Uradni list

Številka 29
Uradni list RS, št. 29/2013 z dne 5. 4. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 29/2013 z dne 5. 4. 2013

Kazalo

1111. Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Sevnica, stran 3636.

Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 – ZVKD-1), 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11) je Občinski svet Občine Sevnica na 20. redni seji dne 27. 3. 2013 sprejel
O D L O K
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Sevnica
1. člen
Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine:
1.1. Arheološka najdišča
1. Apnenik – Grad Stari grad (EŠD: 14723, parc. št. 1006/3 (del), 863 (del), 866/1 (del), k.o. Boštanj),
2. Birna vas – Gomila Ajdovski grob (EŠD: 14724, parc. št. 1119 (del), k.o. Šentjanž),
3. Blanca – Arheološko najdišče Blanško polje (EŠD: 29637, parc. št. *68, 536/1, 536/2, 540 (del), 542/1, 542/2 (del), 551, 553/1, 553/2, 557/2, 557/3, 558, 559, 560/1, k.o. Blanca),
4. Boštanj – Gomila Na Gavgah (EŠD: 14726, parc. št. 557/19 (del), 557/20 (del), k.o. Boštanj),
5. Dolenji Boštanj – Gomila Gola Gorica (EŠD: 14728, parc. št. 32/28 (del) k.o. Boštanj),
6. Dolnje Brezovo – Gomila Grbelne (EŠD: 14730, parc. št. 125 (del), k.o. Brezovo),
7. Gabrijele – Gomilno grobišče Brije (EŠD: 14731, parc. št. *42/4, 1614 (del), 445/2, 445/3, 445/4, 445/5, 445/6, 446/1 (del), 456 (del), 457/1 (del), 457/2 (del), 476 (del), 477 (del), 480 (del), 481 (del), 497, k.o. Pijavice),
8. Gornje Orle – Gomila Bučji hrib (EŠD: 14733, parc. št. 2532/779 (del), k.o. Hubajnica),
9. Kaplja vas – Gomila Boršt (EŠD: 14734, parc. št. 2168/1, 2172, k.o. Tržišče),
10. Kaplja vas – Arheološko območje Šentjurski hrib (EŠD: 10288, parc. št. *109/1, *109/2, *110, 1894/2 (del), 1895/2 (del), 1902 (del), 1903, 1904, 1905/1 (del), 1917/1, 1917/2, 1918, 1919/1 1919/2, 1922, 1923, 1928, 1929, 1932, 1938/3, 1942, 2037, 2038/1, 2038/2, 2039, 2042, 2044, 2045, 2051, 2055, 2056, 2057, 2058, 2061, 2065, 2066, 2069/1 (del), 2732, 2733 (del), 2734, 2735 (del), k.o. Tržišče.
11. Kladje nad Blanco – Gomilno grobišče Dele (EŠD: 14735, parc. št. 165/2, 351/2 351/3 (del), 366 (del), k.o. Kladje),
12. Kompolje – Gomilno grobišče Dobrava (EŠD: 14736, parc. št. 364/1 (del), k.o. Kompolje),
13. Kompolje – Arheološko najdišče Pod Malnom (EŠD: 29671, parc. št. 119/3, 120/1, 121/1, 122/1, 123/1, 124/1, 125/1, 126/1, 127/3, 127/5, 128/1, 129/1, k.o. Kompolje),
14. Laze pri Boštanju – Gomila Hantin (EŠD: 14738, parc. št. 2531/63 (del), 2531/64 (del), k.o. Log),
15. Laze pri Boštanju – Grad Rekštajn (EŠD: 14739, parc. št. 2531/1 (del), k.o. Log),
16. Log – Arheološko najdišče Groblje (EŠD: 14741, parc. št. 1280/2, 1280/3 (del), 1281, 1284/2, 1284/3, 1284/4, 1285/2, 1285/3, 1285/4, 1286/2, 1286/3, 1286/4, 1287/2, 1287/3, 1287/4, 1288/2, 1288/3, 1288/4, 1289/2, 1289/3, 1289/4, 1290/2, 1290/3, 1290/4, 1291/10, 1291/4, 1291/6, 1291/7, 1291/8, 1291/9, 1292/2, 1292/3, 1292/4, 1293/10, 1293/4, 1293/6, 1293/7, 1293/8, 1293/9, 1294/2, 1294/3, 1294/4, 1295/2, 1295/3, 1295/4, 1296/2, 1296/3, 1296/4, 1297/2, 1297/3, 1297/4, 1298/2, 1298/3, 1298/4, 1299/2, 1299/3, 1299/4, 1300/10, 1300/4, 1300/6, 1300/7, 1300/8, 1300/9, 1301/2, 1301/3, 1301/4, 1302/3, 1302/4, 1304/3, 1304/5, 1304/6, 1304/7, 1304/8, 1304/9, 1305/4, 1305/5, 1305/6, 1305/7, 1305/8, 1305/9, 1306/10, 1306/3, 1306/4, 1306/5, 1306/6, 1306/7, 1306/8, 1306/9, 1307/3, 1307/4, 1307/5, 1307/6, 1309/1, 1309/2, 1310/1, 1310/2, 1311/1, 1311/2, 1312/40, 1312/42, 1313/1, 1313/2, 1314/3, 1314/4, 1314/5, 1314/6, 1315/1, 1315/2, 1317/1, 1317/2, 1318/3, 1318/4, 1318/5, 1318/6, 1319/1, 1319/2, 1320/1, 1320/2, 1321/3, 1321/4, 1321/5, 1321/6, 1322/1, 1322/2, 1323/1, 1323/2, 1324/1, 1324/2, 1325/1, 1325/2, 1326/1, 1326/2, 1327/1, 1327/2, 1328/1, 1328/2, 1329/1, 1329/2, 1330/1, 1330/2, 2534/9 (del), 2554/1 (del), k.o. Log),
17. Log – Arheološko najdišče Kamenca (EŠD: 14742, parc. št. 2532/779 (del), k.o. Hubajnica, 2532/291 (del), 2532/292 (del), 2532/293 (del), 2532/294 (del), k.o. Log),
18. Lukovec nad Boštanjem – Gomila Grmašca (EŠD: 14743, parc. št. 1748/27 (del), 1748/42 (del), k.o. Log),
19. Osredek pri Krmelju – Gomilno grobišče Raguša (EŠD: 14744, parc. št. 2532/392 (del), 2532/393 (del), 2532/762 (del), k.o. Hubajnica),
20. Podgorica nad Sevnico – Arheološko najdišče Revanšce (EŠD: 27770, parc. št. 546/16 (del), 546/25 (del), k.o. Podgorje),
21. Polje pri Tržišču – Gomila Dolge njive (EŠD: 14745, parc. št. 426/34 (del), k.o. Pijavice),
22. Polje pri Tržišču – Grobišče Stara sela (EŠD: 14746, parc. št. 188/3, 189/1, k.o. Pijavice),
23. Polje pri Tržišču – Gomilno grobišče Zadob (EŠD: 14747, parc. št. 178/1, 178/2, 178/3, 178/4, 179/10, 179/2 (del), 179/5, 179/6, 179/7, 179/8, 179/9, k.o. Pijavice),
24. Preska pri Boštanju – Gomila Zajček (EŠD: 14748, parc. št. 2532/60, 2532/61, 2546, 342, 346, k.o. Log),
25. Preska pri Boštanju – Gomila Hrebec (EŠD: 14749, parc. št. 2532/533 (del), k.o. Hubajnica),
26. Primož – Gomila Mlake (EŠD: 14750, parc. št. 2532/453 (del), 2532/454 (del), k.o. Hubajnica),
27. Razbor – Arheološko najdišče Gradec (EŠD: 14751, parc. št. 705/3 (del), 705/4 (del), 705/8 (del), 705/9 (del), k.o. Okroglice),
28. Sevnica – Naselbina Dobrava (EŠD: 14752, parc. št. 1511/3 (del), 1514, 530/39, 530/5, 530/68 (del), 530/73, 530/74 (del), 530/83, 530/84, 546/3, 547, 601, 609, 610, 619, 620, 622/1, 622/2, 623/3, 623/4, 624/5, 626/1, 626/2, 627, 631/3, 631/4, 631/5, 631/6, 631/7, 631/8, 631/9, 635/1, 635/2, 646/1, 646/2, 647/1, 647/2, 647/3, 647/4, 650, 655/2, 655/3, 655/4, 655/5, 655/7, 655/8, 655/9, 657/1, 657/2, 657/3, k.o. Sevnica),
29. Studenec – Arheološko najdišče Krvava luža (EŠD: 629, 742/30, 742/31, 742/34, 742/35, 742/38, 742/39, 742/41, 742/43, 742/44 (del), 742/6, 742/8, 742/9 (del), 743/1 (del), 744/1 (del),744/2, 745/1 (del), 745/2, 746/1 (del), 747/1 (del), 747/2 (del), 751 (del), 754 (del), 760/1, 760/4, 773, 774, 776/1, 776/10, 776/12, 776/2, 776/3, 776/4, 776/5, 776/7, 777, 778, 779, 780/1, 780/2, 780/3, 782/1, 782/2, 783, 784, 791/1 (del), 791/3, k.o. Studenec),
30. Velika Hubajnica – Gomila Lopata (EŠD: 14756, parc. št. 1469/188 (del), 1469/189 (del), 1469/69 (del), k.o. Bučka),
31. Vranje pri Sevnici – Arheološko najdišče Ajdovski gradec (EŠD: 838, parc. št. *245, *69/2, *69/3, *69/4, 1444, 388, 389, 390, 391, 392, 393, 417/1, 417/2, 417/3, 417/4, 417/5, 417/6, 417/7, 417/8, 418/1, 418/2, 418/3, 418/4, 425, 456/7, 456/8, 459, 480, 484, 491, 492, k.o. Podvrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *101, *102/1, *102/2, *258, *63, *64, *65, *67, *68, *69/1, *69/5, *69/6, *70, *73, *76, *77, *79, *81, /82, *83, *85, *89/1, *90, *92, *93, *95, *97, *98, *99, 1445 (del), 1448, 1452, 1453, 1454, 1456/1, 1468 (del), 1478, 1482, 383, 385, 387, 413, 416, 419, 420, 421, 422, 423, 424, 426, 428, 429, 430, 431, 432/1, 432/2, 433, 434, 435, 436, 437, 438, 441, 442, 443, 445, 446, 447/1, 447/2, 448, 449, 450, 451, 452, 453, 454, 456/1, 456/4,456/5, 456/6, 461, 463, 464 465, 466, 469, 470, 472, 473, 474, 475, 476, 479, 481/1, 481/2, 482, 483/1, 483/2, 485/1, 485/2, 486, 487, 489, 490, 493/1, 493/2, 494, 495, 496, 497, 583, 584, 585/1, 585/2, 586, 587, 588/1, 588/2, 589, 591, 594, 595, 596, 601, 602, 604, 605, 606, 607, 608, 610, 612, 613, 614, 615, 616, 617, 618, 620, 621, 624, 625, 626, 627, 628/1, 628/2, 628/3, 629, 630, 631, 632, 633, 634, 636 (del), 642 (del), 652, k.o. Podvrh),
