Uradni list

Številka 19
Uradni list RS, št. 19/2014 z dne 17. 3. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 19/2014 z dne 17. 3. 2014

Kazalo

686. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Tržič, stran 2329.

Na podlagi 21., 29. in 61. člena o Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 Odl. US: U-I-88/10-11, 92/13), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Pravilnika o katastrih gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 28/11), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11, 43/11 Odl. US: U-I-166/10-8, 21/13), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 34/09, 26/10, 90/12, 92/13) ter 9. in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13) je Občinski svet Občine Tržič na 28. redni seji dne 5. 3. 2014 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Tržič
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta odlok določa vrste nalog, ki se izvajajo v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in nekatere pogoje za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot javna služba.
(2) Ta odlok določa tudi načine in pogoje oskrbe s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjeni pri opravljanju storitev javne službe.
(3) Ta odlok določa tudi pogoje za lastno oskrbo s pitno vodo ter obveznosti lastnikov zasebnih vodovodov.
2. člen
(1) Javna služba obsega izvajanje storitev s katerimi se zagotavlja:
– oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali,
– oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda za namene oziroma za stavbe, kot je določeno v predpisih, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
(2) Ne glede na to, da gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, se v primerih, kot je določeno v predpisih, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, določena oskrba s pitno vodo ne šteje za javno službo.
3. člen
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom,
2. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer Občina Tržič (v nadaljevanju – Občina) javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
3. območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere Občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda,
4. obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe,
5. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom oziroma drugo mesto, ki se šteje za odjemno mesto v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
6. pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
7. posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovoda, ki se v skladu s predpisi ne šteje za javno službo,
8. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod,
9. priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
10. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda,
11. upravljanje po tem odloku pomeni izvajanje gospodarske javne službe in ne pomeni upravljanje stvarnega premoženja v smislu zakona in podzakonskih aktov, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države in občin,
12. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, Občina določi ali izbere za izvajalca javne službe,
13. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju,
14. uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba, oziroma druga fizična ali pravna oseba v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
15. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo,
16. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje,
17. zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo,
18. zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov.
(2) Izrazi v tem odloku, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku tega člena, imajo enake pomene kot so določeni v predpisih, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo.
II. JAVNI VODOVOD
4. člen
Javna služba v Občini Tržič se izvaja na naslednjih območjih javnega vodovoda:
1. območje naselja Gozd z vodovodnim sistemom Gozd (ID 1081), kot je določeno na temeljni topografski karti, ki je priloga št. 1 tega odloka,
2. območje naselja Ljubelj z vodovodnim sistemom Ljubelj (ID 1082), kot je določeno na temeljni topografski karti, ki je priloga št. 2 tega odloka,
3. območje naselij Zg. in Sp. Vetrno z vodovodnim sistemom Vetrno (ID 1083), kot je določeno na temeljni topografski karti, ki je priloga št. 3 tega odloka,
4. območje naselij Brdo, Brezje pri Tržiču, Hudo, Hušica, Popovo in Vadiče z vodovodnim sistemom Brezje (ID 1084), kot je določeno na temeljni topografski karti, ki je priloga št. 4 tega odloka,
5. območje naselja Tržič (Tržič mesto in Ravne) z vodovodnim sistemom Mestno zajetje (ID 1085), kot je določeno na temeljni topografski karti, ki je priloga št. 5 tega odloka,
6. območje naselij Bistrica pri Tržiču, Breg ob Bistrici, Kovor, Loka, Ročevnica, Zvirče, Žiganja vas z vodovodnim sistemom Žegnani studenec (ID 1086), kot je določeno na temeljni topografski karti, ki je priloga št. 6 tega odloka,
7. območje naselij Čadovlje pri Tržiču, Križe, Podljubelj, Pristava, Retnje, Sebenje in Slap z vodovodnim sistemom Črni gozd (ID 1087), kot je določeno na temeljni topografski karti, ki je priloga št. 7 tega odloka,
8. območje naselja Dolina z vodovodnim sistemom Dolina (ID 1519), kot je določeno na temeljni topografski karti, ki je priloga št. 8 tega odloka,
9. območje naselja Tržič (Preska) in Bistrice pri Tržiču (Spodnja Bistrica) z vodovodnim sistemom Preska (ID 1520), kot je določeno na temeljni topografski karti, ki je priloga št. 9 tega odloka,
10. območje naselja Jelendol z vodovodnim sistemom Jelendol (ID 1789), kot je določeno na temeljni topografski karti, ki je priloga št. 10 tega odloka.
