Uradni list

Številka 4
Uradni list RS, št. 4/2014 z dne 17. 1. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 4/2014 z dne 17. 1. 2014

Kazalo

68. Odlok o organizaciji in financiranju krajevnih skupnosti in mestnih četrti v Mestni občini Celje, stran 296.

Na podlagi prvega odstavka 4. člena, petega odstavka 8. člena, drugega odstavka 19. člena in drugega odstavka 95. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) je Mestni svet Mestne občine Celje na 23. seji dne 3. 12. 2013 sprejel
O D L O K
o organizaciji in financiranju krajevnih skupnosti in mestnih četrti v Mestni občini Celje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom se natančneje določajo območja, organizacija delovanja in financiranje krajevnih skupnosti in mestnih četrti, kot ožjih delov občine (v nadaljevanju: ožji deli) iz sredstev, ki so določena v proračunu Mestne občine Celje (v nadaljevanju: MOC).
(2) Naloge, ki jih opravljajo ožji deli, so določene s statutom MOC.
2. člen
Ožji deli v skladu z navodili pristojnih služb MOC opravljajo naloge iz svoje pristojnosti in naloge iz pristojnosti MOC, ki so v skladu s predpisi MOC prenesene na ožje dele in se pretežno nanašajo na prebivalce in območje ožjih delov MOC.
II. OBMOČJA OŽJIH DELOV
3. člen
(1) Na območju MOC so s Statutom MOC ustanovljeni naslednji ožji deli MOC: Mestna četrt Center, Mestna četrt Dečkovo naselje, Mestna četrt Dolgo polje, Mestna četrt Gaberje, Mestna četrt Hudinja, Mestna četrt Kajuh, Mestna četrt Lava, Mestna četrt Nova vas, Mestna četrt Savinja, Mestna četrt Slavko Šlander, Krajevna skupnost Aljažev hrib, Krajevna skupnost Ljubečna, Krajevna skupnost Medlog, Krajevna skupnost Ostrožno, Krajevna skupnost Pod gradom, Krajevna skupnost Škofja vas, Krajevna skupnost Šmartno v Rožni dolini, Krajevna skupnost Teharje in Krajevna skupnost Trnovlje.
(2) Priloga tega odloka je navedba območij na katerih so ustanovljeni ožji deli in potek mej po ožjih delih MOC.
III. ORGANI OŽJIH DELOV
4. člen
(1) Organ ožjega dela je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2) Član sveta ožjega dela ne more biti župan, podžupan, javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v službi ožjega dela.
(3) Svet ožjega dela šteje sedem članov.
(4) Ožji deli lahko ustanovijo enega ali več odborov in komisij, kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Za ustanovitev in delovanje odborov in komisij se smiselno uporabljajo določbe statuta MOC in poslovnika Mestnega sveta MOC.
(5) Volitve v svete ožjih delov razpiše župan.
(6) Mandat članov sveta ožjih delov se začne in konča istočasno kot mandat članov Mestnega sveta MOC.
(7) Funkcija člana sveta ožjega dela je častna.
(8) Za letne nagrade za delo predsednikov svetov ožjih delov se v proračunu MOC načrtujejo sredstva v višini 50 % povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji.
(9) Za delovanje sveta se uporabljajo določbe statuta MOC ter smiselno določbe poslovnika Mestnega sveta MOC. Svet lahko določbe navedenih aktov povzame v obliki internih navodil za delovanje.
5. člen
Strokovno in administrativno pomoč ožjim delom pri njihovem delovanju zagotavlja občinska uprava MOC.
IV. ZASTAVA, GRB, PRAZNIK IN PRIZNANJA
6. člen
(1) Ožji deli imajo lahko svojo zastavo, grb in praznik, katerih uporaba se določi s tem odlokom.
(2) Ožji deli svojo zastavo in grb smiselno uporabljajo v skladu s celostno grafično podobo MOC in odlokom, ki določa pravila uporabe simbolov MOC.
(3) Ožji deli lahko podeljujejo krajevna priznanja in plakete. Določitev vrste priznanj in plaket, način njihovega podeljevanja ter vodenje evidenc uredi ožji del z internim aktom.
7. člen
Mestna četrt Center ima svoj praznik 19. marca – »dan Mestne četrti«, kot spomin na leta 1862 izvedeno ustanovno skupščino društva »Narodna čitalnica v Celju«. Ob tej priložnosti lahko podeljuje častna priznanja za dosežke in zasluge pri njenem razvoju pravnim in fizičnim osebam.
