobro odvodnjavanje površinskega odtoka oziroma meteorne vode s primerno kapaciteto kanalizacije za preprečevanje morebitnih poplav.
Glede na strokovno mnenje „Izdelava strokovnega mnenja o nivoju podtalnice in pogostostjo poplav na območju OPPN GRV 20-4“, ki ga je izdelal Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Hajdrihova 28a, 1000 Ljubljana pod šifro P144 v januarju 2012 in dopolnjeno mnenje iz marca 2013 so predvideni ukrepi saniranja odvajanja in poteka obstoječih zalednih voda.
Za odvajanje meteornih voda mora biti povečani površinski odtok v okviru površinskih zadrževalnih objektov. Med prostorsko enoto PE4 in PE3 je v ta namen rezervirano območje za izgradnjo naravnega zadrževalnika.
Predvidena je sprememba poteka vodenja obstoječih zalednih voda, pri čemer je od mesta vtoka vodenje predvideno v odprtem kanalu ob cesti, južno od ograjenega vrta vrtca, nato se tok usmeri v prepust in nadaljuje svoj odprti tok po območju zelenih površin do priključka na obstoječo traso vodotoka.
Podrobno so ukrepi opisani v 23. členu tega odloka (Pogoji za komunalno in energetsko urejanje).
Vse objekte je obvezno priključiti na javno kanalizacijo in vanjo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene tehnološke in padavinske vode, skladno s predpisi, ki določajo način odvajanja odpadnih voda.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter drugimi predpisi.
Predviden je ločen sistem kanalizacije odpadnih vod, z navezavo v obstoječo javno kanalizacijo.
Na območjih varstva vodnih virov, podtalnice, obvodnih in poplavnih zemljišč in zaradi vpliva vode labilnih zemljišč je potrebno pred morebitnimi posegi vanje pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljavca.
Za zbiranje, odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
3. Varstvo zraka
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, predpise in določila s tega področja.
Načrtovane objekte je potrebno priključiti na ekološko čiste vire energije.
Potrebno je zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov ter uporabo ekološko sprejemljivih goriv.
4. Varstvo pred hrupom
Mejne ravni hrupa v okolju v posameznih obdobjih dneva določa Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju glede na območja varstva pred hrupom. Območja varstva pred hrupom so v skladu s 4. členom iste uredbe določena na podlagi namenske rabe prostora občine Gorenja vas. Na obravnavanem območju leži strnjena stanovanjska pozidava v zaselkih Trata in Sestranska vas, vhodno in južno ob območja OPPN so predvsem kmetijske površine.
Neposredno ob SV meji območja OPPN leži obrat tovarne Jelovica d.d. Območja stanovanjske pozidave so razvrščena v III., kmetijske površine ter proizvodna območja v IV. območje varstva pred hrupom.
Na obravnavanem območju je potrebno zagotoviti ustrezno stopnjo varstva pred hrupom za prostorski enoti PE 2 in PE 3, ki sta v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa razvrščeni v II. stopnjo varstva pred hrupom, v osnutku plana pa razvrščeni v CU GRV 20-4, kjer velja III. stopnja varstva pred hrupom, hkrati pa se stikata še z industrijskim območjem IG GRV 20-5, kjer velja IV. stopnja varstva pred hrupom.
Za zaščito s hrupom preobremenjenih območij in stavb z varovanimi prostori na območju plana je skladno z Zakonom o varstvu okolja upravljavec vira hrupa dolžan izvesti ukrepe, s katerimi se bo obremenitev okolja s hrupom zmanjšala pod zakonsko predpisane vrednosti.
Pri načrtovanju protihrupne zaščite za območje OPPN GRV 20-4 Gorenja vas je smiselno upoštevati naslednje možnosti za zmanjšane obremenitve okolja s hrupom:
– zmanjšanje emisije hrupa na viru
Prevladujoči vir hrupa na območju plana je odpraševalna naprava podjetje Jelovica d.d. Glede na to, da je vir hrupa lociran v višini med 4 in 8 m, z izvedbo protihrupnih ograj tega vira hrupa ni možno sanirati. Na podlagi računske ocene obremenitev s hrupom bi bilo potrebno emisijo tega vira hrupa zmanjšati za najmanj 8 dB(A). Protihrupna sanacija obstoječe odpraševalne naprave je možna z izboljšanjem izolacijskih lastnosti sten odpraševalne naprave, namestitvijo protihrupnega dušilnika na napravi, sanacijo dovodnih cevi v napravo in z drugimi ukrepi, za kar je treba izdelati ustrezen elaborat. V primeru, da sanacija obstoječe naprave ni izvedljiva ali ekonomsko upravičena, je najprimernejša rešitev namestitev nove odpraševalne naprave z ustrezno protihrupno tehnologijo na vzhodnem območju podjetja;
– ukrepi za preprečevanje širjenja hrupa v okolje
Za dodatno zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom na severnem delu območja OPPN, ki je delno izpostavljeno hrupu s proizvodnih manipulativnih površin podjetja Jelovica d.d., smiselno predvideti polno parcelno ograjo v dolžini med 100 in 130 m ter višine 2,5 m. Ograjo je potrebno izvesti v absorpcijski izvedbi z zadostno zvočno izolirnostjo (vsaj 25 dB). Zavezanec za izvedbo polne parcelne ograje je investitor plana;
– pasivni protihrupni ukrepi
Za zmanjšanje obremenitve s hrupom v varovanih prostorih stavb na območju OPPN mora investitor v izvedbeni projektni dokumentaciji predvideti in med gradnjo zagotoviti izvedbo ustrezne zvočne izolirnosti fasadnih elementov v varovanih prostorih, ki so orientirani proti podjetju Jelovica d.d in proti novi dovozni cesti. Ukrepi morajo zagotavljati izpolnjevanje zahtev Pravilnika o zvočni zaščiti stavb. Prav tako je pri projektiranju stavb smiselno upoštevati, da so za hrup občutljivi bivalni prostori kot so spalnice, otroške in dnevne sobe, orientirani na južno stran.
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, predpise in določila s tega področja.
Za preprečevanje hrupa v času gradnje je potrebno uporabljati gradbeno mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo. Ravni hrupa gradnje ne smejo presegati mejnih vrednosti za vir hrupa.
5. Odstranjevanje odpadkov
Zbiranje odpadkov je urejeno v skladu z OPN Občine Gorenja vas - Poljane, člen št. 58 (Uradni list RS, št. 48/10).
Podrobne pogoje ravnanja s komunalnimi odpadki, ki zajema zbiranje, odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov poda izvajalec GJS.
Na obravnavanem območju Gorenja vas zagotavlja izvajanje GJS ravnanja s komunalnimi odpadki Občina Gorenja vas - Poljane.