5. člen
(1) Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
III. UPRAVLJANJE JAVNIH VODOVODOV
6. člen
(1) Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na območjih javnega vodovoda v Občini z upravljavcem javnega vodovoda, ki ga Občina izbere v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, oziroma zakonom, ki ureja javno – zasebna partnerstva.
(2) Upravljavec javnega vodovoda njegovega upravljanja ne sme prepustiti podizvajalcu.
(3) Občina vodi evidenco upravljavcev javnih vodovodov.
7. člen
(1) Objekte in naprave javnega vodovoda, ki so v lasti Občine oziroma na katerih ima drugo stvarnopravno ali obligacijsko pravico, Občina prenese v upravljanje upravljavcu javnega vodovoda z njihovo oddajo v najem ali z drugačnim načinom prenosa pravice uporabe.
(2) Posamezni objekti in naprave vodovoda, ki niso v lasti Občine, se lahko uporabljajo za opravljanje javne službe, če so kot gospodarska javna infrastruktura vpisani v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture in z njimi upravlja upravljavec javnega vodovoda.
(3) Uporaba objektov in naprav vodovoda iz prejšnjega odstavka se mora izvajati v skladu s predpisi, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo, in predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
8. člen
(1) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6. vodenje evidenc v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
7. poročanje v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe,
18. izvajanje javnih pooblastil,
19. odčitavanje obračunskih vodomerov in redno obračunavanje storitev javne službe,
20. izvajanje drugih nalog v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo, oskrbo s pitno vodo in javno službo.
(2) V primeru sprememb predpisov, ki urejajo pitno vodo, oskrbo s pitno vodo in javno službo, je upravljavec javnega vodovoda, ne glede na prvi odstavek tega člena, dolžan storitev javne službe izvajati v skladu z vsakokratno veljavnimi predpisi.
9. člen
(1) Redno vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena obsega:
1. preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
2. zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in sicer redno pregledovanje, umerjanje, vzdrževanje in zamenjavo obračunskega vodomera,
3. interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
(2) Upravljavec javnega vodovoda mora redno vzdrževanje priključkov izvajati na način, da v čim manjši možni meri in čim krajši čas obremenjuje nepremičnino po kateri poteka priključek. Upravljavec javnega vodovoda je dolžan po izvedbi rednega vzdrževanja priključka nepremičnino po kateri poteka priključek vrniti v prvotno stanje.
10. člen
(1) Upravljavec javnega vodovoda ima javno pooblastilo za:
1. izdajanje pogojev oziroma projektnih pogojev za priključitev stavb in gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod, na podlagi predložene projektne dokumentacije, kot jo določa zakon o graditvi objektov,
2. izdajanje pogojev oziroma projektnih pogojev za posege v varovalnem pasu javnega vodovoda, na podlagi predložene projektne dokumentacije, kot jo določa zakon o graditvi objektov,
3. izdajanje soglasja za priključitev na javni vodovod, oziroma za posege v varovalni pas javnega vodovoda, na podlagi predložene projektne dokumentacije, kot jo določa zakon o graditvi objektov,
4. posredovanje informacij osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa, skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja,
5. vodenje evidenc, potrebnih in predpisanih za potrebe izvajanja javne službe ali posebnih storitev.
