Uradni list

Številka 88
Uradni list RS, št. 88/2012 z dne 23. 11. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 88/2012 z dne 23. 11. 2012

Kazalo

3498. Uredba o oskrbi s pitno vodo, stran 9038.

Na podlagi tretjega odstavka 149. člena in za izvrševanje 36. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) ter na podlagi drugega odstavka 109. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08 in 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o oskrbi s pitno vodo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen)
(1) Ta uredba določa vrste nalog, ki se izvajajo v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba), in nekatere pogoje za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot javna služba, ter za lastno oskrbo s pitno vodo.
(2) Ta uredba določa standarde komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni za izvajanje javne službe.
(3) Ta uredba določa ukrepe za opravljanje javne službe, in sicer:
1. vsebino operativnega programa varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: operativni program oskrbe s pitno vodo), in
2. obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri opravljanju javne službe.
(4) Ta uredba določa tudi načine in pogoje oskrbe s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjeni pri opravljanju storitev javne službe.
2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. izgube pitne vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube) so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki napaja vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo,
2. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem,
3. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom,
4. kapnica je prestrežena padavinska voda, ki je ustrezno pripravljena in shranjena v zbiralnikih in namenjena samooskrbi objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev,
5. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
6. območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda,
7. območje poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno vodo,
8. obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe,
9. obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev,
10. obstoječe poselitveno območje je območje, ki je z veljavnim občinskim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja,
11. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda v skladu s 1. do 4. točko tretjega odstavka 3. člena te uredbe,
12. pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
13. posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo po tej uredbi,
14. predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja prostorskega načrtovanja določeno kot območje za širitev naselja, razen območij iz 10. točke tega člena,
15. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod,
16. priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
17. rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo,
18. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda,
19. transportni vodovod je transportni vodovod v skladu s predpisom, ki ureja določitev vodne infrastrukture,
20. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe,
21. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju,
22. vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
23. zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo,
24. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo,
25. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje,
26. zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov.
3. člen
(javna služba)
(1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
1. se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.
4. člen
(zagotavljanje javne službe)
(1) Občina zagotavlja javno službo za območje celotne občine.
(2) Za rabo vode za oskrbo s pitno vodo mora vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, pridobiti občina.
5. člen
(uporabniki javne službe)
(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(4) Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 3. člena te uredbe so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
(5) Uporabniki javne službe iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 3. člena te uredbe so občine.
(6) Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev plačnika ter plačilo storitev javne službe za uporabnike javne službe iz četrtega in petega odstavka tega člena se izvaja v skladu s predpisom občine, ki ureja javno službo.
6. člen
(lastna oskrba s pitno vodo)
Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe.
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV
7. člen
(določitev območij javnih vodovodov)
(1) Območja javnega vodovoda so določena s predpisom občine in so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana na temeljni topografski karti ločeno za:
1. območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena te uredbe izvaja javna služba,
2. območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena te uredbe predvideno izvajanje javne službe,
3. območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in
4. območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.
(2) Podatke o območjih javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka občine posredujejo ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v roku 60 dni od prejema pisne zahteve ministrstva.
8. člen
(določitev upravljavca vodovoda)
(1) Javni vodovod mora imeti upravljavca javnega vodovoda.
(2) Občina zagotavlja vodenje evidence upravljavcev javnih vodovodov na svojem območju.
(3) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(4) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.
(6) Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.
III. STANDARDI OPREMLJENOSTI
9. člen
(opremljenost naselij)
(1) Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
10. člen
(priključitev na javni vodovod)
(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 3. člena te uredbe, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu s predpisom občine, ki ureja javno službo.
(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(6) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.
11. člen
(prepoved priključitve na javni vodovod)
(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod.
(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanaša na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.
12. člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.