Zbiranje in ravnaje s komunalnimi odpadki je potrebno načrtovati skladno z veljavno zakonodajo.
Pri ureditvi zbiranja in oddaje odpadkov mora vsakokratni lastnik objekta oziroma povzročitelj odpadkov upoštevati vsakokratno veljavno zakonodajo s področja ravnanja z odpadki. V skladu s prvim odstavkom 37. člena odloka je potrebno pri načrtovanju prevzemnega mesta pri novih stanovanjskih in poslovnih objektih in naseljih, pri prenovah in spremembah namembnosti upoštevati določbe odloka. V skladu z drugim odstavkom 37. člena odloka morajo načrtovalci in projektanti pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca.
Poleg naštetega je v času gradnje potrebno upoštevati tudi omilitvene ukrepe, vezane predvsem na preprečevanje razlitja, izpiranja ali izluževanja nevarnih odpadkov v tla na območju gradbišča.
Ukrepi za zmanjšanje obremenjenosti okolja z nevarnimi odpadki med gradnjo bodo začasni in morajo biti podrobneje opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje oziroma projektu za gradbeno dovoljenje.
6. Ohranjanje narave
Območje obravnavanega prostorskega akta se nahaja na ekološko pomembnem območju Poljanska Sora (id. št. 36100) (Uredba o ekološko pomembnih območjih, Uradni list RS, št. 48/04), ob naravni vrednoti Gorenja vas – močvirna dolina (id. št. 8054) ter na varstvenem območju Natura 2000 Poljanska Sora Log - Škofja Loka (Uredba o posebnih varstvenih območjih, območjih Natura 2000 – Uradni list RS, št. 49/04, 59/07 in 43/08).
Predvidene ureditve ne smejo posegati v naravno vrednoto Gorenja vas – močvirna dolina na način, ki bi lahko neposredno vplival na njen vodni režim.
Usmeritve za varstvo posebnega varstvenega območja, območja Natura 2000:
– Pri urejanju javne razsvetljave in osvetljevanju zunanjih površin grajenih objektov naj se upoštevajo določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07)
– Pri pripravi in izvedbi gradbenih del naj se za odlaganje odkopanega, gradbenega idr. materiala izberejo za to določena mesta, izven varovanega območja.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽARI
21. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
1. Splošno
Novogradnje morajo biti načrtovane varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
Območje OPPN se nahaja v 7. coni potresne ogroženosti po MSC lestvici. Projektni pospešek tal je za območje OPPN glede na Temeljno karto potresne nevarnosti Slovenije 0,225 g.
Požarna varnost okoliških objektov se zaradi izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bo poslabšala.
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno ustrezno dokazati izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom. Za požarno manj zahtevne objekte je potrebno predložiti elaborat – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Območje OPPN se ne nahaja na erozijsko ogroženem območju.
Območje OPPN se delno nahaja na plazovito ogroženem področju. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati splošne prostorsko izvedbene pogoje iz OPN (Uradni list RS, št. 48/10) in Občinski načrt zaščite in reševanja ob zemeljskem plazu za Občino Gorenja vas - Poljane (izdelovalec: A.OM Andrej Ambrožič s.p., Mestni trg 3, 4220 Škofja Loka, datum: 31. 3. 2011).
2. Intervencijske poti in površine
Dostopi do novih objektov in delovne površine za intervencijska vozila morajo biti predvideni v vseh fazah gradnje in uporabe, v skladu z veljavnimi predpisi.
Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 ton. Širine in radiji morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
3. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti. Za zagotavljanje požarne varnosti je predvideno obstoječe hidrantno omrežje, ki se po potrebi dogradi.
Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.8. »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
VIII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
22. člen
(pogoji za prometno urejanje)
1. Splošno
Na območju OPPN je predvidena celostna ureditev prometne infrastrukture.
V skladu s smernicami OPN občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 48/10) oziroma upravljavca prometne infrastrukture je na območju potrebno ustrezno urediti priključke na javno prometno infrastrukturo, kolesarski in peš promet, dovoz intervencijskih komunalnih in dostavnih vozil in mirujoči promet.
Glavni dostopi do objektov, primarne peš površine, parkirni prostori v kletnih etažah in druge površine morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
Površine vozišč morajo biti asfaltirane in omejene z betonskim ali kamnitim robnikom.
Na mestu predvidenega prehoda za pešce pri uvozu na klančino morajo biti robniki poglobljeni za funkcionalno ovirane ljudi.
2. Motorni promet
Območje predmetnega OPPN-ja se napaja preko obstoječih lokalnih cest LC 100150 Gorenja vas–Goli vrh in LK 101010 Sestranska vas, ki imata urejene priključke na regionalno cesto R2-407, odsek 1144 Gorenja vas–Lučine.
Na območju urejanja je potrebno obstoječe cestno omrežje preurediti in dograditi, ter tako zagotoviti dostop do obstoječih in predvidenih objektov.
Nova dovozna cesta do zdravstvenega doma
Ker je obstoječ dovoz do Zdravstvenega doma urejen mimo dvorišča bližnje cerkve se skladno z izhodišči, ki jih je posredoval naročnik, predvidi nova dovozna cesta s priključkom na lokalno cesto LK 101010 Sestranska vas. Obstoječa dovozna cesta mimo cerkve se uredi kot površina za pešce in kolesarje.
Cesta bo namenjena dostopu do zdravstvenega doma, kjer je urejenih tudi nekaj stanovanj, novega prizidka Doma starejših občanov, novega prizidka zasebnih ambulant in novih površin za mirujoči promet.
Predvidena dovozna cesta ima sledeč tipski prečni prerez:
        vozišče 2 x 2,75 = 5,50 m
           pločnik = 1,60 m
--------------------------------------
            skupaj = 7,10 m
Izbran prerez omogoča srečanje osebnega in tovornega vozila ter srečanje 2 pešcev na pločniku. Zagotovljena je prevoznost tudi za največja intervencijska vozila (gasilsko vozilo z lestvijo).
Zaradi ugodnega poteka obstoječega terena znaša vzdolžni naklon vozišča med 1 % in 2 %.
Predvideni priključki na dovozno cesto se oblikujejo z uvozno-izvoznimi radiji velikosti R = 5 m.
Za umirjanje prometa je predvidena izvedba fizičnega ukrepa – grbine na stiku nove pešpoti, ki je predvidena na trasi obstoječe dostopne ceste do zdravstvenega doma. Grbina naj se izvede skladno s tehnično specifikacijo za ceste TSC 03.800: 2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa.
Osnovna šola z vrtcem in večnamensko dvorano
Na območju okrog šole in vrtca je prometna ureditev s čim manj motornega prometa, po drugi strani pa je potrebno zagotoviti dostopnost intervencijskim vozilom.