(2) Za izdajo soglasja za priključitev obstoječih stavb in gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod mora lastnik obstoječe stavbe oziroma obstoječega gradbeno inženirskega objekta upravljavcu javnega vodovoda predložiti:
1. pravnomočno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje ali drugo ustrezno dokazilo, ki potrjuje legalnost gradnje stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta,
2. načrt interne vodovodne napeljave s predlogom velikosti priključka in oceno porabe pitne vode iz javnega vodovoda, razen za individualno stanovanjsko stavbo.
IV. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
11. člen
Vir financiranja javne službe so:
– cena storitve javne službe,
– proračun Občine,
– drugi viri.
12. člen
Cena storitve javne službe se določi v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
V. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
13. člen
(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz prve alineje prvega odstavka 2. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod.
(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora lastnik stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta zagotoviti merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(3) V stanovanjsko-poslovnih stavbah mora biti za stanovanjski in za poslovni del stavbe zagotovljeno ločeno merjenje porabe pitne vode.
(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa upravljavec javnega vodovoda.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(6) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.
14. člen
(1) Upravljavec javnega vodovoda za priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta lastniku izda pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek, v katerem določi tudi lokacijo priključnega sklopa na javni vodovod ter lokacijo odjemnega mesta, kjer se nahaja obračunski vodomer.
(2) V primeru obstoječe stavbe ali gradbeno inženirskega objekta je o dolžnosti priključitve na javni vodovod upravljavec javnega vodovoda dolžan obvestiti lastnika obstoječe stavbe ali gradbeno inženirskega objekta ter mu v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena izdati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
(3) Obračunski vodomer oziroma vodomerni jašek, v katerem se nahaja obračunski vodomer, mora biti v primeru novogradenj, rekonstrukcije ter obnove stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kot tudi v primeru obnove priključka, postavljen izven stavbe oziroma izven gradbeno inženirskega objekta, in sicer praviloma na nepremičnini uporabnika javne službe ter čim bližje javnemu vodovodu, kar upravljavec javnega vodovoda določi v izdanih pogojih za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, je v primeru obnove priključka v stavbah v starem mestnem jedru Tržiča, dopustna ohranitev obstoječega mesta obračunskega vodomera.
(5) Priključitev objekta oziroma gradbeno inženirskega objeta na javni vodovod je dovoljena le s soglasjem upravljavca javnega vodovoda ter po plačilu komunalnega prispevka, kolikor je bila izdana odločba o odmeri komunalnega prispevka za plačilo komunalnega prispevka.
(6) Priključitev na javni vodovod sme izvesti le upravljavec javnega vodovoda.
(7) Uporabnik javne službe s plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne ali kakršne koli druge pravice na javnem vodovodu.
15. člen
(1) Količina porabljene pitne vode iz javnega vodovoda se meri z obračunskim vodomerom. Velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera določi upravljavec javnega vodovoda v projektnih pogojih za izdajo soglasja za vodovodni priključek oziroma v samem soglasju.
(2) Obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi o meroslovju.
(3) Namestitev obračunskega vodomera ob prvi priključitvi na javni vodovod upravljavec javnega vodovoda izvede na stroške uporabnika javne službe.
(4) Nihče, razen upravljavec javnega vodovoda ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati ali kako drugače posegati v obračunski vodomer.
(5) Uporabnik javne službe je dolžan na svoje stroške zgraditi in vzdrževati vodomerni jašek za obračunski vodomer, ki mora biti vedno dostopen upravljavcu javnega vodovoda.
16. člen
(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod.
(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, upravljavec javnega vodovoda stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanaša na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.
17. člen
(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.
(3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
18. člen
(1) Če se več javnih vodovodov s pitno vodo oskrbuje iz istih zajetij za pitno vodo, mora biti raba pitne vode urejena s pogodbo med imetniki vodne pravice, lastniki in upravljavci javnih vodovodov, ki ne sme biti v nasprotju s pridobljenimi vodnimi pravicami.
(2) Iz javnega vodovoda se lahko za lastno oskrbo s pitno vodo oskrbuje tudi zasebni vodovod v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za ureditev pravic in obveznosti v zvezi z izvajanjem posebnih storitev.
(4) Pri izmenjavi pitne vode med vodovodi morajo njihovi upravljavci količino dobavljene pitne vode meriti in evidentirati.