(3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
13. člen
(operativni program oskrbe s pitno vodo)
(1) Operativni program oskrbe s pitno vodo vsebuje:
1. prikaz veljavne normativne ureditve oskrbe s pitno vodo,
2. prikaz območij javnih vodovodov, ki so določena v skladu s 7. členom te uredbe,
3. prikaz zajetij za pitno vodo in rezervnih zajetij za pitno vodo,
4. podrobnejšo določitev območij poselitve iz prvega odstavka 9. člena te uredbe,
5. analizo stanja opremljenosti območij javnih vodovodov in območij poselitve z javnim vodovodom,
6. stvarno in finančno analizo izvajanja operativnega programa oskrbe s pitno vodo,
7. analizo stanja zajetij za pitno vodo,
8. analizo stanja lastne oskrbe s pitno vodo,
9. analizo stanja meddržavne izmenjave vode, namenjene oskrbi s pitno vodo,
10. analizo učinkovitosti in gospodarnosti izvajanja javne službe in
11. metodologijo za določanje dopustne ravni vodnih izgub.
(2) V operativnem programu oskrbe s pitno vodo se določijo tudi cilji, ukrepi, roki za izvedbo, ocena stroškov in nosilci ukrepov za:
1. varstvo zajetij za pitno vodo pred onesnaženjem,
2. monitoring kakovosti podzemne vode oziroma površinske vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo,
3. zmanjšanje vodnih izgub v javnih vodovodih,
4. zagotavljanje rezervnih zajetij za pitno vodo,
5. doseganje standardov opremljenosti iz 9. člena te uredbe,
6. povečanje varnosti oskrbe s pitno vodo na območjih javnih vodovodov,
7. povečanje učinkovitosti in gospodarnosti izvajanja javne službe in
8. spodbujanje varčne rabe pitne vode, vključno s spodbujanjem nadomeščanja uporabe vode iz vodovodov z alternativnimi viri (npr. padavinska voda in reciklirana komunalna odpadna voda) pri uporabi, ki ni namenjena prehrani ljudi ali živali.
(3) V operativnem programu oskrbe s pitno vodo morajo biti opredeljeni finančni viri za izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka.
(4) Operativni program oskrbe s pitno vodo pripravi ministrstvo na podlagi podatkov iz registra varstva okolja in informacijskega sistema okolja ter poročil iz 26. in 27. člena te uredbe.
14. člen
(gospodarna in varna raba zajetij za pitno vodo)
(1) Investitorji in načrtovalci novih javnih vodovodov, lastniki javnih vodovodov in upravljavci javnih vodovodov morajo zagotavljati gospodarno in varno rabo zajetij za pitno vodo v skladu z merili iz tega člena.
(2) Merila iz tega člena je treba upoštevati pri pripravi izvedbenih prostorskih dokumentov, izboru variante oskrbe s pitno vodo, načrtovanju in gradnji novega javnega vodovoda ter investicijskem vzdrževanju obratujočega javnega vodovoda ob hkratni presoji ekonomske upravičenosti.
(3) Merila iz tega člena je treba upoštevati tudi pri vzdrževanju in upravljanju obratujočega javnega vodovoda.
(4) Pri načrtovanju in gradnji novega javnega vodovoda je treba prednostno zagotavljati, da se poveča območje obratujočega javnega vodovoda.
(5) Če povečanje območja obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi nezadostne zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda s katero se poveča njegova zmogljivost, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo.
(6) Če povečanje območja obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi nezadostnih količin pitne vode iz zajetij za pitno vodo obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti zajetij za pitno vodo obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obstoječimi zajetji za pitno vodo prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo za nov javni vodovod.
(7) Če je za povečanje območja obratujočega javnega vodovoda treba zagotoviti nova zajetja za pitno vodo, ima priključitev na nov ali obratujoč transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo.
(8) Določbe četrtega do sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru nezadostnih zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda iz drugih razlogov.
(9) Ob zagotavljanju novih zajetij za pitno vodo se ta prednostno usmerjajo na neonesnažene vodne vire in vodne vire, ki jih je lažje in gospodarneje varovati.