Zaradi navedenih razlogov so vzhodno in zahodno od objektov urejene intervencijske poti, ki so namenjene intervenciji in določenim uporabnikom. Cestno omrežje na tem območju je ločeno na območje splošne rabe in območje kjer je dovoljena uporaba le določenim skupinam uporabnikov (zaposleni, stanovalci, lastniki parcel, intervencija, dostava).
Na zahodu se rekonstruira obstoječa javna pot JP600520 Šola–Mihevk, ki služi za potrebe dostave za šolo, dostopu do obstoječih objektov in dostopu do kmetijskih površin, po novem pa tudi za potrebe dostopa intervencijskim vozilom. Širina vozišča v območju uvozov do objektov je 5,4 m, v nadaljevanju pa 3,5 m. Na prehodu v umirjeno območje prometa ob šoli je predviden ukrep za umirjanje prometa (npr. grbina). Ob vozišču se uredi pločnik širine 1,60 m. Na zahodni strani šolskega objekta se ob cesti uredi tudi parkirišče. Utrjeno vozišče s pločnikom se uredi do predvidene depandanse.
Obstoječa dovozna pot do glavnega vhoda v šolo se ukine – uredi se šolsko dvorišče.
Na mestu obstoječega zunanjega športnega igrišča s tekaško stezo in makadamskega parkirišča se uredi novo športno igrišče in novo parkirišče z dovozno cesto in priključkom na LC 100150 Gorenja vas–Goli vrh.
Od parkirišča do obstoječega servisnega objekta za teniška igrišča je predvidena ureditev intervencijske poti po vzhodni strani šolskega objekta. Pot je širine 3,5 m (razširitve v krivinah), na zaključku pa se uredi primeren prostor za obračanje intervencijskih vozil.
Zdravstveni dom s prizidkoma doma starejših občanov in zasebnih ambulanta.
Površine okrog Zdravstvenega doma ob katerem je predvidena tudi izvedba prizidka doma starejših občanov in prizidek zasebnih ambulant je potrebno prilagoditi novi ureditvi. V zdravstvenem domu je urejenih tudi par stanovanj.
Vzhodno od obstoječega objekta je predvidena izvedba parkirišč, zahodno pa prilagoditev obstoječe dovozne poti.
Dovozna pot (zahodno od obstoječega objekta) je širine 3,5 m z razširitvami v krivinah za prevoz gasilskega vozila. Na območju severno od zdravstvenega doma je na koncu predvideno obračališče za osebna vozila in kombinirana vozila (dolžine do 6 m).
Med dovozno potjo in obstoječo poljsko potjo je predviden izvedba AB opornega zidca svetle višine cca 1,5 m in dolžine cca 45 m.
Intervencijske površine med novopredvidenimi večstanovanjskimi objekti
Intervencijske poti okrog novopredvidenih večstanovanjskih objektov so prvenstveno namenjene pešcem, v primeru izrednega dogodka (nesreča, naravna katastrofa ...) pa tudi dostopu intervencijskih vozil.
Glavne poti so 3,0 m, pomožne poti (med objekti) pa 2,0 m. Pri slednjih je skladno s SIST DIN14090 zagotovljen prosti profil (brez fizičnih ovir) širine vsaj 3,0 m. Če je pot obojestransko omejena s fizičnimi ovirami na dolžini več kot 12 m, je minimalna širina poti 3,5 m.
Dostop do pomožnih intervencijskih površin je mogoč z južne strani iz predvidenega parkirišča in iz vzhodne strani po glavni intervencijski poti mimo avtobusnega postajališča.
Pri načrtovanju intervencijskih poti je bila upoštevana tudi lokacija obstoječe transformatorske postaje, ki je prikazana tudi v situacijah.
Obstoječi večstanovanjski objekti
Vozišče LK 101010 Sestranska vas se do obstoječega parkirišča ohranja, v nadaljevanju pa je potrebna manjša razširitev le-tega.
Za zagotavljanje ustreznega dostopa intervencijskim vozilom je potrebna tudi razširitev obstoječe dovozne poti okrog objektov. Izhodiščna širina enosmerne poti je 3,50 m. Razširitve v krivinah so bile izvedene na podlagi zavijalnih krivulj gasilskega vozila z lestvijo. Na zunanji strani krivin je potrebno zagotoviti prosti profil v širini 1,5 m.
Avtobusno postajališče
Po podatkih predstavnika naročnika je obstoječe avtobusno postajališče z obračališčem za avtobuse potrebno ohraniti oziroma prilagoditi novi ureditvi prostora.
Geometrija novega obračališča je bila določena na osnovi zavijalnih krivulj avtobusa. Širina asfaltirane površine obračališča je od 3,8 m do 5,2 m in se zaključuje z dvignjenim robnikom. Ob robniku je potrebno zagotoviti prosti profil širine 1,5 m v katerem se ne smejo nahajati stalne fizične ovire.
Ob postajališču je predvidena izvedba čakališča z nadstrešnico za čakajoče potnike. Nadstrešnica ne sme segati v prosti profil postajališča.
V nadaljnjih fazah projektiranja naj se smiselno upošteva določila iz Pravilnika o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Uradni list RS, št. 37/03).
3. Mirujoči promet
Pri določanju potrebnega števila parkirnih mest je potrebno upoštevati Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 48/10) v katerem so v 54. členu so navedene zahteve po potrebnem številu parkirnih mest glede na namembnost objekta.
Glede na to, da se npr. šolske dejavnosti odvijajo skoraj izključno v dopoldanskem času, prireditve v večnamenski dvorani pa se odvijajo praviloma popoldan, je potrebe po parkirnih mestih smiselno časovno razdeliti na dopoldanski in popoldanski čas. Nekatere dejavnosti pa se odvijajo tudi preko celega dneva, zato so upoštevane tako v dopoldanskem, kot v popoldanskem času.
Iz analize predvidene ureditve mirujočega prometa je razvidno, da je na celotnem območju OPPN zagotovljenih 310 PM. V dopoldanskem času je potrebnih 313 PM, popoldan pa od 206 do 228 PM (odvisno od števila sedežev v večnamenski dvorani).
Število zagotovljenih parkirnih mest je na celotnem območju OPPN za najmanj 82 večje od potrebnega.
a) Na območju OŠ, vrtca in večnamenske dvorane (PE1) je zagotovljenih 72 PM.
V dopoldanskem času je potrebnih skupaj 117 PM (45 PM za zaposlene in 72 PM za obiskovalce), kar pomeni, da predvidne površine za mirujoči promet zadoščajo le za obiskovalce. Iz tega razloga predlagamo, da zaposleni v OŠ in vrtcu parkirajo na obstoječem parkirišču v PE 7 (oddaljenost od šole cca 250 m).