(5) Oskrbovanje javnega vodovoda z vodo iz zasebnega vodovoda je prepovedano.
VI. UPORABNIKI JAVNE SLUŽBE
19. člen
(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba, oziroma druga fizična ali pravna oseba v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
20. člen
(1) Uporabnik javne službe se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe ali ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.
(2) Lastniki stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, ki se mora v skladu s tem odlokom priključiti na javni vodovod oziroma uporabniki javne službe, so dolžni:
1. zagotoviti priključitev svojih stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod na način in pod pogoji iz V. poglavja tega odloka,
2. redno vzdrževati interno vodovodno omrežje, skrbeti za regulacijo tlaka v njem z ustreznimi tehničnimi rešitvami (npr. reducirni ventil, povratni ventil, hidrofor idr.), vzdrževati interne hidrante in vodomerni jašek ter poskrbeti za njihovo zaščito pred zmrzovanjem ter čistiti dostope do njih zaradi snega, ledu in ostalega materiala,
3. upravljavcu javnega vodovoda omogočiti vstop v svojo stavbo ali gradbeno inženirski objekt zaradi odčitavanja in vzdrževanja obračunskega vodomera, rednega vzdrževanja priključka, ugotavljanja vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzema vzorcev vode,
4. upravljavcu javnega vodovoda sporočati vse okvare na javnem vodovodu ter na priključku, vključno z obračunskim vodomerom,
5. pisno obveščati upravljavca javnega vodovoda o spremembi svojega naslova, spremembah lastništva stavbe ali gradbeno inženirskega objekta ter o drugih spremembah, ki imajo vpliv na oskrbo s pitno vodo in obračun porabljene vode, in sicer v roku 8 dni od nastanka spremembe,
6. redno in pravočasno plačevati storitev javne službe na podlagi izdanih računov upravljavca javnega vodovoda,
7. urediti medsebojno delitev stroškov, kadar se obračun storitev javne službe izvaja preko enega obračunskega vodomera in sporočati upravljavcu javnega vodovoda naslovnika in plačnika računov,
8. upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali prekinitve oskrbe s pitno vodo.
(3) Uporabnik javne službe oziroma lastnik nepremičnine, po kateri poteka priključek na javni vodovod, mora upravljavcu javnega vodovoda zaradi izvajanja rednega vzdrževanja priključka dopustiti dostop do priključka ter izvedbo rednega vzdrževanja priključka.
(4) Uporabniki javne službe so dolžni povrniti škodo, povzročeno na javnem vodovodu, ki jo povzročijo zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali kot posledica motenj oskrbe s pitno vodo, ki jih povzročijo z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
21. člen
Uporabnik javne službe je dolžan vsako okvaro priključka v najkrajšem možnem času prijaviti upravljavcu javnega vodovoda.
22. člen
Uporabnik javne službe ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera, ki jih izvaja upravljavec javnega vodovoda v okviru vzdrževanja priključka, zaradi ugotovitve točnosti delovanja pravico zahtevati strokovni pregled obračunskega vodomera s strani pristojnega strokovnjaka s področja meroslovja. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške strokovnega pregleda upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik javne službe.
VII. OBRAČUN IN PLAČILO STORITEV JAVNE SLUŽBE
23. člen
(1) Upravljavec javnega vodovoda obračuna storitev javne službe uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku z vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej. Pri uporabnikih javne službe – fizičnih osebah odčita upravljavec javnega vodovoda stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno, pri uporabnikih javne službe – pravnih osebah pa mesečno, pri čemer se ne upošteva število odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave obračunskega vodomera.
(3) Če upravljavec javnega vodovoda ali uporabnik javne službe ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitavanje z obračunskega vodomera, se za obračun storitev javne službe uporabi določbe predpisa, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki določajo obračun storitve javne službe za stavbe, ki nimajo obračunskega vodomera.
