Uradni list

Številka 14
Uradni list RS, št. 14/2014 z dne 21. 2. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 14/2014 z dne 21. 2. 2014

Kazalo

431. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica, stran 1489.

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 s spremembami), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s spremembami), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 s spremembami), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 17/00 s spremembami) ter 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 55/11 – UPB1, 76/12, 19/13) je Občinski svet Občine Žirovnica na 22. redni seji dne 13. 2. 2014 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območje, pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo.
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali ter za pranje ali namakanje površin, ki jim pripadajo, če letna količina vode v te namene ne presega 50 m3. Za storitve javne službe se tudi šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov v delu, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb, oskrba za pranje in namakanje javnih površin, oskrba za splošno rabo vode na javnih površinah in zunanjega hidrantnega omrežja.
2. člen
Javno gospodarsko službo oskrbe s pitno vodo na območju javnega vodovoda izvaja Javno komunalno podjetje, JEKO-IN, d.o.o. Jesenice (v nadaljevanju izvajalec).
Območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda.
V okviru storitev javne službe mora izvajalec na celotnem območju poselitve Občine Žirovnica, kjer je zgrajen javni vodovod, zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. evidentiranje količin odvzete pitne vode iz javnega vodovoda;
3. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe na krajevno običajen način;
4. redno vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
5. notranji nadzor in druge naloge, določene v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo;
6. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod;
7. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
8. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
9. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
10. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo za rabo vode iz vodnih virov in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije;
11. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja;
12. izvajanje in pripravo občinskega programa oskrbe s pitno vodo;
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda;
14. občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
15. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in v primeru izrednih dogodkov zaradi onesnaženja;
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
17. vodenje operativnega katastra javnega vodovoda;
18. posredovanje podatkov Občini Žirovnica glede investicijskega vzdrževanja vodovodov za potrebe vnosa v kataster gospodarske javne infrastrukture in določitve nove amortizacijske dobe in vrednosti;
19. vodenje evidenc v skladu z veljavno Uredbo o oskrbi s pitno vodo;
20. izdelavo letnega poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto in oddaja le-tega pristojnemu ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta.
Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vodnega vira iz osme točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda.
3. člen
Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih Občine Žirovnica s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar.
Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
– da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem,
– da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
Območja, kjer se zagotavlja izvajanje oskrbe s pitno vodo, so določene v grafični prilogi tega odloka.
4. člen
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
Pitna voda je voda, ki ustreza predpisom s področja zdravstvene ustreznosti živil.
Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
Izvajalec je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo.
Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda za stavbe ali gradbeno inženirske objektov v delu, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb, za oskrbo s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin ter za splošno rabo na teh površinah, za oskrbo zunanjega hidrantnega omrežja.
Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture.
Zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov.
Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom.
Sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki obsega omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na tem vodovodu in je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin.
Primarni vodovod je del javnega vodovoda, ki obsega omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda.
Transportni vodovod je del javnega vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
Zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo.
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih izdanih na njihovi podlagi.
5. člen
Izvajalec v roku 6 mesecev po uveljavitvi odloka sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCEV
6. člen
Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje:
Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta sam.
2. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod:
Priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod. Meja med vodovodnim priključkom in interno vodno napeljavo je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
Izvajalec mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti. Strošek vzdrževanja in obnove priključkov je zajet v ceni omrežnine.
Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
3. vodomerni jašek ali niša:
To je na mestu zgrajen ali prefabriciran talni jašek ali zidna niša, praviloma umeščen na zunanji strani stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v katerem se nahaja vodomer z vso potrebno opremo, ustrezno zaščiten pred zmrzovanjem.
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgradijo na podlagi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na podlagi posebne odločbe za izgradnjo priključka, ki jo izda upravni organ pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja.
7. člen
Objekti in naprave za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo:
a) sekundarni vodovod (sekundarno vodovodno omrežje in naprave):
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje);
– omrežje za vzdrževanje javnih površin;
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
b) primarni vodovod (primarno vodovodno omrežje in naprave):
– na ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij), kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
– vodohrani;
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji);
c) magistralno vodovodno omrežje in naprave:
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije;
– transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode;
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
8. člen
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
9. člen
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna.
