Uradni list

Številka 20
Uradni list RS, št. 20/2014 z dne 21. 3. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 20/2014 z dne 21. 3. 2014

Kazalo

701. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, stran 2344.

Na podlagi prvega odstavka 43. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o varstvu pred požarom v naravnem okolju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
(1) Ta uredba določa ukrepe varstva pred požarom v naravnem okolju in dodatne ukrepe varstva pred požarom ter opazovanje in obveščanje ob razglašeni veliki in zelo veliki požarni ogroženosti naravnega okolja.
(2) Ta uredba se ne uporablja v primerih:
– preventivnega požiganja in nadzorovanih požigov, ki jih izvajajo gasilske enote zaradi preprečevanja požarov oziroma pri gašenju in reševanju ob požarih;
– kurjenja z namenom priprave hrane v kuriščih in na za ta namen urejenih mestih.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. naravno okolje je:
– gozd, kot ga določajo predpisi o gozdovih;
– drugo gozdno zemljišče, kot ga določajo predpisi o gozdovih;
– območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 100 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
– v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja v občinah, navedenih v prilogi 1, območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 250 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
– skupina gozdnega drevja, drevored, park in plantaža gozdnega drevja, kot jih določajo predpisi o gozdovih (v nadaljnjem besedilu: zemljišče, poraslo z gozdnim rastjem).
2. kurjenje je kurjenje naravnih nenevarnih materialov znotraj kurišč;
3. požiganje je uničevanje naravnih nenevarnih materialov izven kurišč;
4. naravni nenevarni materiali so naravni nenevarni materiali (trava, les in podobno), ki nastajajo v kmetijstvu ali gozdarstvu in se uporabljajo pri kmetovanju ali v gozdarstvu, za njih pa se ne uporablja predpis, ki ureja odpadke;
5. kres je nadzorovan ogenj, zakurjen z drvmi, vejami ali drugimi lesnimi materiali, običajno povezan z organiziranim dogodkom, praznovanjem ali običajem.
II. UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM V NARAVNEM OKOLJU
3. člen
(ureditev kurišč)
(1) Pri kurjenju v naravnem okolju se:
1. uredi kurišče tako, da je:
– obdano z negorljivim materialom;
– območje v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi;
2. nadzoruje kurišče ves čas kurjenja s strani polnoletne osebe;
3. po končanem kurjenju ogenj popolnoma pogasi.
(2) Ob povprečni hitrosti vetra večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra močnejših od 40 km/h se ne sme pričeti s kurjenjem oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati.
(3) Ta člen se uporablja tudi pri kurjenju kresov v naravnem okolju.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se pri kurjenju kresov v naravnem okolju prva alineja 1. točke prvega odstavka ne uporablja, če je zagotovljena požarna straža.
(5) Dodatne zahteve v zvezi z ureditvijo kurišč v gozdu, na drugem gozdnem zemljišču in na zemljišču, poraslem z gozdnim rastjem, urejajo predpisi o gozdovih.
4. člen
(prepovedi)
(1) Prepovedano je:
1. požigati;
2. odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar;
3. pri kurjenju ali pri kurjenju kresov uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi.
(2) Skladno s predpisi o gozdovih ni dovoljeno kuriti v gozdu in na zemljišču, poraslemu z gozdnim rastjem, razen na urejenem kurišču in za izvajanje aktivnosti za zatiranje prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd, oziroma uporabljati odprti ogenj v gozdovih na Krasu in drugih gozdovih, ki so posebno ogroženi zaradi požara.
(3) Skladno s predpisom, ki ureja odpadke, je v naravnem okolju prepovedano odstranjevati odpadke z uporabo ognja.
5. člen
(izvajanje ognjemetov)
Izvajanje ognjemetov skladno s predpisi o izvajanju ognjemetov, je v naravnem okolju dovoljeno le na območju iz tretje alineje 1. točke 2. člena te uredbe.