24. člen
(1) Uporabnik javne službe je dolžan račun, ki mu ga upravljavec javnega vodovoda izda za opravljeno storitev javne službe, plačati v roku, navedenem na računu in priloženi položnici.
(2) Uporabnik javne službe ima v roku osmih dni pravico do ugovora na račun iz prejšnjega odstavka, ki ga pisno poda upravljavcu javnega vodovoda, ki je račun izdal. Upravljavec javnega vodovoda je uporabniku javne službe na njegov ugovor zoper izdan račun dolžan pisno odgovoriti v petnajstih dneh od prejema pisnega ugovora.
(3) V primeru zamude plačila računa, zoper katerega uporabnik javne službe v roku ni podal pisnega ugovora, mu lahko upravljavec javnega vodovoda izda opomin.
(4) V primeru, da uporabnik javne službe računa ne plača niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec javnega vodovoda prekine dobavo vode, o čemer mora biti uporabnik opozorjen v opominu.
VIII. PREKINITEV OSKRBE S PITNO VODO
25. člen
(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe brez odpovedi, s predhodnim obvestilom, prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe, in sicer v naslednjih primerih:
1. če uporabnik javne službe priključek na javni vodovod izvede brez soglasja upravljavca javnega vodovoda,
2. če stanje interne vodovodne napeljave ali vodomernega jaška uporabnika javne službe ogroža zdravje drugih uporabnikov javne službe oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
3. če interna vodovodna napeljava in druge naprave uporabnika javne službe ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom javne službe in uporabnik ne izboljša stanja,
4. če uporabnik javne službe brez soglasja upravljavca javnega vodovoda dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno vodovodno napeljavo ali če razširi svojo interno vodovodno napeljavo,
5. če uporabnik javnega vodovoda upravljavcu javnega vodovoda onemogoča izvajanje rednega vzdrževanja priključka,
6. če uporabnik javne službe krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
7. če uporabnik javne službe niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode, v roku, ki je na njem naveden, ne poravna stroškov javne službe po izdanem računu,
8. če z odvodom odpadnih vod, ki ogrožajo vire ali distribucijo pitne vode, povzroča nevarnost onesnaževanja pitne vode.
(2) Stroške prekinitve oskrbe s pitno vodo iz razlogov po prejšnjem odstavku tega člena nosi uporabnik javne službe.
(3) Upravljavec javnega vodovoda lahko prekine dobavo vode samo v primeru, če s tem ne posega v pravice drugih uporabnikov javne službe, razen v primeru iz 8. točke prvega odstavka tega člena.
26. člen
(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod.
(2) V primeru načrtovanih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(3) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(4) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.
(5) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe pitne vode, to je za zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda, razen če do prekinitve pride iz razlogov po prejšnjem členu.
27. člen
(1) Uporabnik javne službe lahko upravljavcu javnega vodovoda poda vlogo za začasno prekinitev oskrbe s pitno vodo njegove stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.
(2) Upravljavec javnega vodovoda na podlagi vloge iz prejšnjega odstavka tega člena začasno prekine oskrbo s pitno vodo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je uporabnik javne službe poravnal vse zapadle obveznosti z naslova oskrbe s pitno vodo,
– da na naslovu stavbe ali gradbeno inženirskega objekta nihče nima prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča,
– da se v stavbi ali gradbeno inženirskem objektu nihče ne zadržuje oziroma ne prebiva,
– da uporabnik javne službe poravna stroške izvedbe začasne prekinitve oskrbe s pitno vodo, za katero je podal vlogo.
(3) Lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, katerega oskrba s pitno vodo je začasno prekinjena na podlagi prejšnjega odstavka tega člena, je v primeru, da se v stavbi ali gradbeno inženirskem objektu kdo zadržuje, prebiva ali je kdo prijavljen na naslovu stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta, v roku 8 dni dolžan upravljavcu javnega vodovoda to sporočiti ter ponovno zagotoviti oskrbo s pitno vodo svoje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena, kot tudi v primeru, da upravljavec javnega vodovoda sam ugotovi, da so nastale okoliščine, zaradi katerih mora biti stavba ali gradbeno inženirski objekt oskrbovan s pitno vodo, upravljavec javnega vodovoda na stroške lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta izvede ponovno oskrbo s pitno vodo njegove stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.