V popoldanskem času se bodo občasno odvijale družabne prireditve v večnamenski dvorani za kar je potrebno po normativu največ 32 PM. Obstoječa ureditev (72 PM) torej normativ presega za 40 PM.
b) V območju Doma starejših občanov, zdravstvenega doma z lekarno in prizidka za zasebne ambulante (PE2) je po normativu skupaj potrebnih 58 PM (od tega 37 za obiskovalce in 21 za zaposlene), ob objektu pa je zagotovljenih (v PE2 in PE4 skupaj) 50 PM. Ker je obstoječe parkirišče v PE7 oddaljeno le cca 200 m, je ob dejstvu, da lahko del zaposlenih parkira tam, ureditev mirujočega prometa ustrezna.
Izvedba površin za mirujoči promet se bo izvajala fazno, skladno s fazno izgradnjo objektov (dom starejših občanov, prizidek za zasebne ambulante, lekarna itd.). Ob vsaki fazi izvedbe objektov mora biti ob objektih ali bližnji okolici zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest.
c) Na območju obstoječih in novih večstanovanjskih objektov (PE3 in PE6) je potrebno zagotoviti 138 PM, zagotovljeno pa je 188 PM. Presežek 50 PM lahko koristijo uporabniki (predvsem zaposleni) objektov na preostalem območju predmetnega OPPN.
Na površinah za mirujoči promet v območju posameznih prostorskih enot je predvideno predpisano število parkirnih mest za invalidne osebe (5 %).
4. Kolesarski in peš promet
Ob načrtovanih cestah v območju predmetnega OPPN je predvidena izvedba deniveliranih površin za pešce minimalne širine 1,60 m (skladno z OPN) oziroma samostojnih površin za pešce (med objekti), ki bodo večinoma namenjeni tudi prevozu intervencijskih vozil (širina 2,0 m–3,0 m).
Kolesarski promet bo zaradi predvidene majhne prometne obremenitve (ocena cca 500 vozil/dan) tangiranih cest potekal po vozišču občinskih cest.
Glavni dostopi do objektov morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane osebe.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.6 Prometno tehnična situacija ureditev z idejno višinsko regulacijo in načrt intervencijskih poti.
23. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
1. Splošni pogoji
Predvidena je posodobitev in nadgradnja obstoječe komunalne in energetske infrastrukture.
Vsi novi vodi se, glede na smernice OPN občine Gorenja vas - Poljane, člen št. 58 (Uradni list RS, št. 48/10), z izvedbo novih cestnih povezav izvedejo pod zemljo v trasi ceste.
Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.
Podrobni načrt podaja konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve podrobnega načrta. Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, zasnove, način priključevanja, faznost izvedbe), ki so usklajene s posameznimi upravljavci infrastrukture. Dopustna je fazna in začasna izvedba.
2. Vodovod
Na obravnavanem območju zagotavlja izvajanje obvezne občinske javne službe oskrbe s pitno vodo Občina Gorenja vas - Poljane, v okviru režijskega obrata, ki je organizacijska enota občinske uprave.
Upoštevani morajo biti veljavna zakonodaja s področja oskrbe s pitno vodo. Posebno pozornost je potrebno zagotavljanju kakovostnih, količinskih zahtev za oskrbo s pitno vodo in požarne zahteve. Območje je potrebno protipožarno varovati in primerno opremiti z »javno hidrantno mrežo«. V primeru potrebe po »zasebnem hidrantnem omrežju ali posameznem hidrantu« se ga vgradi za vodomer.
Sistemi za oskrbo s pitno vodo morajo biti projektirani, opremljeni in izvedeni tako, da je izključena možnost povratnega vpliva okolice in vode iz internih vodovodnih omrežij na vodovod. Določitev lokacije in delovanje zračnikov ter blatnikov mora biti izvedena tako, da je preprečeno vstopanje vode iz okolice v vodovod. Varovanje pitne vode pred onesnaženjem v napeljavah in splošne zahteve varovala proti onesnaževanju zaradi povratnega toka, ter oprema, ki se s tem namenom vgrajuje v vodovodno omrežje so opisane v standardu SIST EN 1717.
Vodovodni sistemi za oskrbo s pitno vodo morajo biti projektirani, izvedeni in delovati v takih pogojih obratovanja, da je preprečena možnost zadrževanja vode v sistemu, ki bi povzročila nesprejemljivo poslabšanje kvalitete pitne vode. Skrbno je potrebno proučiti naslednje dejavnike, ki vplivajo na zadrževanje vode: slepi vodovodi, odcepi za hidrante, neizolirane cevi vgrajene vnaprej (pred trajno uporabo), odseki s trajno nizkim pretokom vode, povečane dimenzije vodovodov zaradi požarne varnosti in ostalih občasnih zahtev. Po potrebi mora biti predvideno občasno izpiranje, ki ga določi projektant. Javni vodovod je treba načrtovati v skladu z normativi na tem področju, ki jih določa veljavna zakonodaja in SIST standardi. V primeru potrebe, je pred priklopom potrebno posodobiti obstoječe vodovodno omrežje. Maksimalni tlak na mestu priključka pri pretoku nič je 6 bar. Minimalni tlak na mestu priključka pri pretoku nič je 1,5 bar. V posebnih pogojih in v posameznih primerih sta navedena tlaka lahko tudi drugačna. Na delu omrežja, kjer teh parametrov ni možno doseči ali iz ekonomskih razlogov ni upravičeno, mora uporabnik: vgraditi za obračunskim vodomerom reducirni ventil, če je tlak v omrežju višji od 6 bar; oziroma po pridobitvi soglasja upravljavca, vgraditi za obračunskim vodomerom napravo za dvig tlaka, če je tlak v omrežju manjši od 1,5 bara.
Vodovodi morajo biti zaščiteni proti toplotnim vplivom tako, da se temperatura vode pri minimalnem pretoku ne spreminja za več kot 3 °C. Vodovodi, ki potekajo po terenu, so praviloma vkopani v globini 1,2 m od dokončno urejenega nivoja terena do temena cevi. Vodovodi, ki potekajo v kolektorjih, morajo biti zaščiteni proti pojavu kondenzacije.