32. Vrh pri Boštanj – Gomila Volčje jame (EŠD: 14757, parc. št. 867/2 (del), k.o. Vrh).
1.2. Stavbe
1.2.1. Profani objekti
33. Cerovec pri Šentjanžu – Zupanova domačija (EŠD: 29467, parc. št. 1053 (del), 1054/2 (del), 1055, 1060/2, 1061 (del), 1148 (del), 1149 (del), k.o. Cerovec; parc. št. vplivnega območja spomenika 1051, 1053 (del), 1054/1, 1054/2 (del), 1056 (del), 1060/1, 1061 (del), 1148 (del), k.o. Cerovec),
34. Dolnje Brezovo – Kozolci dolnjebrezovškega polja (EŠD: 29293, parc. št. *113/2, 870, *114, 876/1, 876/2, *115, 877/1, 877/2, 883, *119, *120, 910/1, 910/2, *144, 915/5, *122, 922/1, 922/4, 871, 884/1, 884/2, 890/1, 890/2, 891, 898/1, 898/2, 899, 904, 905/1, 905/2, 911/2, 914/2, 915/4, 915/7, 918/4, 918/6, 919, 920/2, 977/14, k.o. Brezovo),
35. Drožanje – Florjančičev hram (EŠD: 29044, parc. št. *58/6, k.o. Metni vrh),
36. Drožanje – Hiša Drožanje 16 (EŠD: 28997, parc. št. *66, k.o. Metni Vrh),
37. Drožanje – Kožuhova zidanica (EŠD: 28973, parc. št. *96, k.o. Metni Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *95, *96 (del), 853, k.o. Metni Vrh),
38. Drušče – Dolenškov toplar (EŠD: 29011, parc. št. 2122(del), k.o. Telče; parc. št. vplivnega območja spomenika 2122 (del), k.o. Telče),
39. Drušče – Hiša Drušče 4 (EŠD: 28999, parc. št. *40 (del), k.o. Telče; parc. št. vplivnega območja spomenika *40 (del), k.o. Telče),
40. Drušče – Jenetov toplar (EŠD: 29001, parc. št. 2120/1 (del), k.o. Telče; parc. št. vplivnega območja spomenika 2120/1 (del), k.o. Telče),
41. Gornje Brezovo – Kozolci gornjebrezovškega polja (EŠD: 29294, parc. št. *107/1, *108, *109/1, *109/2, *110, *112/1, 684/1, 689/3, 691/1, 694/2, 697/1, 700/2, 700/3, 703/3, 703/4, 707/1, 708/1, 713/1, 714/1, 977/8, 991/4, k.o. Brezovo),
42. Jablanica pri Boštanju – Tomažinov hlev (EŠD: 29003, parc. št. 1395 (del), k.o. Kompolje; parc. št. vplivnega območja 1395 (del), k.o. Kompolje),
43. Kal pri Krmelju – Domačija pri Trkaj (EŠD: 29255, parc. št. 1345 1342/1, 1343/1 (del), 1344, 1343/3 (del), k.o. Kal),
44. Kamenica – Hribčev kozolec (EŠD: 29048, parc. št. 276 (del), k.o. Goveji Dol; parc. št. vplivnega območja spomenika 276 (del), 277, k.o. Goveji Dol),
45. Kamenica – Štihov kozolec (EŠD: 29005, parc. št. 256/2 (del), k.o. Goveji Dol; parc. št. 256/1, 256/2 (del), k.o. Goveji Dol),
46. Kladje pri Krmelju – Jagerjeva hiša (EŠD: 29168, parc. št. 918/1 (del), k.o. Kal; parc. št. 918/1 (del), k.o. Kal),
47. Kladje pri Krmelju – Jamškova domačija (EŠD: 29253, parc. št. 907, 1608 (del), 908/1, 908/2, k.o. Kal),
48. Kompolje ob Savi – Mlakarjev kozolec (EŠD: 29052, parc. št. 108/1 (del), k.o. Kompolje),
49. Konjsko – Hiša Konjsko 6 (EŠD: 29053, parc. št. 2913, k.o. Log; parc. št. vplivnega območja spomenika *190, 2217/2, 2912, k.o. Log),
50. Ledina – Jazbinškova zidanica (EŠD: 29055, parc. št. 965 (del), k.o. Ledina),
51. Log – Kozolci loškega polja (EŠD: 29252, parc. št. *301, 1331/1 (del), 1332/1 (del), 1333/1 (del), 1334/1 (del), 1335/1 (del), 1336/1 (del), 1337/3 (del), 1337/5 (del), 1338/1 (del), 1339/3 (del), 1339/5 (del), 1340/1 (del), 1341/1 (del), 1342/1 (del), 1343/1 (del), 1344/1 (del), 1345/1 (del), 1346/1 (del), 1347/1 (del), 1351/11, 1351/12, 1351/13 (del), 1351/14 (del), 1351/9 (del), 1354/1 (del), 1354/2, 1587/5 (del), 1588/2 (del), 1589/4 (del), 1589/6 (del), 1590/2 (del), 1591/2 (del), 1592/2 (del), 1593/2 (del), 1594/2 (del), 1595/2 (del), 1596/2 (del), 1597/2 (del), 1598/4 (del), 1598/6 (del), 1599/2 (del), 1600/2 (del), 1601/2 (del), 1602/2 (del), 1603/2 (del), 1604/4 (del), 1604/6 (del), 1605/4 (del), 1605/6 (del), 1606/2 (del), 1607/2 (del), 1608/2 (del), 1609/2 (del), k.o. Log),
52. Loka pri Zidanem Mostu – Dvorec Loka (EŠD: 10185, parc. št. 11 (del), k.o. Sevnica),
53. Loka pri Zidanem Mostu – Spodnji Korenov mlin (EŠD: 2291, parc. št. 781/1 (del) k.o. Loka pri Zidanem Mostu; parc. št. vplivnega območja spomenika *100/1, *101/1, 781/1 (del), k.o. Loka pri Zidanem Mostu),
54. Loka pri Zidanem Mostu – Zgornji Korenov mlin (EŠD: 3774, parc. št. *100/3, k.o. Loka pri Zidanem Mostu; parc. št. vplivnega območja 745/3 (del), k.o. Loka pri Zidanem Mostu),
55. Lukovec nad Boštanjem – Pristava Lukovec 1 (EŠD: 16167, parc. št. *182/1 (del), k.o. Log; parc. št. vplivnega območja spomenika *182/1 (del), *182/2, *272, *273, *295, *345, 1748/38, 1748/39, 1748/49, 2076/1, 2076/10, 2076/11, 2076/12, 2076/13, 2076/15, 2076/16, 2076/17, 2076/2, 2076/21, 2076/22, 2076/3, 2076/9, 2078/1, 2078/2, 2078/3, 2078/4, 2078/5, 2078/6, 2082/1, 2082/2, 2082/3, 2082/6, 2092/1, 2092/2, k.o. Log),
56. Lukovec nad Boštanjem – Kozolci lukovškega polja (EŠD: 29250, parc. št. *300, 1832/1, 1842, 1843, 1845, 1909/1, 1911, 1923/1, 1924/1, 1927/1, 1928 (del), 1929 (del), 2051 (del), 2052 (del), 2060, 2061 2062, 2064, 2536/1 (del), k.o. Log),
57. Mala Hubajnica – Hlev in kozolec pri Krnc (EŠD: 29167, parc. št. *283 (del), k.o. Hubajnica; Bučka, parc. št. vplivnega območja spomenika 1352/6, 1394, k.o. Bučka, *283, k.o. Hubajnica),
58. Metni Vrh – Kozolec na domačiji Metni Vrh 4 (EŠD: 29157, parc. št. *117, k.o. Metni Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *118, 1060, 1061, k.o. Metni Vrh),
59. Pijavice – Hiša Pijavice 1 (EŠD: 29155, parc. št. *11, k.o. Pijavice; parc. št. vplivnega območja spomenika *11 (del), 72/1, 72/2, 74, k.o. Pijavice),
60. Podgorje ob Sevnični – Kunškov kozolec (EŠD: 29152, parc. št. *50/3, k.o. Podgorje; parc. št. vplivnega območja 625, 626, k.o. Podgorje),
61. Podgorje ob Sevnični – Šola (EŠD: 29151, parc. št. *63/1 (del), k.o. Podgorje; parc. št. vplivnega območja *130, *63/1 (del), 802/3, 802/4, 802/5, 802/7, 803 (del), 804/1, 804/2, 804/3, 805/1, 805/2, 805/4, 806/2, k.o. Podgorje),
62. Podvrh pri Vranju – Jazbečev kozolec (EŠD: 9292, parc. št. *212, k.o. Podvrh; parc. št. vplivnega območja *209, *210, *211, 1265, 1275 (del), 1283, 1286, 1472, k.o. Podvrh),
63. Podvrh pri Vranju – Zidanica Podvrh 52 (EŠD: 27071, parc št. *150 (del), k.o. Podvrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *150 (del), 855, k.o. Podvrh),
64. Polje pri Tržišču – Hiša Polje pri Tržišču 3 (EŠD: 29150, parc. št. *23 (del), k.o. Pijavice; parc. št. vplivnega območja spomenika *23 (del), 350/1, 350/2, k.o. Pijavice),
65. Polje pri Tržišču – Kašča pri Majcen (EŠD: 29149, parc. št. *24/10 (del), k.o. Pijavice; parc. št. *23, *24/1, *24/10 (del), *24/11, *24/5, *24/8, *24/9, 1615/2, 1615/3, 1615/4, 1615/5 (del), k.o. Pijavice),
66. Ponikve pri Studencu – Hiša Ponikve 23 (EŠD: 29148, parc. št. *125/1 (del), k.o. Studenec; parc. št. *125/1 (del), *125/2, *125/3, 2161/1, k.o. Studenec),
67. Prešna Loka – Kašča na domačiji Prešna Loka 24 (EŠD: 29146, parc. št. *158 (del), k.o. Metni Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *158 (del), *159, 1181, 1182, 1185, 1201, k.o. Metni Vrh),
68. Sevnica – Grad Sevnica (EŠD: 645, parc. št. 933/1, 933/2, 931/2, 931/3, k.o. Sevnica),