Izvajalec mora obvestiti uporabnika, da je priključitev njegovega objekta na javni vodovod obvezna in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
Dokler izvajalec ne zagotovi ustreznih pogojev, navedenih v tem odloku, priključitev na javni vodovod ni obvezna.
Na poselitvenem območju izvajalec ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ter predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode.
Priključevanje nezahtevnih in enostavnih objektov na kmetijskih zemljiščih je dovoljeno le v primeru, da je objekt namenjen taki kmetijski dejavnosti, za katero je voda nujno potrebna (npr. rastlinjak ipd.).
10. člen
Izvajalec opravlja na območju Občine Žirovnica na podlagi javnega pooblastila naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku:
– izdaja projektne pogoje, smernice, soglasja in mnenja, vse v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– izdaja soglasja k projektnim rešitvam,
– soglasja za začasen priključek.
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:
a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
– lokacijsko informacijo,
– idejno zasnovo,
– situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi;
b) k vlogi za soglasje k projektnih rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika,
– izvedbeni načrt interne vodovodne instalacije;
c) k soglasju za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča,
– služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekal priključek;
d) k soglasju za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– lokacijsko informacijo oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.) upravnega organa o začasnem objektu,
– oceno predvidene porabe vode;
e) projektne pogoje izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967.
11. člen
Izvajalec je dolžan izvesti priključek in dobavljati vodo uporabniku, če uporabnik poleg pogojev iz soglasij:
– predloži atest o brezhibnosti vodovodnega priključka in interne vodovodne instalacije,
– predloži potrdilo o dezinfekciji interne vodovodne instalacije,
– predloži dokazilo o plačanem znesku komunalnega prispevka in odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki jo na zahtevo uporabnika ali po uradni dolžnosti izda pristojni občinski upravni organ v primeru, da se objekt, ki je v lasti uporabnika, določenega po tem odloku, priključuje na lokalno komunalno infrastrukturo ali, da predmetni objekt povečuje priključno moč na lokalno komunalno infrastrukturo. Uporabnik vode s plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne pravice na vodovodu.
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej.
IV. ODDAJA VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V NAJEM
12. člen
Za oddajo vodovodnih objektov – naprav v najem izvajalcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, projekt izvedenih del (PID), evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira).
2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje.
3. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom.
4. Sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun.
5. Izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki izvajalcu omogoča z napravami v najemu nemoteno izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.
6. Gospodarsko javno infrastrukturo za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo se odda izvajalcu v najem na podlagi pogodbe. V pogodbi se določijo tudi obveznosti občine in izvajalca v zvezi z rednim in investicijskim vzdrževanjem ter ustreznim zavarovanjem javnega vodovoda.
V. UPORABA JAVNEGA VODOVODA
13. člen
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.
Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.
VI. VARČEVANJE Z VODO
14. člen
V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima izvajalec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
15. člen
V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
VII. MERITEV KOLIČIN PORABLJENE VODE
16. člen
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko izvajalec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna.
17. člen
Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
Vsakemu novemu uporabniku namesti izvajalec obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi izvajalec v skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati.
Izvajalec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo.
18. člen
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih izvajalec ne vzdržuje in ne odčituje za obračun stroškov, razen če skleneta izvajalec in upravljavec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.
19. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor (jašek, niša ipd.) za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam izvajalca za vzdrževanje in redne preglede.
20. člen
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti izvajalcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 17. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je njegova točnost sporna. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
VIII. CENA STORITVE JAVNE SLUŽBE
21. člen
Cena storitev javne službe oskrbe s pitno vodo se določi skladno s predpisi o oblikovanju cen komunalnih storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in mora biti oblikovana tako, da v celoti pokriva stroške izvajanja javne službe. Ceno oblikuje izvajalec v skladu z veljavno zakonodajo in jo predloži v potrditev pristojnemu organu občine. Cena storitev javne službe oskrbe s pitno vodo se izračuna v skladu z vsakokrat veljavnim zakonskim predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev oskrbe s pitno vodo.
Izvajalec enkrat letno na podlagi izhodišč za oblikovanje cen pripravi elaborat. Če pride do razlike med potrjeno in obračunsko ceno in ta presega 10 % potrjene cene, mora elaborat poslati pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek za potrditev cene.
Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine in vodarine.
Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture namenjene oskrbi s pitno vodo (amortizacija oziroma najemnina, zavarovanje,razne odškodnine itd.). Omrežnina se določi na letni ravni in se obračunava glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera.
Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja javne službe in se uporabnikom obračunava mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode v preteklem obračunskem obdobju (neposredni stroški materiala in storitev neposredni stroški dela, posredni proizvajalni stroški itd.). Izvajalec pri uporabnikih najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.
Poraba vode, ki je večja od z veljavno zakonodajo normirane porabe je prekomerna. Cena prekomerne porabe je za 50 % večja od vodarine.
IX. VIRI FINANCIRANJA IN OBRAČUN OSKRBE S PITNO VODO
22. člen
Viri financiranja javne službe so:
– cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo,
– eventualna subvencija iz občinskega proračuna,
– drugi viri.
23. člen
Iz proračuna občine se lahko oblikuje subvencija v primeru, če se ob potrditvi cene pristojni občinski organ odloči, da potrjena cena storitve javne službe ne pokriva celotne najemnine javnega vodovoda.
Subvencija se lahko prizna samo za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti.
24. člen
Če izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi standardov porabe.
X. IZSTAVLJANJE IN PLAČEVANJE RAČUNOV
25. člen
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej.
Pri porabnikih – fizičnih in pravnih osebah – odčita izvajalec stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno, ne upoštevaje število odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera.
26. člen
V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več porabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda izvajalec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda ali posameznim porabnikom po dogovorjenih kriterijih razdelitve po posameznih uporabnikih.
27. člen
Račun mora uporabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Uporabnik lahko sporoči izvajalcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice. Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici oziroma računu v postavljenem roku, pa ni ugovarjal izvedenemu obračunu, mu izvajalec pošlje pisni opomin za plačilo.
Izvajalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici oziroma računu niti v 60 dneh po izdanem opominu, lahko izvajalec omeji dobavo vode, o čemer mora biti porabnik v opominu že opozorjen. Izvajalec lahko prekine uporabniku dobavo vode samo v primeru, ko le-ta s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.
XI. OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
28. člen
Izvajalec ima pri oskrbi s pitno vodo, poleg nalog iz prejšnjih členov tega odloka, še naslednje obveznosti:
– pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode – za rabo vode iz vodnih virov za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda za vse vodne vire, iz katerih se uporablja pitna voda za javni vodovod v Občini Žirovnica;
– zagotavljati normalno obratovanje javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov;
– kontrolirati ustreznost internega vodovodnega omrežja pred priključitvijo na javni vodovod;
– sistematično pregledovati javni vodovod ter skrbeti za avtomatizacijo;
– pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo več veljavnim normativom za hidrantno omrežje;
– voditi operativni kataster javnega vodovoda v skladu z veljavnimi predpisi za oskrbo s pitno vodo;
– izdelati program oskrbe s pitno vodo s sestavinami določenimi v veljavni Uredbi o oskrbi s pitno vodo in ga tudi izvajati.