8. člen
Mestna četrt Dečkovo naselje ima svoj praznik na dan praznika Mestne občine Celje, 11. aprila. Ob tej priložnosti lahko podeli zaslužnim krajanom, organizacijam ali skupnostim priznanja in plakete.
9. člen
Mestna četrt Dolgo polje ima svoj praznik z imenom »ukradeni otroci«, ki ga praznuje v mesecu septembru, kot spomin na dogodke iz leta 1942, ko so nacisti z dvorišča Okoliške šole (sedaj I. Osnovna šola) deportirali »ukradene otroke«. Ob tej priložnosti lahko podeljuje častna priznanja za dosežke in zasluge pri njenem razvoju pravnim in fizičnim osebam.
10. člen
Mestna četrt Gaberje ima svoj praznik na dan praznika Mestne občine Celje, 11. aprila. Ob tej priložnosti lahko podeli zaslužnim krajanom, organizacijam ali skupnostim priznanja in plakete.
11. člen
Mestna četrt Hudinja ima svoj praznik 24. aprila na dan ustanovitve mestne četrti. Ob tej priložnosti lahko podeli zaslužnim krajanom, organizacijam ali skupnostim priznanja in plakete.
12. člen
Mestna četrt Kajuh ima svoj praznik 22. februarja v počastitev slovenskega pesnika Karla Destovnika Kajuha. Ob tej priložnosti lahko podeli častna priznanja pravnim in fizičnim osebam za dosežke in zasluge pri njenem razvoju.
13. člen
Mestna četrt Lava ima svoj praznik na dan praznika Mestne občine Celje, 11. aprila. Ob tej priložnosti lahko podeli zaslužnim krajanom, organizacijam ali skupnostim priznanja in plakete.
14. člen
Mestna četrt Nova vas ima svoj praznik na dan praznika Mestne občine Celje, 11. aprila. Ob tej priložnosti lahko podeli zaslužnim krajanom, organizacijam ali skupnostim priznanja in plakete.
15. člen
Mestna četrt Savinja ima svoj praznik na dan državnosti, 25. junija. Ob tej priložnosti lahko podeli zaslužnim krajanom priznanja in plakete ali pripravi predloge za podelitev priznanj MOC.
16. člen
Mestna četrt Slavko Šlander ima svoj praznik na dan 25. oktobra, ko je bil Slavko Šlander odlikovan z redom narodnega heroja. Ob tej priložnosti lahko podeli zaslužnim krajanom, organizacijam ali skupnostim priznanja in plakete ter imenuje častnega krajana.
17. člen
Krajevna skupnost Aljažev hrib ima svoj praznik 20. julija v spomin na ta dan leta 1941 ustanovljeno I. celjsko četo. Ob tej priložnosti lahko podeli zaslužnim krajanom priznanja in plakete.
18. člen
(1) Krajevna skupnost Ljubečna ima svojo zastavo, ki ima v sredini grb ter je po vertikali razdeljena na dva enaka dela. Sestavljata jo bela barva na levi strani ter svetlo opečnata na desni strani.
(2) Krajevna skupnost Ljubečna ima svoj grb, ki ima obliko ščita. Osrednji del predstavlja krog rumene barve, ki ponazarja sonce in s tem prihodnost. Lipov list, kateri delno zakriva osrednji rumeni krog je zelene barve – simbol slovenstva in pomeni pripadnost preteklim ter prihodnjim rodovom. Oba osrednja lika pa sta trdno vpeta v opeko rdeče barve, ki simbolizira več stoletno tradicijo območja. Poudarjeno je, da so bile dobrine slovenstva grajene s tradicionalnim proizvodom območja. Modra barva v delu grba simbolizira svobodo in s tem gospodarnost na območju krajevne skupnosti.
(3) Krajevna skupnost Ljubečna ima svoj praznik v času od 15. junija do 20. junija, v trajanju dveh dni. Praznik Krajevne skupnosti se praznuje v spomin na veliko stavko opekarniških delavcev Celje, Ložnice pri Žalcu in Ljubečne, v času od 15. do 18. junija 1935. Ob tej priložnosti lahko podeli priznanja in plakete zaslužnim krajanom.
