Uradni list

Številka 38
Uradni list RS, št. 38/1996 z dne 19. 7. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 38/1996 z dne 19. 7. 1996

Kazalo

2473. Odlok o krajevnih skupnostih, stran 3337.

Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95) in 22. člena statuta Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 60/95) je Občinski svet občine Gornja Radgona na seji dne 18. 4. 1996 sprejel
O D L O K
o krajevnih skupnostih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določijo območja krajevnih skupnosti, nekatere naloge in pristojnosti krajevnih skupnosti, organi krajevnih skupnosti, volitve članov sveta in način financiranja krajevnih skupnosti:
V krajevni skupnosti se lahko v skladu s statutom občine in z zagotovitvijo finančnih sredstev opravlja del nalog, ki jih ima po tem zakonu občina. Take naloge se lahko prenesejo na KS samo na podlagi ustreznega akta, ki ga sprejme občinski svet.
2. člen
Krajevna skupnost je samostojno organizirana oblika prebivalcev (v nadaljevanju: krajanov) na določenem delu občine, ki jih povezujejo skupni interesi in potrebe na področju zagotavljanja pogojev za boljšo kvaliteto življenja. Krajevna skupnost deluje samostojno v skladu s svojimi akti in programom dela ter v okviru statuta občine.
II. OBMOČJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
3. člen
Občina Gornja Radgona ima sedem krajevnih skupnosti, ki obsegajo naslednja območja:
1. Krajevna skupnost Apače obsega območje naselij:
– Apače, Črnci, Lešane, Lutverci, Mahovci, Nasova, Plitvica, Segovci in Žepovci.
2. Krajevna skupnost Črešnjevci–Zbigovci obsega območje naselij:
– Črešnjevci, Orehovci, Orehovski vrh, Police, Ptujska cesta in Zbigovci.
3. Krajevna skupnost Gornja Radgona obsega območje naselij:
– Gornja Radgona, Hercegovščak, Mele, Norički vrh in Podgrad.
4. Krajevna skupnost Spodnji Ivanjci obsega območje naselij:
– Ivanjski vrh, Očeslavci, Spodnji Ivanjci, Stavešinci in Stavešinski vrh.
5. Krajevna skupnost Negova obsega območja naselij:
– Gornji Ivanjci, Ivanjševci ob Ščavnici, Ivanjševski vrh, Kunova, Lokavci, Negova, Radvenci in Rodmošci.
6. Krajevna skupnost Spodnja Ščavnica obsega območje naselij:
– Aženski vrh, Lastomerci, Lomanoše, Plitvički vrh, Spodnja Ščavnica in Zagajski vrh.
7. Krajevna skupnost Stogovci obsega območje naselij:
– Drobtinci, Grabe, Janhova, Novi vrh, Podgorje, Pogled, Spodnje Konjišče, Stogovci, Vratja vas, Vratji vrh, Zgornje Konjišče in Žiberci.
4. člen
Krajevna skupnost lahko za svoje območje določi krajevni praznik, grb in zastavo.
III. STATUS IN PRISTOJNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
5. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, kadar v tem prometu nastopa s svojimi sredstvi.
Krajevna skupnost ima svoj žiro račun.
Krajevna skupnost je nosilec lastninske pravice na svojem premoženju in z njim prosto razpolaga ob pogojih in na način, kot to določata zakon in njen statut.
6. člen
Krajevna skupnost opravlja naloge krajevnega značaja in na njo prenešene naloge iz pristojnosti občine.
Naloge krajevnega značaja si KS določi s svojim statutom in programom dela. Po statutu občine pa so take naloge zlasti:
– da sprejema program razvoja KS, ki mora biti usklajen s programom razvoja občine,
– da upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in
– da upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte.
Iz pristojnosti občine pa se s tem odlokom na krajevno skupnost prenašajo naslednje naloge:
– da skrbi za ohranitev naravnih lepot in zgodovinskih zanimivosti, zlasti spominskih obeležij,
– da sodeluje s pristojnimi organi občine pri izvajanju nalog na področju zaščite in reševanja občanov ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– da sodeluje s pristojnimi organi in službami pri spremljanju socialne problematike na svojem območju in pri predlaganju ukrepov za njihovo reševanje,
– da sodeluje pri izvajanju raznih oblik socialnega varstva, sosedske pomoči, nege na domu in reševanju stanovanjskih vprašanj,
– da sodeluje pri vzdrževanju objektov in naprav, namenjenih telesnovzgojnim in kulturnim dejavnostim,
– sodeluje z organi občine pri izvrševanju občinskih nalog na območju krajevne skupnosti.
Naloge iz tretjega odstavka tega člena se ovrednotijo in se za njihovo izvajanje zagotovijo KS vsako leto potrebna sredstva iz občinskega proračuna.
7. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese v upravljanje krajevni skupnosti prostore, objekte ali naprave, s katerimi razpolaga, če ugotovi, da je to v interesu KS in da bi se na ta način dosegla večja gospodarnost in bolj racionalna raba posamezne stvari.
IV. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
8. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
9. člen
Svet krajevne skupnosti odloča v vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost in tistih, ki mu jih je poveril občinski svet. Za delo sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe statuta Občine Gornja Radgona v delu, ki se nanaša na občinski svet in poslovnika občinskega sveta.