69. Sevnica – Grajska kašča (EŠD: 14759, parc. št. 119/4 (del), k.o. Sevnica),
70. Sevnica – Trški dvorec – Lichtenwald (EŠD: 14754, parc. št. 29/5, k.o. Sevnica),
71. Sevnica – Brivsko-frizerski salon Kreutz (EŠD: 18545, parc. št. 30/4, k.o. Sevnica),
72. Sevnica – Gostilna Vrtovšek (EŠD: 18555, parc. št. 104/9, k.o. Sevnica),
73. Sevnica – Kovačija Staroveški (EŠD: 29658, parc. št. 97/1, k.o. Sevnica),
74. Skrovnik – Domačija Skrovnik 4 (EŠD: 29248, parc. št. *130, *165, *167, *168, 2338 (del), 2339/1 (del), 2373, 2374, 2377, 2700 (del), 2701 (del), k.o. Tržišče),
75. Slančji Vrh – Domačija Slančji Vrh 6 (EŠD: 29247, parc. št. *47, 1672/1 (del), k.o. Krsinji Vrh),
76. Stržišče – Kozolec na domačiji Stržišče 14 (EŠD: 29141, parc. št. *71, 504 (del), k.o. Trnovec; parc. št. vplivnega območja spomenika *190, 2217/2, 2912, k.o. Log, 965 (del), k.o. Ledina, *71 (del), *72, 504 (del), 505, k.o. Trnovec),
77. Studenec – Župnijski kozolec (EŠD: 29140, parc. št. *89, k.o. Studenec),
78. Šentjanž na Dolenjskem – Markovičev hlev (EŠD: 29243, parc. št. 31, 32/1, 32/2, 1617 (del), 29 (del), k.o. Kal; parc. št. vplivnega območja spomenika 1624 (del), 30/1, 30/2, 33, 34, 35, 36, k.o. Kal, 623, 624 (del), 625, k.o. Podboršt),
79. Šentjur na Polju – Kozolci spodnjega polja (EŠD: 29654, parc. št. *109, *2/1, *2/10, *2/2, *2/3, *2/4, *2/5, *2/6, *2/7, *2/8, 129/1, 129/6, 130/1, 132/1, 133/1, 134/1, 135/1, 136/1, 139/1, 140/1, 142/1, 143/1, 145/1, 146/1, 148/1, 148/3, 149/1, 149/4, 149/6, 151/1, 151/3, 152/1, 33/1, 33/3, 36/1, 37/1, 38/2, 42/1, 43/1, 43/3, 46/1, 47/1, 50/1, 52/1, 55/1, 57/1, 61/2, 61/4, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 968/15 (del), k.o. Breg),
80. Šmarčna – Kozolci na polju (EŠD: 29655, parc. št. 496/2, 498/2, 495/2, 500/2, 502/2, 497/2, 496/3, 495/1, 495/3, 488/1, 489/3, 543/3, 543/1, 541/1, 541/2, 540/1, 538/1, 488/3, 486, 511/1, 509/1, 489/2, 488/2, 512/1, 508/1, 501/1, 501/2, 508/2, 500/1, 504/2, 511/2, 505, 504/1, 510/1, 509/2, 491/3, 492/2, 492/5, 492/2, 492/3, 493/3, 491/2, 491/4, 490/3, 491/4, 494/3, 493/2, 490/2, 493/1, 494/2, 490/1, 492/1, 491/1, 1611/1 (del), k.o. Kompolje),
81. Štajngrob – Zidanica Štajngrob 8 (EŠD: 29165, parc. št. 228, k.o. Kal; parc. št. vplivnega območja spomenika 1598 (del), 1619 (del), 227 (del), 230 (del), k.o. Kal),
82. Telčice – Ruparjeva domačija (EŠD: 29242, parc. št. 851/1, 581/2 (del), 838/1 (del), k.o. Telče; parc. št. vplivnega območja spomenika 836 (del), 837/1, 837/2, 837/3, 838/1 (del), 838/2, 851/2 (del), 856, k.o. Telče),
83. Trnovec nad Sevnico – Pajkov vinski hram (EŠD: 27146, parc. št. *131, k.o. Trnovec; parc. št. vplivnega območja spomenika *130, 153/1, 154, 155, k.o. Trnovec),
84. Trnovec nad Sevnico – Vinski hram Trnovec 32 (EŠD: 29657, parc. št. *122, k.o. Trnovec; parc. št. vplivnega območja spomenika 164/2, 165/1, k.o. Trnovec),
85. Trnovec nad Sevnico – Vinski hram Trnovec 39 (EŠD: 28284, parc. št. *129, k.o. Trnovec; parc. št. vplivnega območja spomenika 157/1, 714 (del), k.o. Trnovec),
86. Veliki Cirnik – Majcnova domačija (EŠD: 29240, parc. št. *69, *68, *195, 1344, 1345, 2183 (del), *69, k.o. Veliki Cirnik; parc. št. vplivnega območja spomenika *67, 1366, 1376, 1380, 2183 (del), k.o. Cirnik),
87. Vrh pri Boštanju – Mertlov toplar (EŠD: 29164, parc. št. 16 (del), 19 (del), k.o. Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika 16 (del), 17, 19 (del), k.o. Vrh),
88. Vrh pri Boštanju – Strlekarjev toplar (EŠD: 29163, parc. št. 94/2, k.o. Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika 93/1, 93/2, 94/1, k.o. Vrh),
89. Vrh pri Boštanju – Trbinčev toplar (EŠD: 29162, parc. št. 789, k.o. Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika 785, 787, 788/1, 788/2, 788/3, k.o. Vrh),
90. Zabukovje nad Sevnico – Gospodarsko poslopje pri Pustovsk (EŠD: 9308, parc. št. *134 (del), k.o. Zabukovje; parc. št. vplivnega območja spomenika *133, *134 (del), *135, *136, *137, 1377, 1378/1, 1378/2, 1378/3, 1378/4, 1379, 1380, 1381, 1382, 1383, 1384, 1385, k.o. Zabukovje),
91. Zavratec – Bezjakov hram (EŠD: 29160, parc. št. 416/1 (del), 421/1 (del); parc. št. vplivnega območja spomenika 415, 416/1 (del), 417/1, 418/1, 419/1, 421/1 (del), 422/1, 424/2, k.o. Studenec),
92. Znojile pri Studencu – Kozolec pri Mrgole (EŠD: 29159, parc. št. 2502 (del), k.o. Telče; parc. št. vplivnega območja spomenika 2496/1, 2496/2 (del), 2497/1 (del), 2502 (del), 2845 (del), k.o. Telče).
1.2.2. Sakralno profane stavbe
93. Sevnica – Lutrovska klet (EŠD: 13753, parc. št. 935/6, k.o. Sevnica).
1.2.3. Sakralne stavbe – Cerkve
94. Boštanj – Cerkev Povišanja sv. Križa (EŠD: 1653, parc. št. 342, k.o. Boštanj; parc. št. vplivnega območja spomenika 1014/2 (del), 294/1 (del), 294/10, 294/11, 294/2, 294/23, 294/5 (del), 294/54 (del), 294/55, 330/5, 335, 336, 337, 338, 339, 340, 341, 343,344/1, 344/2, 352, 353, k.o. Boštanj),
95. Budna vas – Cerkev sv. Miklavža (EŠD: 2428, parc. št. 1, 2 (del), k.o. Cerovec; parc. št. vplivnega območja spomenika 1153/1, 1153/2 (del), 1156/2 (del), 14/1 (del), 14/3, 15/1 (del), 16/1, 16/3, 16/4, 16/5, 17, 2/1, 2/2, 3/1, 3/2, 4/1, 4/2, k.o. Cerovec, 1095/3 (del), 121/1, k.o. Hotemež),
96. Čanje – Cerkev sv. Marije Vnebovzete (EŠD: 3359, parc. št. *121, k.o. Žigrski Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *120, *122, *123/1, 1348, 1349, 1350/1, 1350/2, 1351, 1353, 1354/1, 1354/2, 1354/3, 1355, k.o. Žigrski Vrh),
97. Čanje – Cerkev sv. Neže (EŠD: 3355, parc. št. *143, k.o. Žigrski Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *144, 1383/2, 1418/2, 1419, 1421/1, k.o. Žigrski Vrh),
98. Čelovnik – Cerkev sv. Duha (EŠD: 3115, parc. št. 34, k.o. Radež; parc. št. vplivnega območja 421, 433/11, 433/12, 433/8, k.o. Radež),
99. Dolnje Brezovo – Cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD: 3353, parc. št. *20, 168/10 (del), k.o. Brezovo; parc. št. vplivnega območja spomenika 165/2, 165/3, 165/4, 165/5, 168/10, 168/11, 168/12, 168/13, 168/2, (del), 168/3, 168/4, 168/6, 168/9, 170, 173/1, 173/2, 174/1, k.o. Brezovo),
100. Drožanje – Cerkev sv. Martina (EŠD: 3358, parc. št. 65, k.o. Metni Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *58/6, *63, *64, *65 (del), *66, *67, 1307/1, 690, 691, 692, 694/1, 694/2, 695, 696, 697, 698, 700/1, 700/2, 701, 702, 703, 710, 711, 750/1, 750/2, k.o. Metni Vrh),
101. Drožanje – Cerkev sv. Roka (EŠD: 3348, parc. št. *191; k.o. Metni Vrh, parc. št. vplivnega območja *44, *46, 568, 571, 572, 573, 574, 575, 577/2, k.o. Metni Vrh, *190, *192, 1511/1, 706/1, 706/2, 708, 709, 710, 712, 713, 714/1, k.o. Sevnica),
102. Drušče – Cerkev sv. Barbare (EŠD: 2507, parc. št. *46, 2064/2, k.o. Telče; parc. št. vplivnega območja spomenika *131 (del), 2001 (del), 2002/1, 2002/2, 2005, 2006/1, 2006/2, 2009 (del), 2037, 2053, 2056, 2057, 2059, 2060, 2062, 2064/1, 2064/2, 2065, 2830 (del), k.o. Telče),