15. člen
(prednostna raba pitne vode iz vodovoda)
(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
(2) Če javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom.
(3) Če se v skladu s prejšnjim odstavkom požarna varnost zagotavlja z zunanjim hidrantnim omrežjem za gašenje požarov, ki ni del javnega vodovoda, mora biti to hidravlično ločeno od javnega vodovoda. S priključkom na javni vodovod se lahko izvede napajanje požarnega bazena.
(4) V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.
(5) Podrobnejši pogoji omejitve odjema pitne vode so določeni v predpisu občine, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
16. člen
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje javnega vodovoda)
(1) Javni vodovodi se načrtujejo tako, da imajo zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda.
(2) Pri načrtovanju rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg območij poselitve upoštevajo tudi obstoječa in predvidena poselitvena območja, za katera je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda.
(3) Vsak javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na območju javnega vodovoda, vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda.
(4) Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod.
(5) Za rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj in je v programu oskrbe s pitno vodo iz 25. člena te uredbe opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove uporabe.
(6) Šteje se, da je rezervno zajetje za pitno vodo neodvisno, če se rezervno zajetje ali zajetja javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka nahajajo izven območja zajetja za pitno vodo, ki je v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za določitev vodovarstvenega območja, določeno za ožje vodovarstveno območje ali izpolnjuje kriterije za ožje vodovarstveno območje.
(7) Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode iz tretjega odstavka tega člena.
17. člen
(zmanjševanje vodnih izgub)
(1) Izvajalec javne službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci iz 6. točke prvega odstavka 24. člena te uredbe.
(2) Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo iz 25. člena te uredbe.
(3) Lastnik javnega vodovoda zagotavlja izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.
(4) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda, v skladu s programom ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub iz drugega odstavka tega člena.
(5) Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub, določeno v skladu z metodologijo iz 11. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe.
(6) Če občina zaradi potreb po večji rabi pitne vode načrtuje oskrbo s pitno vodo iz novih zajetij za pitno vodo ali povečanje zmogljivosti črpanja iz obstoječih zajetij za pitno vodo, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube obstoječih javnih vodovodov ne presegajo dopustne ravni vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.
18. člen
(izmenjava pitne vode med vodovodi)
(1) Če se več javnih vodovodov s pitno vodo oskrbuje iz istih zajetij za pitno vodo, mora biti raba pitne vode urejena s pogodbo med imetniki vodne pravice, lastniki in upravljavci javnih vodovodov, ki ne sme biti v nasprotju s pridobljenimi vodnimi pravicami.
(2) Če se javni vodovod oskrbuje s pitno vodo iz tujine na podlagi meddržavnega sporazuma ali drugega ustreznega pravnega akta, se določba prejšnjega odstavka ne uporablja.
(3) Iz javnega vodovoda se lahko za lastno oskrbo s pitno vodo oskrbuje tudi zasebni vodovod v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(4) Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za ureditev pravic in obveznosti v zvezi z oskrbo z vodo iz javnega vodovoda v skladu z drugim odstavkom 3. člena te uredbe.
(5) Pri izmenjavi pitne vode med vodovodi morajo njihovi upravljavci količino dobavljene pitne vode meriti in evidentirati.
(6) Oskrbovanje javnega vodovoda z vodo iz zasebnega vodovoda je prepovedano.
IV. JAVNI VODOVOD
19. člen
(upravljanje javnega vodovoda)
(1) Objekte in naprave javnega vodovoda, ki so v lasti občine, občina na predpisan način prenese v upravljanje izvajalcu javne službe, razen če je sama upravljavec javnega vodovoda in javno službo izvaja v obliki režijskega obrata.
(2) Način upravljanja objektov ali naprav javnega vodovoda, ki so v solastništvu več občin, občine uredijo z medsebojno pogodbo.
(3) Upravljavec javnega vodovoda njegovega upravljanja ne sme prepustiti podizvajalcu.