IX. UKINITEV PRIKLJUČKA NA JAVNI VODOVOD
28. člen
(1) Ukinitev priključka stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod je dovoljena samo v primeru rušitve priključene stavbe ali gradbeno inženirskega objekta. Za ukinitev priključka mora uporabnik javne službe podati vlogo upravljavcu javnega vodovoda.
(2) Ukinitev priključka lahko izvede samo upravljavec javnega vodovoda, če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka tega člena ter če je uporabnik javne službe poravnal vse zapadle obveznosti z naslova oskrbe s pitno vodo.
(3) Stroške ukinitve priključka javnega vodovoda je dolžan plačati uporabnik javne službe.
X. LASTNA OSKRBA S PITNO VODO IN ZASEBNI VODOVODI
29. člen
(1) Zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in je namenjen lastni oskrbi s pitno vodo.
(2) Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer Občina ne zagotavlja javne službe.
(3) Lastniki zasebnega vodovoda so dolžni:
1. Občini posredovati podatke o zasebnem vodovodu, in sicer kataster vodovoda, ki vsebuje:
– grafični prikaz zasebnega vodovoda skupaj s priključki,
– podatke o starosti, materialu in velikosti zajetja ter vodohrana zasebnega vodovoda ter o nadmorski višini zajetja ter vodohrana zasebnega vodovoda,
– podatke o starosti, vrsti, premeru in dolžini cevi zasebnega vodovoda, oziroma posameznih delov zasebnega vodovoda,
– druge podatke o objektih in napravah zasebnega vodovoda (npr. jaških, ventilih idr.),
2. Občini posredovati seznam stavb in gradbeno inženirskih objektov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, ter seznam uporabnikov zasebnega vodovoda,
3. Občini posredovati podatke o lastništvu zasebnega vodovoda ter predložiti pravni naslov, na podlagi katerega je lastništvo določeno (npr. pogodba med lastniki zasebnega vodovoda).
(4) Lastniki zasebnega vodovoda morajo vsako leto do 31. januarja Občini sporočiti spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, in sicer po stanju na dan 31. 12. prejšnje leto.
30. člen
(1) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
– eno- ali večstanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno- ali večstanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(2) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti Občino.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz prvega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti Občino.
(4) Občina vodi evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.
31. člen
(1) Upravljavci zasebnih vodovodov, iz katerih se zagotavlja več kot povprečno 10 m3 vode na dan ali oskrbujejo več kot 50 oseb morajo ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo.
(2) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
– redno vzdrževanje objektov in naprav zasebnega vodovoda,
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.
(3) V primeru, da lastniki zasebnega vodovoda ne določijo upravljavca zasebnega vodovoda, so vse obveznosti v zvezi z zasebnim vodovodom dolžni izvajati sami, oziroma so za izvajanje obveznosti odgovorni sami.
32. člen
(1) Upravljavci zasebnih vodovodov oziroma lastniki zasebnih vodovodov morajo dopustiti priključitev dodatne stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na zasebni vodovod, razen kolikor iz strokovno-tehničnih razlogov priključitev ni mogoča.
(2) Priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na zasebni vodovod se izvede na podlagi soglasja imetnika vodne pravice za vodni vir iz katerega se napaja zasebni vodovod ter sklenjene pogodbe med lastnikom stavbe ali gradbeno inženirskega in upravljavcem zasebnega vodovoda, kolikor je ta v imenu lastnikov zasebnega vodovoda pooblaščen za sklepanje pogodb, sicer pa lastniki zasebnega vodovoda.
XI. POSEBNE DOLOČBE
33. člen
(1) Investitorji oziroma izvajalci del morajo pred pričetkom kakršnekoli gradnje ali posega v javni vodovod ali v varovalni pas javnega vodovoda pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda. Po zaključku gradnje oziroma izvedbe posega je investitor oziroma izvajalec dolžan vzpostaviti prvotno funkcionalnost javnega vodovoda, oziroma ravnati v skladu z izdanim soglasjem.
(2) Upravljavci infrastrukturnih objektov in naprav morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo elementi javnega vodovoda nepoškodovani.
34. člen
(1) V primeru spremembe dejanske rabe stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, za katero v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, gradbeno dovoljenje ni potrebno, lahko uporabnik javne službe poda vlogo za spremembo velikosti svojega obračunskega vodomera.
(2) Upravljavec javnega vodovoda na podlagi vloge iz prejšnjega odstavka tega člena izvede spremembo velikosti obračunskega vodomera, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je kljub spremembi velikosti obračunskega vodomera požarna varnost stavbe ali gradbeno inženirskega objekta še vedno ustrezna, ali da je požarna varnost zagotovljena z drugimi ukrepi, kar mora uporabnik izkazati s predložitvijo ustrezne dokumentacije, ki jo izdela strokovnjak s področja požarne varnosti, ali če je požarna varnost zagotovljena s hidrantnim omrežjem v neposredni bližini stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta,
– da uporabnik javne službe poravna stroške izvedbe spremembe velikosti obračunskega vodomera.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
35. člen
(1) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec javnega vodovoda, če v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena tega odloka prekine oskrbo s pitno vodo.
(2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba upravljavca javnega vodovoda.
36. člen
(1) Z globo 500 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če:
1. svoje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta ne priključi na javni vodovod v skladu s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali šestim odstavkom 13. člena tega odloka,
2. svojo stavbo ali gradbeno inženirski objekt ali drug objekt priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca javnega vodovoda (peti odstavek 14. člena tega odloka),
3. priključitev njegove stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod ni izvedel upravljavec javnega vodovoda (šesti odstavek 14. člena tega odloka),
4. prestavi, zamenja, popravlja ali kako drugače posega v obračunski vodomer (četrti odstavek 15. člena tega odloka),
5. po preteku veljavnosti vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo, svoje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta ne priključi na javni vodovod v skladu s prvim odstavkom 17. člena tega odloka,
6. ne ravna v skladu s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo ali osmo točko drugega odstavka 20. člena tega odloka,
7. ne dopusti dostopa do priključka v skladu s tretjim odstavkom 20. člena tega odloka,
8. kot lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, katerega oskrba s pitno vodo je začasno prekinjena, ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 27. člena tega odloka,
9. ne pridobi soglasja v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 33. člena tega odloka,
10. ravna v nasprotju z drugim stavkom prvega odstavka 33. člena tega odloka in ne vzpostavi prvotne funkcionalnosti javnega vodovoda, oziroma ne ravna v skladu z izdanim soglasjem,
11. če v skladu z drugim odstavkom 33. člena tega odloka ne zagotovi, da elementi javnega vodovoda ostanejo nepoškodovani,
12. ne ravna v skladu z drugim odstavkom 38. člena tega odloka.
(2) Za prekrške iz prejšnjega odstavka se:
1. samostojni podjetnik posameznik ter posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost kaznuje z globo 800 evrov,
2. pravna oseba kaznuje z globo 2.000 evrov,
3. odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost kaznuje z globo 800 evrov.
XIII. NADZOR
37. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat Kranj.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
(1) Ne glede na 23. člen tega odloka, se do vzpostavitve posameznih delov stavb oziroma posameznih delov gradbeno inženirskih objektov v katastru stavb, za obračun storitev javne službe uporablja obstoječe obračunske vodomere.
(2) Uporabniki javne službe, ki za svoje stavbe ali gradbeno inženirske objekte nimajo nameščene obračunske vodomere, morajo zagotoviti merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom do 1. 1. 2015.
(3) Rok za prvo posredovanje podatkov iz tretjega odstavka 29. člena odloka je 1. 1. 2015.
39. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 2/08, 34/09).
(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0015/2013/14(67)
Tržič, dne 5. marca 2014
Župan
Občine Tržič
mag. Borut Sajovic l.r.