6. člen
(izvajanje ukrepov ob infrastrukturnih objektih)
(1) Organizacije, ki gospodarijo s cestno, železniško, elektroenergetsko in drugo infrastrukturo, skrbijo, da je območje ob infrastrukturi vzdrževano in očiščeno gorljivih snovi ter izvajajo druge ukrepe varstva pred požarom.
(2) Organizacije pri načrtovanju, organizaciji in izvajanju aktivnosti iz prejšnjega odstavka usklajujejo delo z lastniki oziroma upravljavci zemljišč na območjih iz 1. točke 2. člena te uredbe, pri gozdovih pa tudi z Zavodom za gozdove Slovenije.
(3) Ne glede na določbe 4. člena te uredbe in če tega ne prepovedujejo drugi predpisi, lahko organizacije iz prvega odstavka tega člena izvajajo potrebne ukrepe varstva pred požarom tudi s požiganjem, če na območju ob infrastrukturi ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zatiranje ali zaviranje rasti vegetacije.
lll. POŽARNA OGROŽENOST NARAVNEGA OKOLJA
7. člen
(požarna ogroženost naravnega okolja)
(1) Požarna ogroženost naravnega okolja (v nadaljnjem besedilu: požarna ogroženost) se za posamezna območja ugotavlja na podlagi:
– podnebnih značilnosti, vremenskih razmer in predvidenih vremenskih razmer;
– razpoložljivih modelskih rezultatov požarne ogroženosti;
– podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje, zlasti podatkov o indeksih in stopnjah požarne ogroženosti oziroma verjetnosti za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju na posameznih območjih;
– števila, lokacije in obsega požarov v naravnem okolju v določenih časovnih obdobjih;
– razpoložljivih podatkov in ugotovitev Zavoda za gozdove Slovenije, lokalnih skupnosti in drugih organizacij.
(2) Stopnje požarne ogroženosti so:
– zelo majhna požarna ogroženost;
– majhna požarna ogroženost;
– srednja požarna ogroženost;
– velika požarna ogroženost;
– zelo velika požarna ogroženost.
(3) Dodatni ukrepi varstva pred požarom ter opazovanje in obveščanje iz IV. poglavja te uredbe se izvajajo ob razglašeni:
– veliki požarni ogroženosti, ko požar lahko povzroči že manjši izvor ognja, požar se lahko hitro širi, nadzor nad požarom pa je težak in požar težko obvladljiv;
– zelo veliki požarni ogroženosti, ko požar lahko povzroči že iskra oziroma najmanjši izvor ognja, požar se lahko širi zelo hitro, nadzor nad požarom pa je zelo težak in gašenje požara zelo težavno in dolgotrajno.
8. člen
(razglasitev velike ali zelo velike požarne ogroženosti)
(1) Veliko ali zelo veliko požarno ogroženost oziroma spremembo stopnje požarne ogroženosti na posameznem območju na podlagi podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena razglasi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: uprava) ali lokalna skupnost. Lokalna skupnost veliko ali zelo veliko požarno ogroženost oziroma spremembo stopnje požarne ogroženosti razglasi le na svojem območju, o čemer mora takoj obvestiti upravo.
(2) Če na posameznem območju požarno ogroženost razglasita uprava in lokalna skupnost in sta le-ti različni, velja višja stopnja požarne ogroženosti.
(3) Uprava oziroma lokalna skupnost ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti oziroma ob spremembi stopnje požarne ogroženosti:
– obveščata javnost in pristojne organe o stopnji požarne ogroženosti;
– opozarjata na nevarnost nastanka požarov v naravnem okolju in možne posledice;
– posredujeta navodila za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.