(4) Obveznosti občine in upravljavca javnega vodovoda v zvezi z rednim in investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javnega vodovoda se določijo s pogodbo.
(5) V pogodbi iz prejšnjega odstavka se določijo tudi obveznosti izvajalcev javne službe v zvezi z odstopom prostih zmogljivosti javnega vodovoda v skladu z 21. členom te uredbe.
20. člen
(uporaba vodovoda, ki ni v lasti občine, za opravljanje javne službe)
(1) Posamezni objekti in naprave vodovoda, ki niso v lasti občine, se lahko uporabljajo za opravljanje javne službe, če so kot gospodarska javna infrastruktura vpisani v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture in z njimi upravlja izvajalec javne službe.
(2) Uporaba objektov in naprav vodovoda iz prejšnjega odstavka se mora izvajati v skladu s predpisi, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo, in to uredbo.
21. člen
(odstop prostih zmogljivosti objektov in naprav javnega vodovoda)
Občina lahko zaradi opravljanja javne službe odstopi drugi občini proste zmogljivosti objektov in naprav javnega vodovoda, kar se uredi s pogodbo.
V. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE
22. člen
(obvezne storitve javne službe)
(1) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6. vodenje evidenc v skladu s 24. členom te uredbe,
7. poročanje v skladu s 26. členom te uredbe,
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s 25. členom te uredbe,
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.
(3) Redno vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
23. člen
(prekinitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda)
(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.
(2) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod.
(3) V primeru načrtovanih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(4) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(5) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.
(6) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe iz tretjega odstavka 16. člena te uredbe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena.
(7) Podrobnejši pogoji prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo so določeni v predpisu občine, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
24. člen
(vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe)
(1) Izvajalec javne službe vodi evidenco o:
1. javnih vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov,
2. uporabnikih javne službe,
3. priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih,
4. zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo,
5. vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje točke,
6. vodni bilanci javnega vodovoda,
7. vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe, in
8. stroških in cenah obveznih storitev javne službe.
(2) Vodna bilanca se vodi v skladu s shemo, ki je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom hraniti najmanj deset let.
VI. PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO IN POROČILA
25. člen
(program oskrbe s pitno vodo)
(1) Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo.
(2) Program oskrbe s pitno vodo se na podlagi evidenc iz prejšnjega člena izdela za vsako občino posebej in vsebuje naslednje vsebinske sklope:
1. osnovne podatke, ki so podatki o:
– izvajalcu javne službe,
– občini izvajanja javne službe,
– predpisih in drugi pravnih aktih, ki urejajo izvajanje javne službe, vključno z določitvijo izvajalca javne službe in
– območjih javnih vodovodov, kjer se izvaja javna služba;
2. podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih opravljanju javne službe, ki so podatki o:
– javnih vodovodih in zunanjih hidrantnih omrežjih za gašenje požarov, ki so del javnega vodovoda,
– zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo in njihovih zmogljivostih za oskrbo s pitno vodo,
– vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje alineje,
– vodovarstvenih območjih, njihovem označevanju in izvajanju drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, in
– cenah obveznih storitev javne službe;
3. podatki o načinu izvajanja javne službe, ki so podatki o:
– številu priključkov in odjemnih mest na javnem vodovodu,
– vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe,
– ukrepih za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnih vodovodih,
– ukrepih za zmanjševanje vodnih izgub v javnih vodovodih,
– ukrepih za zagotavljanje rezervnih zajetij za pitno vodo,
– režimih obratovanja rezervnih zajetij za pitno vodo,
– režimu nadomeščanja rezervnih zajetij za pitno vodo v skladu s sedmim odstavkom 16. člena te uredbe,
– načinu obveščanja uporabnikov javne službe,
– izvajanju posebnih storitev z uporabo javne infrastrukture in
– javnih površinah, za katere se iz javnega vodovoda zagotavlja pitna voda za pranje, namakanje ali oskrbo s pitno vodo, ki je namenjena splošni rabi.