19. člen
Krajevna skupnost Medlog ima svoj praznik 17. marca, ki se nanaša na imenovanje Medloga v katastrsko občino po odloku Marije Terezije iz leta 1749. Ob tej priložnosti lahko podeli zaslužnim krajanom, organizacijam ali skupnostim priznanja in plakete.
20. člen
Krajevna skupnost Ostrožno ima svoj praznik zadnjo soboto v mesecu septembru. Ob tej priložnosti lahko podeli zaslužnim krajanom priznanja in plakete.
21. člen
(1) Krajevna skupnost Pod gradom ima svojo zastavo, ki je kraljevsko modre in rumene barve z grbom Krajevne skupnosti Pod gradom v sredini zastave. Barve zastave so v treh stolpih. Iz leve proti desni je prvi stolpec kraljevsko moder, naslednji srednji stolpec je rumen in nazadnje kraljevsko moder, ki se zaključuje s tremi stolpci po vzgledu viteških zastav. Na sredini rumenega polja je grb Krajevne skupnosti Pod gradom.
(2) Krajevna skupnost Pod gradom ima svoj grb, ki ima obliko ščita. Ima kraljevsko modro barvo na kateri je oblika Friderikovega stolpa, ki je izmenično rumen in kraljevsko moder, na levi strani s tremi zvezdami v obliki navzdol obrnjenega trikotnika. Nad grbom je polkrožni napis v kraljevsko modri barvi »Krajevna skupnost« in pod grbom polkrožni napis »Pod gradom«.
(3) Krajevna skupnost Pod gradom ima svoj praznik na dan 16. septembra, ko so leta 1944 rudarji rudnika Pečovnik prekinili z delom in se množično vključili v narodno osvobodilno gibanje. Ob tej priložnosti lahko dodeli zaslužnim krajanom, organizacijam ali skupnostim priznanja in plakete.
22. člen
(1) Krajevna skupnost Škofja vas ima svojo zastavo, katere osnovna barva je svetlo modra. V zgornjem levem delu se nahaja grb.
(2) Krajevna skupnost Škofja vas ima svoj grb v obliki ščita, s pravokotnim zgornjim delom ter šiljasto zaobljeno konico. Razmerje stranic je 1:1,3. Obroba je rumene barve, notranji rob je bel, vse je obrobljeno s črno. Dve tretjini barvne notranjosti sta modri. Vmesna delitev med spodnjo površino, ki je zelene barve je valujoča črta temno modre barve s črno obrobo. V notranjosti svetlo modre barve je simbol škofovske krone v rumeni barvi, obrobljen s črno črto. List in kobula – simbola hmelja sta rumene barve s črno obrobo.
(3) Krajevna skupnost Škofja vas ima svoj praznik 1. septembra. Nanaša pa se na imenovanje Škofje vasi v katastrsko občino, ki je bila imenovana in potrjena leta 1891. Ob tej priložnosti lahko podeli zaslužnim krajanom, organizacijam ali skupnostim priznanja in plakete.
23. člen
Krajevna skupnost Šmartno v Rožni dolini ima svoj praznik 11. novembra. Ob tej priložnosti lahko podeli zaslužnim krajanom, organizacijam ali skupnostim priznanja in plakete.
24. člen
(1) Krajevna skupnost Teharje ima svojo zastavo, ki izvira iz leta 1723. Zastava je temno rdeče in svetlo modre barve, ki sta izmenično razdeljeni prečno v devetih vzporednih pasovih s Teharskim grbom v sredini in označbo E.T. nad grbom in letnico 1723 pod grbom.
(2) Krajevna skupnost Teharje ima svoj grb, ki izvira iz obdobja stare plemiške občine Teharje iz 16. stoletja. Grb ima v notranjem modrem polju dve konični šesterokraki zlati zvezdi z zeleno obrobo, ki sta povzeti po grbu celjskih grofov. Pod njima pa še tri zelene hribe: Dolič, Srebotnik in Romance.
(3) Krajevna skupnost Teharje ima svoj praznik na dan trških pravic, 25. maja. Ob tej priložnosti lahko podeli priznanja in plakete zaslužnim krajanom, organizacijam ali skupnostim.
25. člen
Krajevna skupnost Trnovlje ima svoj praznik na dan državnosti, 25. junija. Ob tej priložnosti lahko podeli zaslužnim krajanom, organizacijam ali skupnostim priznanja in plakete.