103. Gabrijele – Cerkev sv. Lenarta (EŠD: 2614, parc. št. *45/1, *45/3, k.o. Pijavice; parc. št. vplivnega območja spomenika *170/1, *170/2, *171, *185, *186, *45/3, *45/4, *45/5, *47/1, *47/2, 1614 (del), 206, 674/15, 674/16, 675/14, 675/15, 675/16, 675/17, 675/18, 675/19 (del), 675/20, 682/1, 682/2, 682/4, 682/5, 685/1, 685/2, 687/1, 687/2, 691/1, 691/2, 697, k.o. Pijavice),
104. Gornje Brezovo – Cerkev sv. Ulrika (EŠD: 3352, parc. št. *105, k.o. Brezovo),
105. Kal pri Krmelju – Cerkev sv. Martina (EŠD: 2429, parc. št. 1182, k.o. Kal; parc. št. vplivnega območja spomenika 1179, 1182 (del), 1183, 1184, 1185/1, 1185/2, 1185/3, 1185/4, 1185/5, 1185/6, 1186/1, 1186/2, 1186/3, 1588 (del), k.o. Kal),
106. Kamenica – Cerkev sv. Marjete (EŠD: 2430, parc. št. 352 (del), k.o. Goveji Dol; parc. št. vplivnega območja spomenika 1231/1 (del), 316, 345 (del), 346, 347, 348, 349, 350, 351, 352, 353 (del), 356/1 (del), k.o. Goveji Dol),
107. Kaplja vas nad Tržiščem – Cerkev sv. Jurija (EŠD: 2615, parc. št. *110, k.o. Tržišče; parc. št. vplivnega območja spomenika *109/2, 2038/2, 2044, 2045, 2055, 2056, 2057, 2058, 2061, 2069/1 (del), 2734, k.o. Tržišče),
108. Kompolje ob Savi – Cerkev sv. Mihaela (EŠD: 1656, parc. št. 1, 2/3, 2/2, k.o. Kompolje),
109. Leskovec v Podborštu – Cerkev Žalostne Matere Božje (EŠD: 2431, parc. št. 1 (del), k.o. Podboršt; parc. št. vplivnega območja spomenika 1 (del), 10, 107/1, 107/2, 109, 11/1, 11/2, 111, 112, 114, 12, 1450 (del), 1451 (del), 171, 172/1, 172/2, 21, 23, 26, 27, 3/1, 3/2, 4, 5, 6, 7, 8, 9, k.o. Podboršt),
110. Log – Cerkev Najdenja sv. Križa (EŠD: 1657, parc. št. *112, k.o. Log),
111. Loka pri Zidanem Mostu – Cerkev sv. Helene (EŠD: 3113, parc. št. 2/2, *6/1, k.o. Loka pri Zidanem Mostu),
112. Lukovec nad Boštanjem – Cerkev sv. Marije Magdalene (EŠD: 1655, parc. št. *181, k.o. Log; parc. št. vplivnega območja spomenika 2010/1, 2010/5, k.o. Log),
113. Metni Vrh – Cerkev sv. Lovrenca (EŠD: 3357, parc. št. *106, k.o. Metni Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *108, *110, 1040, 1041/1, 1041/2, 1042, 1043, 1045, 1046, 1047, 1049, 1050, 1051, 1310, 949, 950/1, 950/2, 951, 953, 954, k.o. Metni Vrh),
114. Mrzla Planina – Cerkev sv. Primoža in Felicijana (EŠD: 3515, parc. št. *44, k.o. Zabukovje; parc. št. vplivnega območja spomenika 1699/2 (del), 264/2 (del), 388 (del), 389 (del), 397 (del), k.o. Zabukovje),
115. Okroglice – Cerkev sv. Lovrenca (EŠD: 3311, parc. št. *14, 194/1, 197, k.o. Okroglice; parc. št. vplivnega območja spomenika *13, 193, 194/1, 194/2, 195/1, 196, 197, k.o. Okroglice),
116. Osredek pri Krmelju – Cerkev sv. Primoža in Felicijana (EŠD: 2432, parc. št. 791, 792, k.o. Kal; parc. št. vplivnega območja spomenika 768/1 (del), 791, 793, 798, k.o. Kal),
117. Pavla vas – Cerkev sv. Jakoba starejšega (EŠD: 2616, parc. št. *128, k.o. Malkovec; parc. št. vplivnega območja spomenika *129/1, *129/2, *129/3, *506, 2832/1, 2833/2, 2834/1, 2834/2, 2834/3, 2834/4, 2835/1, (del), 2835/3, 2836/1, 2836/10, 2836/11, 2836/2, 2836/3, 2836/4, 2836/5, 2836/6, 2836/7, 2836/9, 2838/1, 2838/2, 2838/4, 2839/1, 2842, 2843/1, 2843/2, 2843/3, 2857 (del), 2858, 2859 (del), 3856/1 (del), k.o. Malkovec),
118. Pečje – Cerkev sv. Marjete (EŠD: 3351, parc. št. *88, 556/3, k.o. Brezovo; parc. št. vplivnega območja spomenika *82, *84, *85, *86, *87, *89, *90, *91, *92, 456 (del), 459/1 (del), 553/2, 553/3, 553/4, 554, 555, 556/1, 556/2, 556/3, 557/1, 557/2, 558, 559 (del), 563/1, 564/1, 564/2, 565/4, 566, 567, 568, 571, 982/1 (del), 984/2 (del), 984/3 (del), k.o. Brezovo),
119. Podgorje ob Sevnični – Cerkev sv. Marije Rožnovenske (EŠD: 3517, parc. št. *57, k.o. Podgorje; parc. št. vplivnega območja spomenika *50/6, *50/7, *57 (del), *58, 1338/1, 1338/7, 593, 594/1, 594/2, 595, 596, 597, 598, 599, 600, 601, 602, 603/1, 603/2, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613/1, 749/1, 749/2, 750, 758, 759, 760, 761, 762, 763, 766 (del), 768, 769, 770, 771, 772, 773, 774, 777, 781/4, 782, k.o. Podgorje),
120. Poklek nad Blanco – Cerkev Vseh svetnikov (EŠD: 2900, parc. št. *1/1 (del), 434/3;k.o. Poklek, parc. št. vplivnega območja spomenika *1/1 (del), *1/2, 434/5, 434/6, k.o. Poklek),
121. Primož – Cerkev sv. Primoža in Felicijana (EŠD: 2362, parc. št. *19, k.o. Hubajnica; parc. št. vplivnega območja spomenika *21, 222/1, 222/2, 222/3, 223/1, 225, 226, 227 (del), k.o. Hubajnica),
122. Radež – Cerkev sv. Fabijana in Boštjana (EŠD: 3116, parc. št. *164, k.o. Radež; parc. št. vplivnega območja spomenika *162, *163/1, *163/2, 1050/3, 909/2, 910, 933/1, 933/2, 934, 935, 936, 938, k.o. Radež),
123. Razbor – Cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD: 3308, parc. št. *195 (del), k.o. Okroglice; parc. št. vplivnega območja spomenika *195 (del), *196, *197, *198, *199, *201, *202, *203, *204, *207, *208, *209, *212/1, *248, 1000/1, 1000/2, 1000/3, 1001/1, 1001/2, 1003/1, 1004, 1005, 1007, 1008, 1009/1, 1009/2, 1010, 1013, 1014, 1015, 1018/1, 1018/3, 1018/4, 1019, 1020, 1021, 1022, 1023/1, 1023/2, 1217, 1219/1 (del), 1220/7, 1449 (del), 1450/2 (del), 1450/3, 1450/4, 1452 (del), 1454/1 (del), 1459, 1480, 937/1, 937/2, 938/1, 938/2, 939 (del), 940, 941/1, 941/2, 941/3, 942/1, 942/2, 942/3, 943, 944/2, 970, 971/2, 971/3, 972, 975, 977, 978, 979, 981, 982/1, 982/2, 983, 984, 987, 988/1, 988/2, 989, 990/1, 990/2, 990/3, 990/4, 992, 993, 995, 996, 997, 998, 999/1, 999/2, k.o. Okroglice),
124. Rovišče pri Studencu – Cerkev sv. Urha (EŠD: 2363, parc. št. *52, k.o. Studenec; parc. št. vplivnega območja spomenika *282, *52 (del), *54, *55, 2667/1, 2667/2, 2687, 908/1, 908/2, 909, 910/1, 910/2, 910/3, k.o. Studenec),
125. Sevnica – Cerkev sv. Miklavža (EŠD: 3346, parc. št. 90/5, k.o. Sevnica),
126. Sevnica – Cerkev sv. Florijana (EŠD: 3347, parc. št. 71/3, 71/1, 71/2, 71/4, k.o. Sevnica),
127. Sevnica – Cerkev sv. Marije Vnebovzete (EŠD: 3349, parc. št. 18/6 (del), k.o. Šmarje; parc. št. vplivnega območja spomenika 1, 10/1, 10/2, 10/3, 10/4, 13/1, 13/2, 14/3, 14/4, 14/5, 14/6,14/7, 145/1, 145/2, 146/1, 146/2, 146/3, 15/11, 15/13, 17/2 (del), 17/3, 17/4, 18/3, 18/4, 18/5, 18/6 (del), 2, 21/1, 21/2, 23/1, 23/2, 23/3, 24, 25/1, 25/2, 25/3, 25/4, 31/1, 31/2, 31/3, 31/4, 31/5, 4, 5/1, 5/2, 6/3, 7/1, 7/2, 7/3, 7/4, 7/5, 871/10, 871/11, 871/4, 871/7, 875/11, 875/14, 875/15, 883/2, 9/1, 9/2, k.o. Šmarje),
128. Sevnica – Cerkev sv. Ane v Šmarju (EŠD: 3350, parc. št. 45/29 (del), 45/30, k.o. Šmarje; parc. št. vplivnega območja spomenika 44/2, 45/12, 45/13, 45/14, 45/18, 45/27, 45/28, 45/29 (del), 45/30, 45/9, k.o. Šmarje),
129. Slančji Vrh – Cerkev sv. Urha (EŠD: 2617, parc. št. *49, k.o. Krsinji Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *145, *45, *46, *47, *48, 1668/2, 1671, 1672/1, 1672/2, 1674, 1675, 1753 (del), 1760, 1761, 1763, 1767, 1768/1, 1768/2, 1769, 1770, 1771/2, 1771/3, 1771/4, 1772/1, 1772/2, 1773/1, 1773/2, 1775, 1777, 1787/4, 1794, 1955/1 (del), k.o. Krsinji Vrh),
130. Studenec – Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja (EŠD: 2361, parc. št. *88, k.o. Studenec; parc. št. vplivnega območja spomenika *225, *252, *89, *90, 1588 (del), 1594, 1595, 1596/1, 1597 (del), 1603, 1604, 1606, 1607, 1609/1, 1609/2, 1611, 1612, 1613, 1614, 1615/1, 1617, 2669/10 (del), 2669/8 (del), 2669/9 (del), k.o. Studenec),
131. Šentjanž na Dolenjskem – Cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD: 2427, parc. št. *1 (del), k.o. Šentjanž; parc. št. vplivnega območja spomenika *1 (del), 1263, 2/1, 2/2, 2/3, 28/10, 28/11, 28/12, 28/13, 28/3, 28/8, 29/2, 3/1, 3/2, 30/2, 30/3, 30/4, 30/5, 31, 33/3, 34 (del), 4, 5/2, 5/3, 5/4, k.o. Šentjanž),
132. Šentjur na Polju – Cerkev sv. Jurija (EŠD: 3114, parc. št. *1, k.o. Breg),
133. Telče – Cerkev sv. Jakoba starejšega (EŠD: 2512, parc. št. *11/1, *11/2, *11/3, 13/4, k.o. Telče; parc. št. vplivnega območja spomenika *133, 13/1, 13/3, 14, 15/1, 175, 19, 21/1, 21/2, 22, 23/3, 23/4, 24/1, 24/2, 2826/2, 2827 (del), 29/4, 29/5, 5/1, 6/1, 8/1, 8/2, k.o. Telče),
134. Trnovec nad Sevnico – Cerkev sv. Jurija (EŠD: 3516, parc. št. *11, k.o. Trnovec; parc. št. vplivnega območja spomenika *10, *19/1, *9, 48, 49, 50, 51, 52, 56/2 (del), 66/3 (del), k.o. Trnovec),
135. Tržišče – Cerkev Presvete Trojice (EŠD: 2612, parc. št. *90/1, k.o. Tržišče; parc. št. vplivnega območja spomenika *100 (del), *155, *202, *256, *257, *88/4 (del), *88/5, *88/6, *89, *90/1, *90/2, *90/3, *91, *93, *95, *96, *97, *99, 1698/1, 1698/2, 1727, 1733/2, 1735, 1740/1, 1740/2, 1741/3, 1750/2, 1760/1, 1760/2, 1761, 2688/7 (del), 2727, 2728 (del), 2730/1, 2730/2, k.o. Tržišče),
136. Tržišče – Cerkev Marijinega Vnebovzetja (EŠD: 2613, parc. št. *76/1 (del), k.o. Tržišče; parc. št. vplivnega območja *234, *75, *76/1 (del), *76/2, 1626, 1627/2, 1627/3, 1631, 1644, 1645, 1647, 1659, 1664, 1670, 1671, 1709, k.o. Tržišče),
137. Veliki Cirnik – Cerkev sv. Križa (EŠD: 2484, parc. št. *49 (del), k.o. Cirnik; parc. št. vplivnega območja spomenika *132, *133, *49 (del), *50/1, *50/2, 1045/3, 1045/4, 1045/5, 1045/6, 1045/7, 1045/8, 1046/10, 1046/11, 1046/3, 1046/4, 1046/5, 1046/6, 1046/7, 1046/8, 1046/9, 1047, 1051/1 (del), 2168 (del), k.o. Cirnik),
138. Vranje – Cerkev sv. Štefana (EŠD: 3356, parc. št. *92 (del), k.o. Podvrh),
139. Vrh pri Boštanju – Cerkev Marijinega Vnebovzetja (EŠD: 1658, parc. št. 407 (del), k.o. Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika 2315/4 (del), 385, 386, 401/1, 401/2, 402, 403, 404, 405, 406, 407 (del), 408, 409/1, 409/2, 409/3, 409/4, 440/1, 440/2, 441/1, 441/2, 442, 443, 444, 445/1, 445/2, 446, 448, 449/1, 459, 460, 461, 462, 509/11, 509/18, 509/19, k.o. Vrh),
140. Vrh pri Boštanju – Cerkev sv. Ane (EŠD: 1654, parc. št. 731, k.o. Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika 2308/2, 725, 726, 727, 728, 729/1, 729/2, 740/1, 740/2, 740/3, 740/5, 741, k.o. Vrh),
141. Zabukovje nad Sevnico – Cerkev sv. Lenarta (EŠD: 3514, parc. št. *1, k.o. Zabukovje; parc. št. vplivnega območja spomenika *15, *183, *3/1, *3/2, 1458, 1459/1, 1460/5, 1460/8, 1461, 1468/1, 1468/2, 1468/5, 1468/6, k.o. Zabukovje),
142. Žigrski Vrh – Cerkev sv. Benedikta (EŠD: 3354, parc. št. 1664 (del), 2/1, k.o. Žigrski Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *11, *12/1, *12/2, *12/3, *274, *3/1, *3/2, *3/3, *3/4, 100, 103/3, 105, 106/1, 106/2, 107/4, 107/5, 1641/7 (del), 1642/1, 1642/2, 1642/3, 1642/4, 1642/6, 1642/7, 1662, 1663, 1664 (del), 1665, 1666, 1667, 18, 19, 2/1, 2/2, 2/3, 2/4, 2/5, 2/6, 20, 3, 4/1, 4/2, 5/1 (del), 5/2 (del), 6, 676/1, 89/1, 89/2, 90, 91/1, 91/2, 92, 93/1, 93/2, 94, k.o. Žigrski Vrh).
1.3. Parki in vrtovi
143. Sevnica – Park gradu Sevnica (EŠD: 7887, parc. št. 145, 1520/35, 1520/36, 1520/6 (del), 929/1, 929/2, 930/1, 930/2, 930/3, 930/4, 931/1, 931/6, 934/1, 934/2, 934/3, 935/1, 935/2, 935/3, 935/4, 935/5, 936,/1, 936/2, 936/3, 936/4, 936/5, 938/1, 938/4, 938/8, k.o. Sevnica).
1.4. Spominski objekti in kraji
1.4.1. Javni spomenik
144. Krmelj – Spomenik izgnancev II. svetovne vojne (EŠD: 29872, parc. št. 567/1 – del, k.o. Goveji Dol),
145. Sevnica – Spomenik borcem NOB (EŠD: 1342, parc. št. 1526/27, 2526/13, k.o. Sevnica; parc. št. vplivnega območja spomenika 1526/28, 1526/39, 1526/42, 1526/30, 1526/43, 1526/40, k.o. Sevnica),
146. Sevnica – Spomenik kmečkemu uporu (EŠD: 29818, parc. št. 520/1 – del, k.o. Sevnica),
147. Šentjanž – Spomenik Milanu Majcnu in Janku Mevžlju (EŠD: 29869, parc. št. 28/10 – del, k.o. Šentjanž).
1.4.2. Znamenja, kapele
148. Boštanj – Kapela sv. Nikolaja (EŠD: 1660, parc. št. 289/3 (del), k.o. Boštanj; parc. št. vplivnega območja spomenika 289/3 (del), 866/1, k.o. Boštanj),
149. Sevnica – Spomenik kmečkemu uporu (EŠD: 29818, parc. št. 520/1 (del),
150. Drožanje – Slopasto znamenje (EŠD: 29632, parc. št. 392 (del), k.o. Metni Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika 392 (del), 817, k.o. Metni Vrh),
151. Drožanje – Kapelica sv. Roka (EŠD: 29631, parc. št. 708 (del), k.o. Sevnica),
152. Gornje Brezovo – Slopno znamenje (EŠD: 14732, parc. št. 1003 (del), k.o. Brezovo; parc. št. vplivnega območja spomenika 1003 (del), 1004, 280/3, 280/4, k.o. Brezovo),
153. Gornje Orle – Slopno znamenje (EŠD: 29635, parc. št. 1035/1, k.o. Hubajnica), parc. št. vplivnega območja spomenika 1035/1 (del), k.o. Hubajnica),
154. Jablanica – Znamenje z nišo (EŠD: 29634, parc. št. 1261 (del), k.o. Kompolje),
155. Kompolje ob Savi – Slopasto znamenje (EŠD: 14737, parc. št. 99 (del), k.o. Kompolje),
156. Ledina – Stebrasto znamenje (EŠD: 14740, parc. št. 1173 (del), k.o. Ledina),
157. Loka pri Zidanem Mostu – Kapela Frančiška Ksaverja (EŠD: 20119, parc. št. *6/2, k.o. Loka pri Zidanem Mostu),
158. Loka pri Zidanem Mostu – Znamenje z nišo (EŠD: 29623, parc. št. 828/1 (del), k.o. Loka pri Zidanem Mostu),
159. Metni Vrh – Slopno znamenje (EŠD: 29633, parc. št. 984/1 (del), k.o. Metni Vrh), parc. št. vplivnega območja spomenika 984/1 (del), k.o. Metni Vrh),
160. Podvrh – Stebrno znamenje (EŠD: 29619, parc. št. 771/2 (del), k.o. Podvrh), parc. št. vplivnega območja spomenika 771/2 (del), k.o. Podvrh),
161. Selce nad Blanco – Slopno znamenje (EŠD: 29630, parc. št. 90 (del), k.o. Selce),
162. Sevnica – Kapela Božjega groba (EŠD: 3360, parc. št. 208/2, k.o. Sevnica),
163. Sevnica – Znamenje sv. Martina (EŠD: 14755, parc. št. 1520/21, k.o. Sevnica),
164. Studenec – Kapela Matere Božje (EŠD: 2826, parc. št. *220, k.o. Studenec; parc. št. vplivnega območja spomenika 742/45, 742/48, 742/62, k.o. Studenec),
165. Šentjanž na Dolenjskem – Kapela Lurške Matere Božje (EŠD: 29620, parc. št. 683/2 (del), k.o. Šentjanž, parc. št. vplivnega območja spomenika 683/2 (del), k.o. Šentjanž),
166. Veliki Cirnik – Slopno znamenje (EŠD: 9306, parc. št. 2168 (del), k.o. Cirnik),
167. Vrh pri Boštanju – Slopno znamenje (EŠD: 14758, parc. št. 511 (del), k.o. Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika 511 (del), 2315/4 (del), k.o. Vrh).