(3) Predlog programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove uveljavitve. Ko je program usklajen z občino, ga odgovorna oseba izvajalca javne službe potrdi.
(4) Izvajalec javne službe pošlje potrjen program oskrbe s pitno vodo ministrstvu najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti na način, objavljen na spletni strani ministrstva.
(5) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe.
(6) Programi oskrbe s pitno vodo, ki jih izvajalec javne službe pošlje ministrstvu, niso javno dostopni, neposreden dostop do njih pa je omogočen ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ministrstvu, pristojnemu za obrambo, in uradu, pristojnemu za državno statistiko.
(7) Za sprejem sprememb programa oskrbe s pitno vodo se smiselno uporabljajo tretji do šesti odstavek tega člena, pri čemer se ne sme spreminjati obdobje njegove veljavnosti.
(8) V programu oskrbe s pitno vodo morajo biti podatki, ki so poslovna skrivnost v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, ustrezno označeni.
26. člen
(poročilo o izvajanju javne službe)
(1) Izvajalec javne službe pošlje ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto, v skladu z navodili, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh.
(2) Sestavni del letnega poročila o izvajanju javne službe so tudi podatki iz evidenc iz 24. člena te uredbe in podatki monitoringa iz 10. točke prvega odstavka 22. člena te uredbe.
(3) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v letno poročilo iz prvega odstavka tega člena na sedežu izvajalca javne službe.
(4) Podatki iz poročil, ki jih izvajalec javne službe pošlje ministrstvu, niso javno dostopni, neposreden dostop do podatkov pa je omogočen ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ministrstvu, pristojnemu za obrambo, in uradu, pristojnemu za državno statistiko.
(5) V poročilu morajo biti podatki, ki so poslovna skrivnost v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, ustrezno označeni.
27. člen
(poročilo o standardih opremljenosti)
(1) Občina ministrstvu najpozneje do 28. februarja tekočega leta posreduje poročilo o standardih opremljenosti iz 9. člena te uredbe na dan 31. decembra preteklega leta, v skladu z navodili, ki jih objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.
(2) Sestavni del poročila iz prejšnjega odstavka so tudi podatki o stanju lastne oskrbe s pitno vodo in načrtovani ukrepi za zagotavljanje predpisanih standardov opremljenosti, kjer ti še niso doseženi.
(3) Podatki iz poročila iz prvega odstavka tega člena so osnova za spremljanje izvajanja operativnega programa oskrbe s pitno vodo iz 13. člena te uredbe.
(4) Občina mora občanom omogočiti vpogled v letno poročilo iz prvega odstavka tega člena na sedežu občine.
(5) Podatki iz poročil, ki jih občina posreduje ministrstvu, niso javno dostopni, neposreden dostop do podatkov pa je omogočen ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ministrstvu, pristojnemu za obrambo, in uradu, pristojnemu za državno statistiko.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
28. člen
(prekrški in globe)
(1) Z globo od 4.000 eurov do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, če:
1. stavbo ali gradbeni inženirski objekt priključi na javni vodovod v nasprotju z 11. členom te uredbe,
2. vodnih izgub ne spremlja in evidentira v skladu s prvim odstavkom 17. člena te uredbe,
3. ne pripravi programa za zmanjšanje vodnih izgub v skladu z drugim odstavkom 17. člena te uredbe,
4. ne meri in evidentira količine dobavljene pitne vode v skladu s petim odstavkom 18. člena te uredbe,
5. se javni vodovod, ki ga upravlja, oskrbuje z vodo iz zasebnega vodovoda v nasprotju s šestim odstavkom 18. člena te uredbe,
6. ne zagotavlja izvajanja obveznih storitev javne službe v skladu z 22. členom te uredbe,
7. ne vodi in hrani evidence v skladu s 24. členom te uredbe,
8. nima izdelanega programa oskrbe s pitno vodo v skladu s 25. členom te uredbe,
9. ministrstvu ne posreduje programa oskrbe s pitno vodo ali njegovih sprememb v skladu s četrtim odstavkom 25. člena te uredbe,
10. ne omogoči vpogleda v program oskrbe s pitno vodo v skladu s petim odstavkom 25. člena te uredbe ali
11. ministrstvu ne poroča v skladu s 26. členom te uredbe.