29. člen
Uporabniki imajo poleg obveznosti iz prejšnjih členov tega odloka še naslednje obveznosti:
– predhodno pridobiti soglasje izvajalca za priključitev na javni vodovod (8. člen tega odloka);
– priključiti se na javni vodovod v skladu z 9., 11. in 17. členom tega odloka;
– zagotoviti nadzor nad izvedbo hišnega priključka s strani izvajalca, kolikor le-ta ne izvaja priključka in posredovati potrebne podatke za vpis priključka v operativni kataster;
– dovoliti vstop v svoj objekt in na svoje zemljišče, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode in opravljanje del v zvezi z javnim vodovodom;
– javljati izvajalcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in odjemu vode iz požarnih hidrantov;
– pismeno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je mogoča šele po poravnavi vseh zapadlih obveznosti;
– urejati medsebojno delitev stroškov, kadar se obračun izvaja preko enega obračunskega vodomera in sporočati izvajalcu naslovnike in plačnike računov;
– upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode;
– povrniti škodo povzročeno na javnem vodovodu, zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj, povzročenih z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
30. člen
Izvajalci gradbenih del ali upravljavci drugih infrastrukturnih objektov morajo pred pričetkom del, ki potekajo v varovalnem pasu vodovoda (v razdalji 1,5 m od osi) pridobiti soglasje izvajalca h gradnji in poskrbeti za zakoličenje obstoječe vodovodne napeljave. Pri opravljanju del na svojih objektih in napravah morajo zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.
XII. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV
31. člen
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo za gašenje požarov brez soglasja izvajalca.
Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem izvajalca. Za takšen odvzem vode se med uporabnikom in upravljavcem sklene posebna pogodba.
32. člen
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.
33. člen
Uporabnik mora po uporabi pustiti hidrant v stanju, v kakršnem je bil pred uporabo. Kolikor uporabnik pred uporabo hidranta ugotovi, da ta ni v brezhibnem stanju, mora še pred pričetkom uporabe o tem takoj obvestiti izvajalca.
V nasprotnem primeru nosi po uporabi vse stroške za popravilo okvare uporabnik.
XIII. PREKINITEV DOBAVE VODE
34. člen
Izvajalec lahko na stroške uporabnika in na podlagi obvestila, prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
2. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
3. če uporabnik z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja pitne vode,
4. na podlagi odločbe inšpektorja.
Izvajalec lahko na stroške uporabnika in na podlagi obvestila, omeji dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja izvajalca,
2. če uporabnik brez soglasja izvajalca poveča zmogljivost priključka,
3. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera, pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih mora ta izvajati v skladu z določili tega odloka,
4. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
5. če uporabnik krši objavljene ukrepe za varčevanje z vodo,
6. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti v 60 dneh po prejemu opomina,
7. na podlagi odločbe inšpektorja.
Izvajalec je dolžan uporabniku ponovno zagotoviti normalno oskrbo z vodo najkasneje v dveh delovnih dneh po odpravi vzroka prekinitve oziroma omejitve.
35. člen
Izvajalec prekine dobavo vode in ukine priključek na zahtevo uporabnika, če uporabnik predloži gradbeno dovoljenja za rušenje objekta oziroma izvajalec z ogledom na kraju samem ugotovi, da je objekt porušen.
Priključek izvajalec ukine tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.
36. člen
Izvajalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja.
37. člen
V primeru nepredvidenih okvar ima izvajalec za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.
XIV. KAZENSKE DOLOČBE
38. člen
Z globo 1400 € se kaznuje izvajalec:
1. če ne izpolnjuje obveznosti iz 2. in drugega odstavka 27. člena tega odloka,
2. če ne dopusti priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 8. člena tega odloka,
3. če prekine dobavo vode v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena tega odloka.
Z globo 400 € se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
39. člen
Z globo 500 € se kaznuje uporabnik, če:
1. se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (8. člen),
2. se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (9. člen),
3. nima vgrajenega vodomera oziroma ga ne vgradi v predpisanem roku (17. člen),
4. prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi (13. člen),
5. ne izpolnjuje obveznosti iz 29. člena, razen obveznosti iz pete alineje 29. člena,
6. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 31. členom.
Z globo 1400 € se za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, z globo 400 € pa odgovorna oseba te pravne osebe.
40. člen
Z globo 1400 € se kaznuje pravna oseba, ki ne ravna v skladu s 30. členom tega odloka.
Z globo od 400 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
41. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci izvajalca pa opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem del.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
Uporabniki, ki niso vpisani v kataster porabnikov, se morajo prijaviti izvajalcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
43. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 34/11).
44. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-0032/2013
Breznica, dne 13. februarja 2014
Župan
Občine Žirovnica
Leopold Pogačar l.r.