Delo sveta krajevne skupnosti in organov se podrobneje opredeli v statutu krajevne skupnosti, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti v roku treh mesecev po izvedenih volitvah.
10. člen
Občinski svet z odlokom in ob poprejšnjem soglasju svetov krajevnih skupnosti določi število članov svetov krajevnih skupnosti ter volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti.
11. člen
Člani sveta krajevne skupnosti izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Svet lahko imenuje tajnika, ki je za svoje delo odgovoren svetu krajevne skupnosti.
Tajnik pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
Funkcije se v krajevni skupnosti opravljajo praviloma neprofesionalno.
Način opravljanja funkcije članov sveta KS in tajnika KS določa statut krajevne skupnosti.
12. člen
Svet krajevne skupnosti:
– sprejema statut krajevne skupnosti,
– sprejema letni finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti,
– sprejema letni program dela krajevne skupnosti,
– voli predsednika in podpredsednika in imenuje tajnika,
– daje predloge za razvoj in reševanje komunalne, stanovanjske in prostorske problematike v krajevni skupnosti,
– na svojem prostoru spremlja problematiko s področja šolstva, zdravstva in sociale in predlaga naloge za njihovo razrešitev,
– predlaga razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka,
– določa krajevni praznik, grb in zastavo,
– imenuje odbore in komisije za posamezna delovna področja v krajevni skupnosti,
– sodeluje z županom in občinskim svetom in njegovimi delovnimi telesi pri izvrševanju nalog na območju krajevne skupnosti,
– odloča o drugih zadevah v okviru nalog, ki jih opravlja krajevna skupnost.
13. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa krajevno skupnost,
– predlaga v sprejem letni finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti, predlaga letni program dela krajevne skupnosti,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev sveta krajevne skupnosti,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev sveta krajevne skupnosti,
– opravlja druge naloge, ki mu jih nalaga statut krajevne skupnosti in poveri občinski svet.
14. člen
Predstavniki občinskih odborov lahko prisostvujejo sejam sveta krajevne skupnosti, kadar se obravnava problematika z njihovega delovnega področja.
Svet krajevne skupnosti je dolžan poročati občinskemu svetu in županu o svojem delu in sklepih, če je za to dana zahteva.
V. VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI
15. člen
Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti.
Člani sveta krajevne skupnosti so lahko le volivci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti.
Člani sveta krajevne skupnosti se volijo po večinskem načelu. Za večinske volitve se v krajevni skupnosti oblikujejo volilne enote.
Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
16. člen
Volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše župan občine.
17. člen
Mandatna doba izvoljenih članov sveta traja 4 leta, oziroma do zaključka mandata članov občinskega sveta.
18. člen
Volitve v svete krajevnih skupnosti vodijo in izvajajo občinska volilna komisija in volilne komisije teh skupnosti.
VI. NAČIN FINANCIRANJA KRAJEVNE SKUPNOSTI
19. člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje potreb in interesov krajanov krajevna skupnost pridobiva sredstva iz proračuna občine za opravljanje nalog, ki jih občinski svet določi v letnem planu občine, premoženja krajevne skupnosti, krajevne rente in prispevkov, prostovoljnih prispevkov krajanov, podjetij in drugih, s krajevnim samoprispevkom, z delom in na druge načine. S tako pridobljenimi sredstvi krajevna skupnost razpolaga v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost za zadovoljevanje in uresničevanje svojih potreb lahko najema kredite vendar le s soglasjem občinskega sveta.
20. člen
Občina Gornja Radgona ne prevzema finančne obveznosti za naloge oziroma programe, ki niso bile predvidene v občinskem proračunu.
VII. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21. člen
Dosedanji organi krajevne skupnosti nadaljujejo s svojim delom do izvolitve novih organov.
Prve volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi statuta občine.
Prvo sejo na prvih volitvah izvoljenega sveta krajevne skupnosti skliče predsednik občinske volilne komisije najpozneje v 8 dneh po opravljenih volitvah. Na tej seji se svet KS konstituira tako, da izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Novoizvoljeni predsednik sveta krajevne skupnosti nastopi dolžnost predsednika takoj.
Prevzem nalog iz področja dela sveta KS se opravi zapisniško ali na podlagi akta o primopredaji, ki ga pripravi prejšnji svet KS.
22. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 023-1/96-00
Gornja Radgona, dne 18. aprila 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Gornja Radgona
Peter Fridau l. r.