(4) Uprava oziroma lokalna skupnost ob prenehanju razlogov za razglašeno veliko ali zelo veliko požarno ogroženost le-to prekliče. O preklicu velike ali zelo velike požarne ogroženosti oziroma o spremembi stopnje ogroženosti se obvešča javnost in pristojne organe na enak način kot ob razglasitvi.
lV. DODATNI UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM TER OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE V OBDOBJU RAZGLAŠENE VELIKE ALI ZELO VELIKE POŽARNE OGROŽENOSTI NARAVNEGA OKOLJA
9. člen
(prepovedi v obdobju razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti)
V obdobju, ko je za posamezno območje razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je na tem območju poleg prepovedi iz 4. člena te uredbe, prepovedano tudi:
– kuriti;
– kuriti kresove;
– požigati na območju ob infrastrukturnih objektih iz 6. člena te uredbe;
– izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar;
– izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd;
– izvajati ognjemete.
10. člen
(izjeme v obdobju razglašene velike požarne ogroženosti)
(1) Ko je za posamezno območje razglašena velika požarna ogroženost, lahko pristojna izpostava uprave na podlagi vloge izjemoma izda dovoljenje za uporabo naprav ali izvajanje aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, in sicer:
– zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo gozd, če tako odredi organ, pristojen za gozdove;
– zaradi odstranjevanja oziroma uničevanja tujerodnih, invazivnih in škodljivih rastlin in v drugih posebnih primerih, ko takega ukrepa ni mogoče izvajati drugje kot v naravnem okolju, če tako odredi organ, pristojen za varstvo rastlin;
– zaradi preprečevanja pozebe v trajnih nasadih v naravnem okolju, kot jih določajo predpisi o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč, ne glede na velikost njihove površine;
– zaradi neškodljivega odstranjevanja kadavrov živali ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali in v drugih posebnih primerih, ko takega ukrepa ni mogoče izvajati drugje kot v naravnem okolju, če tako odredi organ, pristojen za veterinarstvo;
– za aktivnosti, povezane z nujnimi vzdrževalnimi deli na infrastrukturnih objektih iz 6. člena te uredbe;
– v drugih nujnih primerih.
(2) Vlogi za pridobitev dovoljenja iz prejšnjega odstavka se priloži pozitivno mnenje gasilske enote, ki bo izvajala požarno stražo, podatke o organiziranju požarne straže in o izpolnjevanju drugih zahtev s področja varstva pred požarom.
(3) O izdaji dovoljenja iz prvega odstavka tega člena pristojna izpostava uprave obvesti inšpektorat, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, inšpektorat, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, pristojno policijsko postajo in lokalno skupnost.
(4) Ko je razglašena zelo velika požarna ogroženost, uporaba naprav ali izvajanje aktivnosti iz prvega odstavka tega člena, ki lahko povzročijo požar, ni dovoljena.
11. člen
(požarna straža in dežurstvo gasilcev)
(1) Lokalna skupnost ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju v sodelovanju z lastniki oziroma upravljavci zemljišč iz 1. točke 2. člena te uredbe, organizira in koordinira požarno stražo, skladno z zakonom, ki ureja varstvo pred požarom.
(2) Ob razglasitvi zelo velike požarne ogroženosti na območju ali delu območij izpostav uprave Postojna, Koper ali Nova Gorica, ki jo razglasi uprava, se vzpostavi dežurstvo gasilcev v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije, enota Sežana.
(3) Ob razglasitvi velike požarne ogroženosti na območju ali delu območij izpostav uprave Postojna, Koper ali Nova Gorica in v primerih, ko na tem območju zelo veliko požarno ogroženost za svoje območje razglasi lokalna skupnost, o vzpostavitvi dežurstva iz prejšnjega odstavka odloči uprava.
(4) Dežurstvo se operativno izvaja na podlagi navodila za izvajanje dežurstva, ki ga izdela uprava v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Zavodom za gasilno in reševalno službo Sežana.
(5) Finančna sredstva, opremo, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom, določena v navodilu iz prejšnjega odstavka, zagotovi uprava.
12. člen
(opazovanje in obveščanje)
(1) Lokalna skupnost ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju v sodelovanju z gasilci, lastniki oziroma upravljavci zemljišč iz 1. točke 2. člena te uredbe, lovskimi družinami in drugimi pristojnimi organizacijami, organizira in koordinira opazovanje naravnega okolja.