1.4.3. Kraji zgodovinskega pomena
168. Leskovec v Podborštu – Vodenikova hiša (EŠD: 9509, parc. št. 201/2, k.o. Podboršt).
1.5. Naselja in njihovi deli
169. Sevnica – Staro mestno jedro (EŠD: 9280, parc. št. 98, 97/2, 97/1, 96/4, 96/3, 96/2, 96/1, 95/5, 95/4, 95/3, 95/2, 95/1, 935/6, 93, 92, 91, 90/6, 90/5, 90/4, 90/3, 90/2, 90/1, 9/3, 9/2, 9/1, 89/5, 89/4, 89/3, 89/2, 89/1, 88/7, 88/6, 88/5, 88/4, 88/3, 88/2, 88/1, 87/2, 87/1, 86, 85/3, 85/2, 85/1, 84/2, 84/1, 83, 82/6, 82/5, 82/4, 82/3, 82/2, 79/2, 79/1, 78, 77/5, 77/4, 77/3, 77/2, 77/1, 76/7, 76/6, 76/5, 76/4, 76/3, 76/2, 76/1, 75, 74, 73/3, 73/2, 73/1, 72, 71/4, 71/3, 71/2, 71/1, 68/8, 68/7, 68/6, 68/5, 68/4, 68/2, 68/1, 67/3, 67/2, 67/1, 65/2, 65/1, 64/2, 64/1, 63/4, 63/3, 63/2, 62/9, 62/8, 62/7, 62/5, 62/4, 62/3, 62/2, 62/1, 61/2, 60/6, 60/5, 60/2, 5/9, 5/6, 5/2, 5/10, 45, 44/6, 44/5, 44/4, 44/3, 44/2, 44/1, 40, 39/3, 39/2, 39/1, 37/5 (del), 37/4 (del), 37/3, 37/2, 37/1 (del), 36/4 (del), 36/3, 36/1, 35/2, 35/1 (del), 30/5, 30/4, 30/3 (del), 30/2 (del), 30/1 (del), 29/9 (del), 29/8, 29/7, 29/6, 29/5, 29/4, 29/3, 29/2, 29/13, 29/12, 29/11, 29/10, 29/1, 25/8, 25/7, 25/6, 25/5, 25/4, 25/3, 25/2, 24/2, 24/1, 23/2, 23/1, 22/4, 22/3, 22/2, 22/1 (del), 21/2 (del), 21/1, 20/2, 20/1, 19/3, 19/2, 19/1, 174/2, 17/5, 17/4, 17/3 (del), 17/2 (del), 17/1 (del), 169/3 (del), 168/4 (del), 168/3 (del), 168/2, 168/1, 167/2, 167/1, 166, 165/2, 165/1, 164/3, 164/2, 162, 160/3, 160/2, 160/1, 159, 158/9, 158/8, 158/7, 158/6, 158/5, 158/4, 158/3, 158/2, 158/12, 158/11, 158/10, 158/1, 157, 156/6, 156/5, 156/4, 156/3, 156/2, 156/1, 155/3, 155/2, 155/1, 154, 153/3, 153/2, 153/1, 1524/2, 1524/1 (del), 1523/4 (del), 1523/3 (del), 1523/2 (del), 1520/5, 1520/45, 1520/44, 1520/43, 1520/42, 1520/41, 1520/40, 1520/4, 1520/39, 1520/38 (del), 1520/34, 1520/31, 1520/30, 1520/3, 1520/29, 1520/28, 1520/27, 1520/26, 1520/25, 1520/24, 1520/23, (del), 1520/22, 1520/21, 1520/20, 1520/19, 1520/18, 1520/17, 1520/16, 1520/15, 1520/14, 1520/13, 1520/12, 1520/11, 1520/10, 152/2, 152/1, 1518/13 (del), 151, 1504/2, 1500/3 (del), 150/7, 150/6, 150/5, 150/4, 150/3 (del), 150/2, 150/1, 1499/3 (del), 1451/4, 1447/34, 141/5, 141/4, 141/3, 141/2, 141/1, 140, 139, 137, 136/3, 136/2, 136/1, 135, 134, 133/3, 133/2, 133/1, 132/2, 132/1, 130, 129/2, 129/1, 128, 127/3, 127/2, 127/1, 125/3, 125/2, 125/1, 124/3, 124/2, 124/1, 122/4, 122/3, 122/2, 122/1, 121/2, 121/1, 120/3, 120/2, 120/1, 119/7, 119/6, 119/5, 119/4, 119/2,119/12, 119/11, 119/10, 119/1, 118/3, 118/2, 118/1, 117/2, 117/1, 116, 115/3, 115/2, 115/1, 114/2, 114/1, 113/2, 113/1, 112/3, 112/2, 112/1, 111/6, 111/5, 111/4, 111/3, 111/2, 111/1, 11/2, 11/1, 108/5, 108/4, 108/3, 108/2, 108/1, 107/4, 107/3, 107/2, 107/1, 104/9, 104/8, 104/7, 104/6, 104/5, 104/4, 104/3, 104/2, 104/1, 101/5, 101/4, 101/3, 101/2, 101/1, 100/6, 100/5, 100/4, 100/3, 100/2, 100/1, 10; k.o. Sevnica, parc. št. vplivnega območja kulturnega spomenika 63/9, 63/8, 63/7, 63/6, 63/5, 63/27, 63/26, 63/25, 63/24, 63/23, 63/22, 63/21, 63/20, 63/19, 63/18, 63/17, 63/16, 63/15, 63/14, 63/13, 63/12, 63/11, 62/6, 60/4, 60/3, 60/1, 59/9, 59/8, 59/7, 59/6, 59/5, 59/4, 59/3, 59/2, 59/12, 59/11, 59/10, 58/4, 58/3, 51/9, 51/8, 51/2, 51/12, 51/11, 51/10, 51/1, 49/2, 49/1, 48, 1499/3 (del), 542/2, 5/8, 5/5, 5/4, 5/3, 5/1, 174/1, 173, 172/2, 172/1, 171/8, 171/7, 171/6, 171/5, 171/4, 171/3, 171/2, 171/1, 169/9, 169/8, 169/7, 169/6, 169/5, 169/4, 169/2, 169/11, 169/10, 169/1, 1523/4 (del), 1523/3 (del), 1520/38 (del), 1519/3 (del), 1519/2 (del), 1518/13 (del), 150/3 (del), 149, 148, 147, 146/2, 143/3, 143/2, 143/1, 142/2, 142/1, 1/7, 1/6, 1/5, 1/3, 1/2, 1/1, k.o. Sevnica),
170. Telče – Vas (EŠD: 29656, parc. št. *137, *156, *157, *158, *174, *2, *3, *5, *6, *8, *9, 1/1, 100/2, 100/3, 100/4, 100/5, 102, 105/1, 105/2, 105/3, 105/4, 106/10, 106/3, 106/4, 106/5, 106/6, 106/7, 106/8, 106/9, 110/1, 110/2, 111, 112, 118, 120, 122/3, 123/1, 123/2, 124, 130/3 (del), 132 (del), 133 (del), 134 (del), 135 (del), 136 (del), 154, 156, 158, 159, 160, 162, 165, 167, 168, 171, 2/1, 2798 (del), 2815 (del), 71 (del), 73, 75/1, 75/2, 77, 78 (del), 80/3 (del), 81, 82, 96, 97/1, 97/2, k.o. Telče).
2. člen
Enote imajo zaradi arheoloških, kulturnih, umetnostno-­zgodovinskih in arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Občino Sevnica, zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena.
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenike lokalnega pomena, so za vsak zgoraj navedeni spomenik utemeljene v strokovnih osnovah za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Sevnica, ki jih je v aprilu 2012 izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: ZVKDS), Območna enota Celje. Strokovne osnove so sestavni del tega odloka.
3. člen
Za posamezne zvrsti veljajo naslednji varstveni režimi:
ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA
1. Varstveni režim za enote kulturne dediščine:
BIRNA VAS – Gomila Ajdovski grob (EŠD 14724)
BOŠTANJ – Gomila Na gavgah (EŠD 14726)
DOLENJI BOŠTANJ – Gomila Gola gorica (EŠD 14728)
DOLENJE BREZOVO – Gomila Grbelne (EŠD 14730)
GORNJE ORLE – Gomila Bučji hrib (EŠD 14733)
KAPLJA VAS – Gomila Boršt (EŠD 14734)
LAZE PRI BOŠTANJU – Gomila Hantin (EŠD 14738)
LUKOVEC NAD BOŠTANJEM – Gomila Grmašca (EŠD 14743)
POLJE PRI TRŽIŠČU – Gomila Dolge njive (EŠD 14745)
PRESKA PRI BOŠTANJU – Gomila Hrebec (EŠD 14749)
PRIMOŽ – Gomila Mlake (EŠD 14750)
VRH PRI BOŠTANJU – Gomila Volčje jame (EŠD 14757)
Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju: ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10, v nadaljevanju: Pravilnik) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe:
a) Redno vzdrževanje:
– redni monitoring s strani pooblaščene osebe.
b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega):
– rekonstrukcija konfiguracije terena,
– vzpostavitev v prvotno stanje.
c) Uporaba:
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju,
– ohranjati dosedanji način gospodarjenja,
– prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak,
– prepoved vpeljave novih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena,
– prepoved izkopavanja panjev in skal,
– prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.
Zahteve glede posegov:
– v zemljišče se posega izjemoma, in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo,
– poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja,
– stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč,
– prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren,
– prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi,
– prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe,
– prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.
Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo,
– po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja,
– varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.
Ukrepi glede zagotavljanja dostopnosti:
– prepovedan je dostop z motornimi vozili.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru odkritja arheoloških najdb mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
2. Varstveni režim za enote kulturne dediščine:
OSREDEK PRI HUBAJNICI – Gomilno grobišče Raguša (EŠD 14744)
KOMPOLJE – Gomilno grobišče Dobrava (EŠD 14736)
GABRIJELE – Gomilno grobišče Brije (EŠD 14731)
KLADJE NAD BLANCO – Gomilno grobišče Dele (ED 14735)
PODGORICA NAD SEVNICO – Arheološko najdišče Revanšce (EŠD 27770)
Spomenik je varovan v skladu z določili ZVKD-1. Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe:
a) Redno vzdrževanje:
– redni monitoring s strani pooblaščene osebe.
b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega):
– rekonstrukcija konfiguracije terena,
– vzpostavitev v prvotno stanje.
c) Uporaba:
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju,
– ohranjati dosedanji način gospodarjenja,
– prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak,
– prepoved vpeljave novih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena,
– prepoved izkopavanja panjev in skal,
– prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.
Zahteve glede posegov:
– v zemljišče se posega izjemoma, in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo,
– poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja,
– stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč,
– prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren,
– prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi,
– prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe,
– prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.
Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno:
– po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.
Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo,
– po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja,
– varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.
Ukrepi glede zagotavljanja dostopnosti:
– prepovedan je dostop z motornimi vozili.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru odkritja arheoloških najdb mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
3. Varstveni režim za enoti kulturne dediščine:
PRESKA PRI BOŠTANJU – Gomila Zajček (EŠD 14748)
VELIKA HUBAJNICA – Gomila Lopata (EŠD 14756)
Spomenik je varovan v skladu z določili ZVKD-1. Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe:
a) Redno vzdrževanje:
– redni monitoring s strani pooblaščene osebe.
b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega):
– rekonstrukcija konfiguracije terena,
– vzpostavitev v prvotno stanje.
c) Uporaba:
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju,
– ohranjati dosedanji način gospodarjenja,
– prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena,
– prepoved izkopavanja panjev in skal,
– čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev,
– prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.