Vodovodi morajo biti zaščiteni pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem. Vodovodi morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev. Lokacijsko naj bodo vgrajeni tako, da je v primeru okvare možen izkop s strojem, ki ima orodje za izkop širine najmanj 30 cm. Za vse vodovode, vključno s priključki, če ni drugače zahtevano, se uporabljajo cevi za nazivni tlak PN 10 bar. Po potrebi se lahko uporabljajo tudi cevi za višji nazivni tlak (PN 16, PN 25). Razdalja med temenom cevi in niveleto terena je: v voznih površinah min. 1,2 m, maks. 1,5 m, v nevoznih površinah min. 1,0 m, maks. 1,5 m, vodovodni priključki 0,8 m, na izpostavljenih legah 1,0 m, izjemoma pri križanjih z ostalo infrastrukturo 2,5 m od nivoja zemljišča. Vodovodne cevi so razvrščene glede na premer od DN 100, 150 in 250. DN pomeni nazivni premer glede na notranji premer. Litoželezne duktilne cevi se vgrajujejo za primarne in magistralne cevovode ter praviloma na območjih večjih tlakov ter pod asfaltnimi površinami in to najmanj kvalitete klase K9 (EN545:2006). PE-HD cevi se vgrajujejo do vključno fi110 mm, v močvirnih zemljiščih, v nasipanih zemljiščih, v plazovitih zemljiščih. Materiali, iz katerih so izdelani cevi in elementi vodovoda, vključno s tesnili, ki pridejo v stik z vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili.
Zagotoviti je potrebno tudi ustrezne odmike cevovoda od objektov, greznice, dreves ali drevoredov, grmičevja ter drugih možnih virov onesnaženja in deponije z odpadnimi in škodljivimi snovmi. Pri križanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami mora vodovod potekati horizontalno brez vertikalnih lomov. Križanja morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi vodovoda in osi druge podzemne inštalacije med 45° in 90°.
Vse cevovode in objekte je potrebno preizkusiti na vodotesnost. Kontrola tesnosti mora potekati v skladu s standardom SIST EN 1610 in ostalo veljavno zakonodajo. Preizkus vodotesnosti mora narediti akreditirani laboratorij.
3. Kanalizacijsko omrežje
Obravnavano območje ima zagotovljeno izvajanje obvezne občinske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod ter odvajanja padavinske vode Občina Gorenja vas - Poljane, v okviru režijskega obrata, ki je organizacijska enota občinske uprave. Obravnavano območje je delno opremljeno z javno kanalizacijo komunalnih in padavinskih voda. Zaradi gradnje objektov (prizidek doma starejših občanov, prizidek zasebnih ambulant …) je potrebno načrtovati prestavitev obstoječega kanalizacijskega omrežja na način, da se zagotovi nemoteno, gravitacijsko in varno odvajanje odpadne vode.
Za potrebe definiranja rešitev v vezi odvajanja padavinskih odpadnih voda iz območja urejanja, je bilo izdelano strokovno mnenje „Izdelava strokovnega mnenja o nivoju podtalnice in pogostostjo poplav na območju OPPN GRV 20-4“, ki ga je izdelal Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Hajdrihova 28a, 1000 Ljubljana pod šifro P144 v januarju 2012 in dopolnjeno mnenje iz marca 2013.
Mnenje je bilo izdelano za potrebe ureditve povečanega površinskega odtoka z območja (povečan delež utrjenih površin – problem lastnih voda). Prav tako se je podalo mnenje v zvezi s pogostostjo poplav na območju tako s strani tujih (Poljanska Sora) kot tudi zalednih voda. V mnenju je opredeljena strokovna rešitev načina odvajanja meteornih voda, ki zaradi neugodne geološke strukture ne more biti izvedena preko ponikovalnice, temveč mora biti povečani površinski odtok, ki ga povzročajo nove pozidave, zadržan v okviru površinskih zadrževalnih objektov ustreznih prostornin.
V analizi poplavljanja je bilo ugotovljeno, da območje ogrožajo predvsem trije tipi voda, in sicer tuje vode, ki predstavljajo poplavljanje rek, zaledne vode in lastne vode. Tuje vode predstavlja Poljanska Sora, ki poteka skozi območje Gorenje vasi, a je ugotovljeno, da je ta ne predstavlja ogroženosti, saj je območje OPPN GRV 20-4 dovolj dvignjeno in odmaknjeno od Poljanske Sore, ki ga tako neposredno ne ogroža. Zaledne vode predstavljajo koncentriran površinski odtok z neposrednega zaledja (hrib, grič), ki najbolj ogroža območja neposredno ob vznožju. Območje OPPN GRV 20-4 se nahaja pod zalednim hribom in je bila zato potrebna izvedba analize zalednih voda. Analiza je pokazala, da pride do koncentracije toka neposredno nad obstoječo šolo (OŠ Ivana Tavčarja), kjer se tok pod cesto propagira naprej proti jarku Mihevk in nazadnje v Poljansko Soro. Ostali del zaledne vode obide območje OPPN in se steka neposredno proti Poljanski Sori. Poleg tega je ta tok tudi manj koncentriran. Zaradi ustreznega dimenzioniranja odvodnika in morebitnega prepusta pod obstoječo cesto so bili določeni pričakovani maksimalni pretoki z zalednega povodja, ki neposredno tangira na območje OPPN. Zaradi majhnosti povodja je bil odtok s povodja preračunan po različnih avtorjih (empirične enačbe). Enačbe so kot rezultat dale maksimalne odtoke s povodja, ki predstavljajo pretoke s 100-letno povratno dobo.
Izračunani pretoki predstavljajo stanje pri 100 % odtoku. Glede na slabo prepustnost območja s slabo zarastjo (izgube zaradi vegetacije – krošenj) je bilo strokovno ocenjeno, da velik delež padavin tudi odteče, zato je bilo za potrebe projekta upoštevan 60 % odtok s povodja. Kot merodajno intenziteto pa je bil privzet naliv z 10 min trajanjem in povratno dobo 100 let. Tako dobljen končni pretok z območja znaša 2.1 m3/s s povratno dobo 100 let. Glede na dobljene rezultate je bilo ugotovljeno, da je obstoječe stanje pod-dimezionirano saj prepust premera 400 mm ne more prevajati določenih količin in je potrebna sanacija.
Vodenje zalednih voda se od mesta vtoka predvidi v odprtem kanalu ob cesti, južno od ograjenega vrta vrtca, pa se tok usmeri v prepust in nadaljuje svoj odprti tok po območju zelenih površin do priključka na obstoječe stanje.
Lastne vode predstavljajo tisti del padavin, ki padejo neposredno na analizirano območje v našem primeru na območje OPPN GRV 20-4. Zadrževanje lastnih voda na samem območju ni problem saj na tem delu ni zaznanih depresij in se voda naravno (obstoječi padec) drenira proti dnu doline oziroma proti Poljanski Sori. Kljub vsemu pa bo zaradi dodatnih utrjenih površin prišlo do pospešenega in povečanega površinskega odtoka z območja. Povečana površinska voda bo dodatno bremenila površinski odvodnik Mihevk in na koncu tudi Poljansko Soro. Posledično je potrebno izvesti omilitveni ukrep ureditve meteorne odvodnje in tako v največji meri izničiti vpliv pospešenega in povečanega površinskega odtoka. Meteorno odvodnjo je v splošnem možno urediti na tri načine, in sicer neposreden odtok v površinski odvodnik, ponikanje in površinsko zadrževanje. Prva dva načina ni možno implementirati v primeru OPPN GRV 20-4 zaradi poslabševanja stanja poplavne varnosti dolvodno in zaradi relativno slabe geološke strukture tal in višine podtalne vode zato se na predmetnem območju izvede površinsko zadrževanje z mikro suhim zadrževalnikom.