V. FINANCIRANJE DELOVANJA
26. člen
(1) Ožji deli so pravne osebe javnega prava v okviru nalog, ki jih skladno s statutom MOC opravljajo samostojno in imajo pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(2) Ožji deli nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
(3) Ožji del zastopa predsednik sveta ožjega dela.
(4) Za izvrševanje finančnega načrta ožjega dela sta odgovorna predsednik sveta in svet ožjega dela.
27. člen
(1) Prihodki in odhodki ožjega dela morajo biti zajeti v njegovem finančnem načrtu, ki je sestavni del proračuna MOC, bilančni podatki ožjega dela pa so vključeni v bilance proračuna MOC.
(2) Sredstva se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom MOC ter le v obsegu proračunskih postavk.
28. člen
(1) Sredstva namenjena za tekoče delovanje ožjih delov ter financiranje nalog in aktivnosti, ki jih določa Statut MOC se zagotavljajo za vse ožje dele v enaki višini, ki jo letno določi Mestni svet MOC ob sprejemu proračuna MOC.
(2) Ožji deli, poleg sredstev iz občinskega proračuna, financirajo naloge tudi s sredstvi, pridobljenimi z opravljanjem lastne dejavnosti, z donatorskimi sredstvi, s samoprispevki in z drugimi prihodki, ki ne vplivajo na višino upravičenih sredstev po prvem odstavku tega člena.
(3) Ožji deli lahko uporabljajo sredstva iz prejšnjega odstavka le za namene za katere so bila pridobljena.
(4) O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe oziroma med podprogrami v okviru glavnih programov odloča na predlog neposrednega uporabnika župan, v višini do 20 %.
29. člen
(1) Sredstva, ki so v proračunu MOC predvidena za financiranje ožjih delov, se po področjih proračunske porabe razporedijo s finančnimi načrti posameznih ožjih delov.
(2) Aktivnosti posameznega ožjega dela se določijo s programom dela, ki ga v skladu z določili tega odloka in drugih aktov sprejema za posamezno proračunsko leto svet ožjega dela in mora biti usklajen s finančnim načrtom ožjega dela, ki je sestavni del Odloka o proračunu MOC in ga sprejme Mestni svet MOC.
(3) Ožji deli so dolžni posredovati predlog svojega finančnega načrta v roku, ki je določen za pripravo predloga proračuna MOC.
30. člen
Sredstva za financiranje se ožjim delom praviloma nakazujejo po dvanajstinah za pretekli mesec v skladu s potrjenim finančnim načrtom.
31. člen
Ožji deli morajo pred sklenitvijo pravnega posla, pridobiti predhodno soglasje župana, sicer so ti pravni posli nični, razen če je z veljavnim odlokom o proračunu MOC za posamezne posle določeno drugače.
32. člen
(1) Poslovne prostore v lasti MOC, uporabljajo ožji deli brezplačno ter z njimi upravljajo in gospodarijo na podlagi pogodbe o upravljanju.
(2) V skladu z možnostmi imajo poleg organov ožjih delov pravico do brezplačne uporabe poslovnih prostorov za njihovo redno dejavnost tudi organizacije in društva, ki delujejo na njenem območju in se ukvarjajo s humanitarno, kulturno ali drugo neprofitno dejavnostjo v javnem interesu.
(3) Organizacije in društva iz prejšnjega odstavka uporabljajo poslovne prostore, ki so jim dani v brezplačno uporabo skrbno in gospodarno.
(4) O načinu in pogojih uporabe poslovnih prostorov se organizacije in društva iz prejšnjega odstavka dogovorijo z ožjimi deli, o čemer sklenejo pisni dogovor.
(5) Stroške zavarovanja za poslovne prostore in opremo v lasti MOC, ki jih za svoje delovanje uporabljajo ožji deli financira MOC.
VI. NADZOR
33. člen
(1) Nadzor nad finančnim poslovanjem ožjih delov opravlja Nadzorni odbor MOC.
(2) Nadzorni odbor MOC je pristojen tudi za ocenjevanje smotrnosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev ter razpolaganja in upravljanja s premoženjem ožjih delov.
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
34. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Sklep o osnovah in merilih za financiranje delovanja mestnih četrti in krajevnih v Mestni občini Celje (Uradne objave, št. 5/96 in 10/97).
35. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0302-9/2013
Celje, dne 3. decembra 2013
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.