Zahteve glede posegov:
– v zemljišče se posega izjemoma, in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo,
– poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja,
– stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč,
– prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren,
– prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi,
– prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe,
– prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.
Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo,
– po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja,
– varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
4. Varstveni režim za enote kulturne dediščine:
KOMPOLJE – Arheološko najdišče Pod Malnom (EŠD 29671)
BLANCA – Arheološko najdišče Blanško polje (EŠD 29637)
STUDENEC – Arheološko najdišče Krvava luža (EŠD 629)
SEVNICA – Naselbina Dobrava (EŠD 14752)
POLJE PRI TRŽIŠČU – Grobišče Stara sela (EŠD 14746)
POLJE PRI TRŽIŠČU – Gomilno grobišče Zadob (EŠD 14747)
Spomenik je varovan v skladu z določili ZVKD-1. Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe:
a) Redno vzdrževanje:
– redni monitoring s strani pooblaščene osebe.
b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega):
– rekonstrukcija konfiguracije terena,
– vzpostavitev v prvotno stanje.
c) Uporaba:
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju,
– ohranjati dosedanji način gospodarjenja,
– prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena,
– prepoved izkopavanja panjev in skal,
– čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev,
– prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.
Zahteve glede posegov:
– v zemljišče se posega izjemoma, in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo,
– poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja,
– stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč,
– prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren,
– prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi,
– prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe,
– prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.
Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno:
– po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.
Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo,
– po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja,
– varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
5. Varstveni režim za enoti kulturne dediščine:
APNENIK – Grad Stari grad (EŠD 14723)
LAZE PRI BOŠTANJU – Grad Rekštajn (EŠD 14739)
Spomenik je varovan v skladu z določili ZVKD-1. Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe:
a) Redno vzdrževanje:
– redni monitoring s strani pooblaščene osebe,
– preprečevanje (ponovnega) zaraščanja, redna košnja.
b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega):
– rekonstrukcija konfiguracije terena,
– vzpostavitev v prvotno stanje,
– in postavitve novih ali nadomeščanje že dotrajanih informativnih in usmerjevalnih tabel.
c) Uporaba:
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju,
– ohranjati dosedanji način gospodarjenja,
– prepoved izkopavanja panjev in skal,
– prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.
Zahteve glede posegov:
– v zemljišče se posega izjemoma, in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo,
– poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja,
– stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč,
– prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren,
– prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi,
– prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe,
– prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.
Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno:
– po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.
Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– prepovedan je golosek,
– na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo,
– po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja,
– varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1,
– varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.
Ukrepi glede zagotavljanja dostopnosti:
– prepovedan je dostop z motornimi vozili.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru odkritja arheoloških najdb mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
6. Varstveni režim za enoto kulturne dediščine:
KAPLJA VAS – Arheološko območje Šentjurski hrib (EŠD 10288)
Spomenik je varovan v skladu z določili ZVKD-1. Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe:
a) Redno vzdrževanje:
– redni monitoring s strani pooblaščene osebe.
b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega):
– rekonstrukcija konfiguracije terena,
– vzpostavitev v prvotno stanje.
c) Uporaba:
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju,
– ohranjati dosedanji način gospodarjenja.
Zahteve glede posegov:
– v zemljišče se posega izjemoma, in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo,
– poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja,
– če se poseg, ki je v interesu znanstvenega proučevanja, opravlja na že deloma prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija odkritega,
– stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč,
– prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren,
– prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi,
– prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe,
– prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.
Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno:
– po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.
Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo,
– potrebna je utrditev brežin vodotokov na varovanem področju,
– po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja,
– varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
7. Varstveni režim za enoto kulturne dediščine:
RAZBOR – Arheološko najdišče Gradec (EŠD 14751)
Spomenik je varovan v skladu z določili ZVKD-1. Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe:
a) Redno vzdrževanje:
– redni monitoring s strani pooblaščene osebe,
– preprečevanje (ponovnega) zaraščanja, redna košnja.
b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega):
– rekonstrukcija konfiguracije terena,
– vzpostavitev v prvotno stanje,
– in postavitve novih ali nadomeščanje že dotrajanih informativnih in usmerjevalnih tabel.
c) Uporaba:
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju,
– ohranjati dosedanji način gospodarjenja,
– prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak,
– prepoved izkopavanja panjev in skal,
– prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.
Zahteve glede posegov:
– v zemljišče se posega izjemoma, in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo,
– poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja,
– stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč,
– prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren,
– prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi,
– prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe,
– prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.
Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno:
– po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.
Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– prepovedan je golosek,
– na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo,
– po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja,
– varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.
Ukrepi glede zagotavljanja dostopnosti:
– prepovedan je dostop z motornimi vozili.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
8. Varstveni režim za enoto kulturne dediščine:
LOG – Arheološko najdišče Groblje (EŠD 14741)
Spomenik je varovan v skladu z določili ZVKD-1. Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe:
a) Redno vzdrževanje:
– redni monitoring s strani pooblaščene osebe.
b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega):
– rekonstrukcija konfiguracije terena.
c) Uporaba:
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju,
– ohranjati dosedanji način gospodarjenja.
Zahteve glede posegov:
– v zemljišče se posega izjemoma v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa,
– prepovedano je odkopavati in nasipavati teren,
– prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.
Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno:
– po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.
Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1,
– varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
9. Varstveni režim za enoto kulturne dediščine:
LOG – Arheološko najdišče Kamenca (EŠD 14742)
Spomenik je varovan v skladu z določili ZVKD-1. Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe:
a) Redno vzdrževanje:
– redni monitoring s strani pooblaščene osebe.
b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega):
– rekonstrukcija konfiguracije terena,
– vzpostavitev v prvotno stanje.
c) Uporaba:
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju,
– ohranjati dosedanji način gospodarjenja,
– prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak.
Zahteve glede posegov:
– v zemljišče se posega izjemoma, in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo.
– Poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja,
– če se poseg, ki je v interesu znanstvenega proučevanja, opravlja na že deloma prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija odkritega,
– stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč,
– prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren,
– prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi,
– prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe,
– prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.
Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno:
– po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.
Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– potrebna je utrditev brežin vodotokov na varovanem področju,
– po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja,
– varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
10. Varstveni režim za enoto kulturne dediščine:
VRANJE PRI SEVNICI – Arheološko najdišče Ajdovski gradec (EŠD 838)
Spomenik je varovan v skladu z določili ZVKD-1. Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe:
a) Redno vzdrževanje:
– redni monitoring s strani pooblaščene osebe.
b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega):
– rekonstrukcija konfiguracije terena,
– vzpostavitev v prvotno stanje,
– prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak,
– prepoved izkopavanja panjev in skal,
– prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.
c) Uporaba:
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju,
– ohranjati dosedanji način gospodarjenja.
Zahteve glede posegov:
– v zemljišče se posega izjemoma, in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo.
– Poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja,
– če se poseg, ki je v interesu znanstvenega proučevanja, opravlja na že deloma prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija odkritega,
– stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč,
– prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren,
– prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi,
– prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe,
– prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.
Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno:
– po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.
Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo,
– potrebna je utrditev brežin vodotokov na varovanem področju,
– po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja,
– varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1,
– varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.
Ukrepi glede zagotavljanja dostopnosti:
– prepovedan je dostop z motornimi vozili.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
Varstveni režim vplivnega območja spomenika
Vplivno območje spomenika je vrisano na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. Zajema širšo okolico spomenika, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.
Varstveni režim vplivnega območja določa:
– v vplivnem območju spomenika je prepovedano vzpostavljanje novih prostorskih dominant,
– prepovedano je vnašati nove vsebine, ki bi bile v nasprotju z vsebino spomenika,
– ohranjati je treba bistvene (opredeljujoče) lastnosti oziroma značilnosti spomenika.
Vplivno območje je namenjeno trajni ohranitvi kulturnih vrednot, povečanju pričevalnosti spomenika, ohranitvi vedute na spomenik ter pedagoškemu in znanstvenoraziskovalnemu delu.
Za vsak poseg v vplivnem območju spomenika je na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru najdbe arheološke ostaline mora investitor za predmetni poseg v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti tudi posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine pri ministrstvu, pristojnem za kulturo.
STAVBE
PROFANI OBJEKTI
Spomenik je varovan v skladu z določili ZVKD-1. Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
– prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika,
– trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekte,
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objektov, ki so ovrednoteni kot del spomenika,
– podrejanje vsake rabe in posegov na objektih ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe kulturnega spomenika,
– varovanje stavbnih mas, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove in primarnih gradiv (gradbenih materialov),
– varovanje oblikovanosti zunanjščine objektov z arhitekturno členitvijo, fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s kritino,
– varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in notranjo opremo,
– varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in infrastrukturne navezave na okolico,
– prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– omogočanje izvajanja znanstvenoraziskovalnih in učno-demonstracijskih del, ki prispevajo k boljšemu poznavanju spomenika in k povečanju njegove pričevalnosti,
– poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,
– omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe,
– omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS,
– prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika,
– potrebno je določiti stalnega upravljavca objektov in sprejeti načrt upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev spomenika,
– v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije.
Za vse posege v spomenik in njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru najdbe arheološke ostaline mora investitor za predmetni poseg v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti tudi posebno kulturnovarstveno soglasje pri ministrstvu, pristojnem za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
Varstveni režim vplivnega območja spomenika
Vplivno območje spomenika zajema širšo okolico spomenika, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.
V vplivnem območju je mogoča obnova in rekonstrukcija obstoječih stavb ter izvedba prizidkov, ki so nujni za funkcioniranje obstoječih objektov. Novogradnje so izjemoma sprejemljive kot funkcionalna dopolnitev obstoječih stavbnih kompleksov oziroma domačij s pogojem ohranjanja in zagotavljanja kontinuitete tradicionalnega vzorca gradnje.
Varstveni režim vplivnega območja določa:
– ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije,
– ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin,
– ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante,
– prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov.
Vplivno območje je namenjeno trajni ohranitvi kulturnih vrednot, povečanju pričevalnosti spomenika, ohranitvi vedute na spomenik ter pedagoškemu in znanstvenoraziskovalnemu delu.
Za vsak poseg v vplivnem območju spomenika je na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru najdbe arheološke ostaline mora investitor za predmetni poseg v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti tudi posebno kulturnovarstveno soglasje pri ministrstvu, pristojnem za kulturo.