Kolikor upoštevamo, da z utrjenih površin odteče celotna količina vode in za merodajno vrednost časa koncentracije privzamemo 10 min ugotovimo, da za povratno dobo 100 let potrebujemo zadrževalni volumen v velikosti 680 m3, kar znaša 80 % celotnega volumna padavin na utrjene površine pri 100-letnem dogodku z 10- minutnim časom trajanja (100 % volumen znaša 848,8 m3). Glede na definiran volumen je potrebno izvesti površinski zadrževalnik ustrezne velikosti in ga ustrezno umestiti znotraj območja. Predvidena lokacija suhega zadrževalnika je na meji med ureditvenim območjem PE4 in PE3 na severni strani stanovanjskih blokov v ureditveni enoti PE3. Zadrževalnik mora biti opremljen z dušilko in prelivom, ki bo odvečno vodo z zamikom in zmanjšanimi pretoki usmerjal kot površinski tok proti Poljanski Sori ali pa v obliki prekritega odvodnika. Za dušenje iztoka iz zadrževalnika se naj uporablja kratka cevna dušilka premera 200 mm z jaškom na iztočnem delu dušilke. Varnostni preliv iz suhega zadrževalnika naj bo oblikovan v dolžini 4 metrov s prostim odtokom v smeri proti vzhodu. Izpusti meteornih voda iz utrjenih površin OPPN, naj bodo priključeni na zadrževalnik, po potrebi preko ustreznih objektov (peskolovi, lovilci olj). S predstavljeno izvedbo suhega zadrževalnika bo mogoče uporabiti tudi obstoječi odvodnik premera 800 mm pod cesto in parkiriščem za odvodnjo lastnih meteornih voda.
Pri načrtovanju in izvajanju odpadne kanalizacije mora biti upoštevana veljavna zakonodaja s področja varstva okolja, odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda v javno kanalizacijo. Projektira in gradi se izključno ločen kanalizacijski sistem komunalne in padavinske vode. Zasnova funkcionalnih enot naj omogoča optimalno koriščenje kanalizacijskih sistemov in objektov. Členitev urbane površine mora omogočiti smotrno zasnovo kanalizacijskih naprav in njihovo vzdrževanje. Pri načrtovanju izrabe prostora je potrebno predvideti zadostne odmike objektov in vodov od javne kanalizacije.
Najmanjši dovoljeni naklon kanala javne kanalizacije komunalnih odpadnih vod se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,8 m/s. Revizijski jaški se gradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali prečni profil kanala in na mestih združitve dveh ali več kanalov. Maksimalne razdalje med revizijskimi jaški so načeloma za kanale fi 160 do fi 250–40,0 m. Pri projektiranju in izvedbi kanalizacijskega sistema mora izvajalec zagotoviti pogoje, da se na novozgrajeni kanal lahko priključijo vsi objekti na predmetnem območju gradnje kanala in zagotovi maksimalna možnost priklopa z gravitacijskim odtekanjem vode. Ta pogoj bo izpolnjen z ustrezno projektirano traso kanala, globino kanala, izgradnjo sekundarnih kanalov, načrtovanjem priklopov objektov na javno kanalizacijo in zagotavljanjem ostalih tehničnih rešitev. Cevi za javne kanalizacijske sisteme morajo ustrezati veljavnim standardom in ostali zakonodaji. Vsi elementi sistema, kot so cevni razvod, spojni kosi, priključni kosi morajo biti izdelani iz enakega materiala. Kanalizacijske cevi so lahko izdelane iz trdega PVC-ja – gladke izvedbe ali pa iz polietilena – rebrasta izvedba.
Vsak novozgrajeni kanal mora biti pregledan s TV kamero in preizkušen na vodotesnost z zrakom oziroma z vodo. Kanalizacijski jaški se preizkušajo na vodotesnost posebej. Preizkus vodotesnosti opravljajo pooblaščene pravne in fizične osebe, ki o preizkusu napravijo zapisnik v skladu z veljavnimi normativi.
Črpališča se gradijo povsod tam, kjer vode ni mogoče odvajati gravitacijsko (težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig vode na višji nivo, kjer se ponovno omogoči gravitacijsko odvajanje.
Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati Odlok in Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javne kanalizacije v Občini Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 95/08). Ob tem se upošteva na območju RS veljavne SIST standarde s predmetnega področja. Pri projektiranju in izgradnji ločenega sistema kanalizacije je potrebno zagotoviti takšne rešitve, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in kanalizacijskih naprav. Kanalizacijski sistem, kjer je možno, mora potekati v javnih površinah, kot so ceste ali druge enostavno dostopne površine.
4. Elektroenergetsko omrežje
Elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava je urejeno v skladu z OPN Občine Gorenja vas - Poljane, člen št. 59 (Uradni list RS, št. 48/10).
Za potrebe razvoda električne energije na območju občine služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20/0,4 kV.
Naselja, ki se bodo urejala na podlagi OPPN in PIP, se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih trafo postaj.
Koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov ter lokacije trafo postaj je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri določanju lokacij za predvidene objekte, in sicer v smislu določenih širin koridorjev na vsako od osi daljnovodov s pripadajočimi trafo postajami:
– varovalni koridor 20 kV – 20 m (10 m + 10 m). V koridorju obstoječih in predvidenih daljnovodov novogradnja, gradnja in saditev drevja visoke rasti ni dovoljena. Za vsak poseg v koridor je potrebno soglasje upravljavca.
– objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam.
Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob poti ali ob cesti. Ceste in hodniki za pešce se opremijo z nizkimi uličnimi svetilkami. Posebno pozornost je potrebno posvetiti onesnaževanju prostora z močno razsvetljavo.
Za osvetljevanje poti, ulic, cest in objektov se lahko uporabljajo le popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV-svetlobe (halogenska svetila), namestitve novih obcestnih svetilk naj se omeji na minimum, po polnoči naj se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev naj se časovno omeji (največ do 22. ure), posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji.
Obravnavano območje se oskrbuje z električno energijo preko distribucijskega elektroenergetskega omrežja v upravljanju Elektro Ljubljana d.d..
Priključitev predvidenih objektov se izvede po pogojih upravljavca elektroenergetskega omrežja.
Predmet tega načrta je idejna rešitev elektrifikacije za območje urejanja GRV 20-04 Gorenja vas. Za predmetni objekt so bile s strani Elektro Ljubljana okolica z dne 13. 1. 2011 izdane smernice št. 12/2011, katere so pri izdelavi tega načrta upoštevane.
Predvidene prostorske ureditve podane v osnutku predmetnega prostorskega akta segajo v območje varovalnega pasu obstoječega srednjenapetostnega (v nadaljevanju: SN) nadzemnega voda D V 20 kV Gorenja vas, ki poteka v severnem robu ureditvenega območja, k.o. Gorenja vas in transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Gorenja vas Bloki (parc. št. 611/14, k.o. Gorenja vas). Preko območja, ki je obravnavano v osnutku predmetnega prostorskega akta potekajo tudi nizkonapetostni (NN) 0,4 kV zemeljski vodi namenjeni napajanju obstoječih stanovanjskih objektov in osnovne šole. Predviden poseg v prostor znotraj varovalnega pasu obstoječih elektroenergetskih vodov, ki so v lasti in upravljanju podjetja Elektro Ljubljana d.d., je možen pod pogoji, da se po potrebi zagotovi ustrezna mehanska zaščita oziroma umik predmetnih EE vodov, ki potekajo preko ureditvenega območja skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d. Pri tem je potrebno upoštevati zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
Napajanje predvidenih in obstoječih objektov na prostorskih enotah PE1, PE2, PE4 in PE6 se zagotovi preko novih in obstoječih NN izvodov (ustreznih dimenzij) obstoječih transformatorskih postaj TP 20/0,4 kV Gorenja vas mizar (parc. št. 531/8, k.o. Gorenja vas) in TP 20/0,4 kV Gorenja vas Bloki tako kot je razvidno iz spodnjega novega stanja obremenitve posamezne TP. Upošteva se, da se na TP Gorenja vas mizar, preveže tudi obstoječi zdravstveni dom Gorenja vas.
Energetska analiza
– Predvidena je izgradnja naslednjih objektov:
– Telovadnica                                    PE1 – 55 kW
– Prizidek k osnovni šoli                        PE1 – 17 kW
– Vrtec                                          PE1 – 22 kW
– Dom starejših občanov (prizidek ZD)            PE2 – 90 kW
– Zasebne ambulante (prizidek ZD)                PE2 – 90 kW
– Stanovanjski bloki (3 enote)                   PE3 – 55 kW
Obstoječe stanje:
– Zdravstveni dom   PE2– 60 kW (se prestavi iz TP Gor. vas na TP Mizarstvo)
– Osnovna šola        PE1 – 70 kW (se prestavi iz TP Mizarstvo na TP Bloki)
– Bloki                                                        PE6 – 117 kW
– Jelovica 1                                              izven PE – 345 kW
Obremenitev transformatorjev
Obstoječa obremenitev TP:
    TP Gorenja vas Bloki (400 kVA)        117 kW
    TP Gorenja vas (205 kVA)              195 kW
    TP Gorenja vsa Mizarstvo (630 kVA)    345 kW
Novo stanje obremenitev posameznega TP:
1. TP Gorenja vas Bloki (400 kVA)
    – Bloki                         PE6 – 117 kW
    – Telovadnica                    PE1 – 55 kW
    – Prizidek k osnovni šoli        PE1 – 17 kW
    – Vrtec                          PE1 – 22 kW
    – Osnovna šola                   PE1 – 70 kW
    – Bloki                          PE3 – 55 kW

    Nova skupna konična moč transformatorja:          391 kW
Obstoječi transformator 400 kVA ustreza.
2. TP Gorenja vas Mizarstvo (630 kVA)
    – Zdravstveni dom                               PE2 – 60 kW
    – Dom starejših občanov (prizidek)              PE2 – 90 kW
    – Zasebne ambulante (prizidek)                  PE2 – 90 kW
    – Jelovica 1                              izven PE – 345 kW
    Nova skupna konična moč transformatorja:             584 kW
Obstoječi transformator 630 kVA ustreza.
Priključitev novih objektov se izvede z novim NN kabelskim vodom iz obstoječih TP. Ustrezno se prilagodijo tudi SN in NN varovalke.
Od TP do novih objektov se izvedejo novi NN podzemni vodi, predvidi se NN kable N-A2XY-J 4×150+1,5 mm2 oziroma 4x70+1,5 mm2. Za osnovno šolo in vrtec na ureditveni enoti PE1 naj se predvidi NN kabel E-AY2Y-J 4x240+1,5 mm2.
Trase novih NN kablov naj potekajo po javnih površinah (pločniki ob novih cestah). V končni fazi se trasa točno določi glede na soglasja lastnikov zemljišč.
Po celotni dolžini novih kabelskih tras se položi ozemljitveni valjanec Fe-Zn 25×4 mm. Do merilnih kabelskih omaric se izvede zveza z vodnikom P/F 35 mm2.
Krmiljnenje tarife se predvidi preko PLC komunikacije. V NN podzemnem omrežju se izvaja preko dodatnega vodnika 1,5 mm2 Cu v NN kablu.
Kabelske omarice, merilna in priključna mesta v njih se izvedejo v skladu s tipizacijo Elektro Ljubljana.
Povsod pod urejenimi površinami je potrebno električni kabel polagati v kabelski kanalizaciji.
Kabelska kanalizacija za NN kable se izvede s PVC zaščitnimi cevmi fi 110 mm, za izvod proti osnovni šoli naj se predvidi cevi fi 160 mm.
Od KJ do KRO oziroma PMO se uporabijo cevi Stigmaflex fi 110 mm. Število cevi je odvisno od števila kablov (vsak kabel v svoji cevi). Ustrezno se doda rezervne cevi. Na lomih kabelskih tras in pred kabelskimi oamricami (KRO, PMO) se izvedejo kabelski jaški.
Kabelska kanalizacija in kabelski jaški se izvedejo v skladu s tipizacijo Elektro Ljubljana.
5. Komunikacijsko omrežje
Komunikacijsko omrežje je urejeno v skladu z OPN Občine Gorenja vas - Poljane, člen št. 61 (Uradni list RS, št. 48/10).
Območje OPPN načrta GRV 20-4 v Gorenji vasi je s stališča telekomunikacijske komunalne urejenosti vezano na TK kabelsko omrežje ponudnika Telekom Slovenije d.d., in sicer v funkcijsko lokacijo (telefonska centrala) Gorenja vas. Ker se območje urejanja nahaja ob že komunalno urejenem območju je poleg druge komunalne infrastrukture razvejano tudi telekomunikacijsko kabelsko omrežje. Le-to je izvedeno z bakrenimi kabli, delno uvlečenimi v kabelsko kanalizacijo, v večji meri pa so kabli položeni direktno v zemljo. Kabelsko omrežje je tako obstoječe na južnem delu območja (4 stanovanjski bloki), podobno pa ima obstoječ TK priključek tudi objekt Zdravstveni dom in osnovna šola z enoto vzgojno-varstvenega zavoda.
Tehnična rešitev napajanja OPPN območja upošteva izdane smernice podjetja Telekom Slovenije d.d., št. 38/06-BD-00141201011300021 oziroma 1093/2010-KR, z dne 22. 12. 2010.
Novo TK omrežje je zasnovano s predhodno zgrajeno TK kabelsko kanalizacijo (v nadaljevanju besedila: TKK) iz PVC cevi, v katero se kasneje uvlečejo potrebni kabli. TKK je predvidena kot optimalna rešitev trase, saj omogoča uvlečenje kablov tudi v kasnejših časih brez posega v prostor. Priključna točka nove TKK na obstoječo omrežje oziroma obstoječo TKK je obstoječ kabelski jašek v hodniku za pešce ob cesti na p. št. 531/8. Do slednjega kabelskega jaška je namreč že zgrajena TKK. Trasa nove TKK je zbrana v večji meri v nepovoznih površinah, ob upoštevanju druge obstoječe in predvidene komunalne infrastrukture.
Kapaciteta nove TKK bo 1 x 2 cevi premera 110 mm, skupna dolžina novih cevi na glavni trasi z odcepi do posameznih objektov bo cca 915 m. Na mestih odcepov TKK ali na mestih kabelskih spojk je potrebno zgraditi/vgraditi betonske kabelske jaške (v grafiki oznaka TK_KJ), ki služijo za spajanje kablov, lažje vlečenje kablov v cevi ter namestitev kabelskega pribora in opreme. V predmetnem načrtu so na ključnih lokacijah predvideni betonski kabelski jaški kot betonska cev, premera 100 cm, kot pomožni kabelski jaški pa kot betonska cev premera 80 cm. Omenjeni kabelski jaški so opremljeni z lito-železnimi pokrovi, dim. 60/60 cm.
Tako predvidena "prenosna pot" oziroma TKK omogoča uvlečenje večjih telekomunikacijskih vodov oziroma kablov od obstoječega TK omrežja do kabelskih omaric ali komunikacijskih omar v za to namenjenih kabelskih prostorih. Na drugi strani se predvideni kabli zaključijo oziroma spojijo ali na rezerve v obstoječem omrežju ali pa se jih uvleče do telefonske centrale.
V smislu potreb bodočih objektov za prenos podatkov, govora in drugih aplikacij ter varnostnega vidika bodo TK zunanji priključki zasnovani s kabli z bakrenimi vodniki (TK kabel) in s kabli z optičnimi vlakni (TO kabel).
Kapacitete, tip in ostale parametre kablovodov se določi v kasnejših fazah načrtovanja. Samostojni TK priključki so predvideni za 3 stanovanjske bloke, objekt Dom starejših, obstoječ objekt VVZ in za novo depandanso VVZ. Za objekta osnovna šola in Zdravstveni dom se predvidi nova TKK povezava in posodobitev že obstoječega TK priključka. V primeru zahtev po TK povezavah za objekt Večnamenska športna dvorana, se priključki lahko pridobijo iz priključka na osnovni šoli. Pri tem je potrebno poudariti, da se vsi priključki izvedejo na omrežje Telekom Slovenije d.d..
Projektirani TK kabli kot tudi optični kabli se bodo predvidoma zaključili v kabelskih omaricah iz INOX materiala (v grafiki oznaka TK_KO), ki bodo nameščene neposredno ob nove objekte ali vgrajene v fasado objekta. Kolikor bo v katerem od novih objektov predviden TK prostor (ali podoben servisen prostor) se lahko kabli zaključijo tudi v takem prostoru.
6. Javna razsvetljava
Predvidi se nadgradnja obstoječe javne razsvetljave ob novi prometni infrastrukturi.
Interne površine znotraj območja bodo osvetljene preko interne razsvetljave.
Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob poti ali ob cesti. Ceste in hodniki za pešce se opremijo z nizkimi uličnimi svetilkami.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti onesnaževanju prostora z močno razsvetljavo. Za osvetljevanje poti, ulic, cest in objektov se lahko uporabljajo le popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV-svetlobe (halogenska svetila), namestitve novih obcestnih svetilk naj se omeji na minimum, po polnoči naj se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev naj se časovno omeji (največ do 22. ure), posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji.
7. Alternativni viri energije
Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
Pri zasnovi novih objektov naj se upoštevajo principi za zmanjšanje porabe energije.
Potek komunalne in energetske infrastrukture je razviden iz grafičnega načrta številka 4.5. »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
24. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter za zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni poslabšana in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;
– zagotoviti morajo sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov in terena. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje objekta je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je le-ta nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnjo poškodb je treba ugotoviti s strokovno ekspertizo. V fazi PGD geomehanik določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev;
– investitor mora naročilo za prevzem gradbenih odpadkov zagotoviti pred začetkom izvajanja gradbenih del.
25. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
1. Tlorisni gabariti objektov
Tlorisni gabariti objekta se smejo spremeniti do ±5  %, vendar ne več kot za +2,00 m.
2. Višinski gabariti objekta
Odstopanja višinskega gabarita so lahko do ±1,00 m.
3. Višinska kote terena in pritličja
Dopustna so odstopanja višinskih kot terena in višinskih kot pritličij objektov do ±0,50 m.
4. Prometne ureditve, komunalni vodi, objekti in naprave
Odstopanja pri trasah prometnih ureditev, komunalnih in energetskih vodov ter naprav so dovoljena s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora. Dopustne so spremembe tras posameznih prometnih ureditev, komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe prometnih ureditev in komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave OPPN ni bilo mogoče predvideti. Dovoljene so tudi tolerance pri urejanju zunanjih igrišč v PE1 in pri površinah za mirujoči promet, če jih na podlagi ustrezne projektne dokumentacije pogojujejo primernejši obratovalni parametri ali ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
X. KONČNE DOLOČBE
26. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti OPPN)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 47/93, 8/94), spremembe in dopolnitve za območje Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 11/99, 17/00, 67/01, 102/01, 132/04, 92/06, 34/07, 90/07, 119/08).
27. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po izvedbi z OPPN predvidene prostorske ureditve so dopustna redna in investicijsko vzdrževalna dela, spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti za posamezno prostorsko enoto ter rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminja zunanji gabarit objektov in fasadni plašč.
28. člen
(vpogled OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri občinski upravi Občine Gorenja vas - Poljane, oddelku, pristojnem za urejanje prostora.
29. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-001/2010-063
Gorenja vas, dne 27. februarja 2014
Župan
Občine Gorenja vas - Poljane
Milan Čadež l.r.