(2) V opazovanje naravnega okolja iz zraka se ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti po odločitvi uprave lahko vključijo tudi letalska društva, s katerimi ima uprava sklenjene pogodbe.
(3) Sodelovanje letalskih enot Slovenske vojske in Policije pri opazovanju naravnega okolja ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti organizira uprava.
(4) Obveščanje o požarih v naravnem okolju ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti se izvaja skladno s predpisi o opazovanju in obveščanju.
V. NADZOR
13. člen
(nadzor)
(1) Izvajanje določb te uredbe nadzoruje inšpektorat, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Za nadzor nad izvajanjem 9. člena je pristojna tudi Policija.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
14. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1.000 do 6.000 eurov se za prekršek kaznuje pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. kurišča ali kresa, če ni zagotovljene požarne straže, ne obda z negorljivim materialom oziroma območja v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba kurišča ali kresa ne očisti vseh gorljivih snovi oziroma kurišča ali kresa ne nadzoruje polnoletna oseba ves čas kurjenja ali kurjenja kresa oziroma po zaključku kurjenja ali kurjenja kresa ne pogasi ognja (prvi odstavek 3. člena);
2. požiga oziroma odmetava goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar oziroma pri kurjenju ali pri kurjenju kresa uporablja vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi (prvi odstavek 4. člena);
3. ne skrbi, da je območje ob cestni, železniški, elektroenergetski in drugi infrastrukturi ustrezno vzdrževano in očiščeno ali ne izvaja drugih ukrepov varstva pred požarom (prvi odstavek 6. člena);
4. v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, kuri oziroma kuri kres oziroma požiga na območjih ob infrastrukturnih objektih iz 6. člena te uredbe oziroma izven pozidanih površin uporablja predmete, naprave ali izvaja aktivnosti, ki lahko povzročijo požar oziroma izvaja aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd oziroma izvaja ognjemet (9. člen);
5. v obdobju, ko je razglašena velika požarna ogroženost, brez dovoljenja pristojne izpostave uprave uporablja naprave ali izvaja aktivnosti, ki lahko povzročijo požar (prvi odstavek 10. člena);
6. v obdobju, ko je razglašena zelo velika požarna ogroženost, uporablja naprave ali izvaja aktivnosti iz prvega odstavka 10. člena, ki lahko povzročijo požar (četrti odstavek 10. člena).
(2) Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjet­nika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 1.000 do 6.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorno osebo lokalne skupnosti, ki v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost:
1. ne organizira požarne straže (prvi odstavek 11. člena);
2. ne organizira opazovanja naravnega okolja (prvi odstavek 12. člena).
(4) Z globo od 200 do 600 eurov se za prekršek kaznuje fizično osebo, ki stori dejanje iz 1., 2., 4., 5. ali 6. točke prvega odstavka tega člena.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
15. člen
(prehodna določba)
Navodilo iz četrtega odstavka 11. člena te uredbe izdela uprava najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.
16. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06).
17. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00718-3/2014
Ljubljana, dne 14. marca 2014
EVA 2013-1911-0012
Vlada Republike Slovenije
mag. Alenka Bratušek l.r.
Predsednica
                                                        Priloga 1

   Občine, kjer je v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo
velika požarna ogroženost naravnega okolja kot naravno okolje
določeno tudi območje na prostem, razen vodnih površin, v
oddaljenosti do 250 metrov od gozda in drugih gozdnih zemljišč,
so:
   Ajdovščina,
   Bovec,
   Brda,
   Divača,
   Hrpelje - Kozina,
   Ilirska Bistrica,
   Izola,
   Kanal,
   Kobarid,
   Komen,
   Koper,
   Nova Gorica,
   Miren - Kostanjevica,
   Piran,
   Pivka,
   Postojna,
   Renče - Vogrsko,
   Sežana,
   Šempeter - Vrtojba,
   Tolmin,
   Vipava.