SAKRALNO PROFANE STAVBE
Spomenik je varovan v skladu z določili ZVKD-1. Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
– prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika,
– trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt,
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje,
– podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe kulturnega spomenika,
– varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove in primarnih gradiv (gradbenih materialov),
– varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo, fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s kritino,
– varovanje, prezentacija ali rekonstrukcija funkcionalne zasnove notranjščine s pripadajočo opremo ter posameznimi likovno-arhitekturnimi sestavinami in detajli v prvotnem materialu in obliki,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja,
– stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč,
– varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in infrastrukturne navezave na okolico,
– prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika,
– prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren,
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na mestu odkritja),
– omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– omogočanje izvajanja znanstvenoraziskovalnih in učno-demonstracijskih del, ki prispevajo k boljšemu poznavanju spomenika in k povečanju njegove pričevalnosti,
– poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,
– omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe,
– omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS,
– prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika,
– potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev spomenika,
– varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
SAKRALNE STAVBE – CERKVE
Spomenik je varovan v skladu z določili ZVKD-1. Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
– prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika,
– trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt,
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe kulturnega spomenika,
– varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove in primarnih gradiv (gradbenih materialov),
– varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo, fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s kritino,
– varovanje, prezentacija ali rekonstrukcija funkcionalne zasnove notranjščine s pripadajočo opremo ter posameznimi likovno-arhitekturnimi sestavinami in detajli v prvotnem materialu in obliki,
– varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in infrastrukturne navezave na okolico,
– prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika,
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na mestu odkritja),
– stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– omogočanje izvajanja znanstvenoraziskovalnih in učno-demonstracijskih del, ki prispevajo k boljšemu poznavanju spomenika in k povečanju njegove pričevalnosti,
– poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,
– če se poseg, ki je v interesu znanstvenega proučevanja, opravlja na že deloma prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija odkritega,
– omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe,
– omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS,
– prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika,
– potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev spomenika,
– varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1.
Za vse posege v spomenik in njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
Varstveni režim vplivnega območja spomenika
Vplivno območje spomenika je vrisano na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. Zajema širšo okolico spomenika, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.
V vplivnem območju je mogoča obnova in rekonstrukcija obstoječih stavb ter izvedba prizidkov, ki so nujni za funkcioniranje obstoječih objektov. Novogradnje so izjemoma sprejemljive kot funkcionalna dopolnitev obstoječih stavbnih kompleksov oziroma domačij s pogojem ohranjanja in zagotavljanja kontinuitete tradicionalnega vzorca gradnje.
Varstveni režim vplivnega območja določa:
– ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije,
– ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin,
– ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante,
– prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov.
Vplivno območje je namenjeno trajni ohranitvi kulturnih vrednot, povečanju pričevalnosti spomenika, ohranitvi vedute na spomenik ter pedagoškemu in znanstvenoraziskovalnemu delu.
Za vsak poseg v vplivnem območju spomenika je na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter v primeru zahteve po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav tudi kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru najdbe arheološke ostaline mora investitor za predmetni poseg v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti tudi posebno kulturnovarstveno soglasje pri ministrstvu, pristojnem za kulturo.
PARKI IN VRTOVI
Spomenik je varovan v skladu z določili ZVKD-1. Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
– trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt,
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe kulturnega spomenika,
– vsi posegi morajo biti v skladu s konservatorskim ciljem prezentacije historičnih sestavin in celovite revitalizacije spomenika, kot je razvidno iz konservatorskega programa prenove,
– minimaliziranje načrtovanja in izvedbe posegov v zemeljske plasti spomenika z arheološkimi ostanki (izkopi, nasipi, gradnje različnih objektov in nadzemnih ter podzemnih infrastrukturnih naprav in vodov, statične sanacije objektov in izvedbe drenaž z izkopi in/ali injiciranjem itd.),
– prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika,
– prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren,
– območje parka je nezazidljivo,
– prepovedane so vse gradnje in drugi posegi in rabe, ki bi na kakršen koli način vplivali na degradacijo nekdanje zasnove ali posameznih vrtno-arhitekturnih sestavin,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove pričevalnosti,
– v zemljišče se posega izjemoma, in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo,
– poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja,
– če se poseg, ki je v interesu znanstvenega proučevanja, opravlja na že deloma prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija odkritega,
– stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč,
– omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe,
– omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS,
– prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika,
– podrejanje in prilagajanje rabe prostora in stavb ter vsebine javnih prireditev historičnemu značaju spomenika,
– prepoved vožnje z motornimi vozili znotraj območja spomenika, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe,
– prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja tekočih ali trdnih odpadkov,
– prepoved uničevanja ali poškodovanja drevja ali grmovja (veje, debla ali korenine),
– prepoved spreminjanja okolice spomenika tako, da bi bila ta prizadeta (npr. zapiranje pogledov, obzidava, postavljanje reklamnih in drugih tabel ipd.),
– varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
SPOMINSKI OBJEKTI IN KRAJI – JAVNI SPOMENIKI
Spomenik je varovan v skladu z določili ZVKD-1. Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
– prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika,
– trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt,
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe kulturnega spomenika,
– varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove in primarnih gradiv (gradbenih materialov),
– varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo, fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s kritino,
– varovanje, prezentacija ali rekonstrukcija funkcionalne zasnove notranjščine s pripadajočo opremo ter posameznimi likovno-arhitekturnimi sestavinami in detajli v prvotnem materialu in obliki (poslikava, oltarna oprema),
– varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta,
– prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika,
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na mestu odkritja),
– omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– omogočanje izvajanja znanstvenoraziskovalnih in učno-demonstracijskih del, ki prispevajo k boljšemu poznavanju spomenika in k povečanju njegove pričevalnosti,
– poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok,
– omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe,
– omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS,
– prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika,
– potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev spomenika,
– varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1.
Za vse posege v spomenik in njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine pristojnega javnega zavoda ZVKDS. V primeru zahteve pristojne službe po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
Varstveni režim vplivnega območja spomenika
Vplivno območje spomenika je vrisano na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. Zajema širšo okolico spomenika, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.
V vplivnem območju je mogoča obnova in rekonstrukcija obstoječih stavb ter izvedba prizidkov, ki so nujni za funkcioniranje obstoječih objektov. Novogradnje so izjemoma sprejemljive kot funkcionalna dopolnitev obstoječih stavbnih kompleksov oziroma domačij s pogojem ohranjanja in zagotavljanja kontinuitete tradicionalnega vzorca gradnje.
Varstveni režim vplivnega območja določa:
– ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije,
– ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin,
– ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante,
– prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov.
Vplivno območje je namenjeno trajni ohranitvi kulturnih vrednot, povečanju pričevalnosti spomenika, ohranitvi vedute na spomenik ter pedagoškemu in znanstvenoraziskovalnemu delu.
Za vsak poseg v vplivnem območju spomenika je na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru najdbe arheološke ostaline mora investitor za predmetni poseg v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti tudi posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine pri ministrstvu, pristojnem za kulturo.
NASELJA IN NJIHOVI DELI
Spomenik je varovan v skladu z določili ZVKD-1. Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:
– upoštevanje ohranitve kulturnega spomenika v prostorskih aktih in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora,
– trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– varovanje zgodovinskega značaja in primarne urbanistične zasnove (parcelacije, komunikacijske mreže, razporeditve odprtih javnih in internih odprtih prostorov naselja …),
– varovanje odnosa med posameznimi stavbami ter odnosa med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote …),
– varovanje podobe naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritine …) in prepoznavne lege v krajini,
– varovanje zgodovinskih in naravnih meja rasti naselja,
– varovanje odnosov med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– varovanje stavbnega tkiva (prevladujoč stavbni tip, fasade, javna oprema itd.),
– varovanje prostorsko pomembnejših naravnih prvin znotraj naselja (javne in interne zelene površine, drevesa, vodotoki …),
– prepoved uporabe prostora in objektov za namene, ki niso v skladu s spomeniško in estetsko pojavnostjo ter z znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika,
– prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika,
– izjemoma je – v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa – ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja ali strokovnih podlag možno, po izvedeni predhodni arheološki raziskavi, minimalno posegati v strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko kulturno dediščino,
– posegi morajo biti omejeni na minimum, del varovanega objekta mora biti ohranjen kot kontrolni blok,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja,
– če se poseg opravlja na že deloma prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija odkritega,
– stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki omogoča boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove pričevalnosti,
– omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe,
– omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS,
– prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika,
– varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1.
Za vse posege v spomenik in njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru najdbe arheološke ostaline mora investitor za predmetni poseg v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti tudi posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine pri ministrstvu, pristojnem za kulturo.
Varstveni režim vplivnega območja spomenika
Vplivno območje spomenika je vrisano na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. Zajema širšo okolico spomenika, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.
V vplivnem območju je mogoča obnova in rekonstrukcija obstoječih stavb ter izvedba prizidkov, ki so nujni za funkcioniranje obstoječih objektov. Novogradnje so izjemoma sprejemljive kot funkcionalna dopolnitev obstoječih stavbnih kompleksov oziroma domačij s pogojem ohranjanja in zagotavljanja kontinuitete tradicionalnega vzorca gradnje.
Varstveni režim vplivnega območja določa:
– v vplivnem območju spomenika je prepovedano vzpostavljanje novih prostorskih dominant,
– prepovedano je vnašati nove vsebine, ki bi bile v nasprotju z vsebino spomenika,
– ohranjati je treba bistvene (opredeljujoče) lastnosti oziroma značilnosti spomenika,
– ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije,
– ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin,
– ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante,
– prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov.
Vplivno območje je namenjeno trajni ohranitvi kulturnih vrednot, povečanju pričevalnosti spomenika, ohranitvi vedute na spomenik ter pedagoškemu in znanstveno-raziskovalnemu delu.
Za vsak poseg v vplivnem območju spomenika je na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kulturo.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru najdbe arheološke ostaline mora investitor za predmetni poseg v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti tudi posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, pri ministrstvu, pristojnem za kulturo.
4. člen
Za vsako spremembo funkcije kulturnih spomenikov ali njihovih delov in za vsak poseg v spomenike ali njihove dele so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
5. člen
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost do spomenika za javnost in časovne okvirne dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa Zakon o varstvu kulturne dediščine.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
6. člen
Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Občina Sevnica in Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Celje.
7. člen
Pravni status nepremičnega kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba na podlagi tega odloka. Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, ki so navedene v 1. členu tega odloka.
8. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
9. člen
S tem odlokom preneha veljati Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 96/02, 106/05).
10. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0008/2012
Sevnica, dne 27. marca 2013
Župan
Občine Sevnica
Srečko Ocvirk l.r.