(2) Z globo od 500 eurov do 2.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe.
(3) Z globo od 100 do 500 eurov se za prekršek kaznuje lastnik zasebnega vodovoda, če zasebni vodovod nima upravljavca v skladu s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe.
VIII. NADZOR
29. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za okolje.
IX. PREHODNE DOLOČBE
30. člen
(prilagoditev predpisov in medsebojnih razmerij)
(1) Občine uskladijo predpise, ki urejajo izvajanje javne službe, s to uredbo najpozneje v enem letu od uveljavitve te uredbe.
(2) Občine uredijo medsebojna razmerja in razmerja z upravljavci javnih vodovodov v skladu s to uredbo najpozneje v enem letu od uveljavitve te uredbe.
31. člen
(izpolnjevanje zahtev v zvezi z oskrbo s pitno vodo)
(1) Občine zagotovijo, da so zahteve v zvezi s standardi opremljenosti iz 9. člena te uredbe na obstoječih poselitvenih območjih z manj kot 15 000 prebivalci s stalnim prebivališčem izpolnjene najpozneje do 31. decembra 2015.
(2) Za obstoječe stavbe ter gradbene inženirske objekte in stavbe ter gradbene inženirske objekte, za katere je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena pred uveljavitvijo te uredbe, se tretji odstavek 9. člena te uredbe ne uporablja.
(3) Če se na obstoječem poselitvenem območju, na katerem v skladu z 9. členom te uredbe ni treba zagotoviti izvajanja javne službe, spremenijo okoliščine, ki vplivajo na nastanek obveznosti izvajanja javne službe, mora občina zahteve v zvezi s standardi opremljenosti iz 9. člena te uredbe zagotoviti najpozneje v sedmih letih po spremembi okoliščin.
(4) Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe v skladu z 9. členom te uredbe in prvim odstavkom tega člena, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je lastna oskrba s pitno vodo obstoječih stavb dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na javni vodovod.
(5) Za obstoječe stavbe in stavbe, za katere je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena pred uveljavitvijo te uredbe, se drugi in tretji odstavek 10. člena te uredbe ne uporabljata.
(6) Če se lastna oskrba s pitno vodo v obstoječih stavbah zagotavlja z zasebnim vodovodom, ki obratuje v skladu s prvim in petim odstavkom tega člena in je njegova letna povprečna zmogljivost enaka ali večja od 10 m3 pitne vode na dan ali se iz njega oskrbuje 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem, mora tak zasebni vodovod imeti upravljavca v skladu z 8. členom te uredbe.
32. člen
(prvo poročilo o standardih opremljenosti)
Občina pošlje prvo poročilo v skladu s 27. členom te uredbe ministrstvu najpozneje do 30. aprila 2013 za stanje na dan 31. december 2012.
33. člen
(operativni program oskrbe s pitno vodo)
Za operativni program oskrbe s pitno vodo iz 13. člena te uredbe se do sprejema novega operativnega programa oskrbe s pitno vodo v skladu s to uredbo šteje Operativni program oskrbe s pitno vodo, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 35500-2/2006/11 z dne 24. 8. 2006 in je objavljen na spletni strani ministrstva, pri čemer se kot dopustna raven vodnih izgub iz petega odstavka 17. člena te uredbe šteje 25 odstotkov celotne količine pitne vode, določene v vodnem dovoljenju za oskrbo s pitno vodo.
X. KONČNI DOLOČBI
34. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati določbe Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08), razen 9. in 10. člena.
35. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2013.
Št. 00728-56/2012
Ljubljana, dne 21. novembra 2012
EVA 2012-2330-0096
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik