Uradni list

Številka 109
Uradni list RS, št. 109/2011 z dne 30. 12. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 109/2011 z dne 30. 12. 2011

Kazalo

4948. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, stran 14912.

Na podlagi določil Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07) in Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) sklepata pogodbeni stranki:
kot predstavnika delodajalcev,
– TURISTIČNO GOSTINSKA ZBORNICA SLOVENIJE
– ZDRUŽENJE DELODAJALCEV SLOVENIJE, Sekcija za gostinstvo in turizem,
in
kot predstavnika delojemalcev,
– SINDIKAT DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE,
– OBALNI SINDIKAT GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE PRI KONFEDERACIJI SINDIKATOV 90 SLOVENIJE,
K O L E K T I V N O P O G O D B O
dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, člane podpisnikov te kolektivne pogodbe, oziroma za vse delodajalce, ki opravljajo dejavnost turizma in gostinstva po veljavni standardni klasifikaciji dejavnosti kot glavno dejavnost:
55.100 – Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov
55.201 – Počitniški domovi in letovišča
55.202 – Turistične kmetije s sobami
55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom
55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča
55.209 – Druge nastanitve za krajši čas
55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov
55.900 – Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge nastanitve
56.101 – Restavracije in gostilne
56.102 – Okrepčevalnice in podobni obrati
56.103 – Slaščičarne in kavarne
56.104 – Začasni gostinski obrati
56.105 – Turistične kmetije brez sob
56.210 – Priložnostna priprava in dostava jedi
56.290 – Druga oskrba z jedmi
56.300 – Strežba pijač
77.340 – Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
79.110 – Dejavnost potovalnih agencij
79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj
79.900 – Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
85.510 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
86.220 – Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost
92.001 – Dejavnost igralnic
92.002 – Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah
93.110 – Obratovanje športnih objektov
93.120 – Dejavnost športnih klubov
93.130 – Obratovanje fitnes objektov
93.190 – Druge športne dejavnosti
93.210 – Dejavnost zabaviščnih parkov
93.291 – Dejavnost marin
93.292 – Dejavnost smučarskih centrov
93.299 – Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.
3. člen
Osebna veljavnost kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, ki so pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
(2) Kolektivna pogodba velja tudi za dijake in študente na praktičnem usposabljanju v vsebini in obsegu, kot je določeno s to pogodbo.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za poslovodne osebe in prokuriste, razen če njihova pogodba o zaposlitvi ne določa drugače.
4. člen
Časovna veljavnost in odpoved kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba je sklenjena za določen čas, in sicer do 31. 12. 2013.
(2) Normativni del kolektivne pogodbe, katerega sestavni del je tudi tarifna del, se uporablja še 4 mesece po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe.
(3) Kolektivna pogodba stopi v veljavo s podpisom pogodbenih strank in se prične uporabljati prvi dan v naslednjem mesecu po njeni objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
5. člen
Spremembe oziroma dopolnitve kolektivne pogodbe
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo.
(3) Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30-ih dneh.
6. člen
Reševanje kolektivnih sporov
Spori med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni mogoče rešiti s pogajanji, se rešujejo v skladu z zakonom.
7. člen
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
(1) Stranki te kolektivne pogodbe lahko za razlago določb normativnega dela te kolektivne pogodbe ustanovita 4-člansko strokovno komisijo. Vsaka stran imenuje po dva predstavnika. Komisija odloča s soglasjem.
(2) Razlage komisije pomenijo priporočen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delojemalca.
8. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
– Izraza »delodajalec« in »delavec« sta opredeljena v ZDR.
– Nepremični delovni čas je fiksni delovni čas prihoda in odhoda z dela.
– Premični delovni čas je gibljiv delovni čas, pri katerem je čas prihoda in odhoda določen v razponu.
– Deljeni delovni čas je delovni čas, ki se deli največ na dva dela.
– Izmenski delovni čas je delo, ki se ponavljajoče ponavlja v dveh oziroma treh izmenah.
– Pripravljenost na delo je čas, ko mora biti delavec na naslovu, na katerem biva, v vsakem trenutku dosegljiv.
9. člen
Varnost in zdravje pri delu
(1) Delodajalec mora, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, izvajati ukrepe in zagotavljati pogoje za varno in zdravo delo, vključno s pisnim obveščanjem in dajanjem navodil, preprečevanjem nevarnosti pri delu, z ustrezno organiziranostjo delovnega procesa in delovnega okolja ter s potrebnimi materialnimi sredstvi, zlasti na naslednje načine:
– Pred nastopom dela in ves čas trajanja delovnega razmerja mora delavce seznanjati z nevarnostmi pri delu, s pravicami in z obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu in delovnimi pogoji.
– Delavcem je dolžan zagotavljati usposabljanje za varno in zdravju neškodljivo opravljanje dela; pravilno uporabo predpisanih sredstev, osebne varovalne in delovne opreme za osebno varnost pri delu; pravilne postopke ravnanja in nudenja prve pomoči v primeru nesreče ali poškodbe pri delu.
– Zagotoviti mora predhodne in obdobne zdravniške preglede delavcev.
– Priskrbeti mora osebno varovalno in delovno opremo delavcev ter jo redno vzdrževati.
– Razvijati mora usklajeno politiko varnosti in zdravja pri delu, upoštevajoč organizacijo dela, socialne odnose in vplive delovnega okolja.
– Omogočati mora sodelovanje reprezentativnega sindikata in sveta delavcev, če je ta organiziran, pri vseh vprašanjih varnega in zdravega dela v skladu z veljavnimi ZVZD.
– Delodajalec sprejme in izvaja ukrepe za zmanjševanja tveganja nasilja s strani tretjih oseb.
– Delodajalec sprejme in izvaja ukrepe za zaščito delavcev pred nasiljem, trpinčenjem in nadlegovanjem na delovnem mestu s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka ter drugi načini zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu so strošek delodajalca in za delavce brezplačni.
10. člen
Delavci so dolžni spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavarujejo svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. V ta namen morajo zlasti:
– Uporabljati varnostne naprave ter predpisana sredstva in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.
– Odzivati se na zdravniške preglede v skladu z oceno tveganja in zakonom.
– Takoj obvestiti delodajalca o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi lahko ogrozil varnost in zdravje njih oziroma drugih oseb.
– Odkloniti delo, če niso bili predhodno seznanjeni z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu; če njim ali drugim osebam grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje; če niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi; če opazijo znake bolezni; če iz razlogov na strani delodajalca niso opravili prepisanega zdravniškega pregleda.
11. člen
Varovane kategorije delavcev
(1) Posebno varstvo uživajo delavci, ki jih kot varovane opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih, in sicer v obsegu in na način, kot določajo predpisi, če posamezne pravice v tej kolektivni pogodbi niso ugodneje urejene.
(2) Delodajalec si mora prizadevati, da delavcem – staršem otrok do dopolnjenega 15. leta – zagotovi lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti, predvsem pri koriščenju letnega dopusta v času šolskih počitnic, pri odrejanju in opravljanju nadurnega ali nočnega dela ter pri prerazporejanju delovnega časa.
POGODBA O ZAPOSLITVI
12. člen
Sklenitev delovnega razmerja
(1) Delavec sklene pogodbo o zaposlitvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.
(2) Delodajalec mora delavcu vročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi 3 delovne dni pred predvideno sklenitvijo delovnega razmerja ter delavca pred nastopom dela seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki ob sklenitvi pogodbe zavezujejo delodajalca.
13. člen
(1) Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz Zakona o delovnih razmerjih vsebuje tudi:
– poskusno delo (če se zahteva),
– informativno navedbo tarifnega in plačilnega razreda (če je plačilni razred določen pri delodajalcu) na dan sklenitve pogodbe.
(2) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati, ali pa mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta.
(3) Pogodbi o zaposlitvi se lahko priloži tudi izjava o varnosti z oceno tveganja, ki ni sestavni del pogodbe.
(4) Če delodajalec brez odpovedi veljavne pogodbe o zaposlitvi ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove, s katero predlaga spremembo ali nadomestitev veljavne pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v 8 delovnih dneh.
(5) Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne sme odreči.
14. člen
Kraj opravljanja dela
(1) Kraj dela, določen v pogodbi o zaposlitvi, mora biti določen tako, da je določljiv.
(2) Delavca ni mogoče napotiti na delo v drug kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– Če napotitev vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, o čemer presodi pooblaščeni zdravnik delodajalca.
– Če pot na delo in z dela z običajnim prevoznim sredstvom (običajno prevozno sredstvo pomeni sredstvo, s katerim delavec praviloma dnevno prihaja na delo), javnim prevoznim sredstvom, osebnim avtomobilom od dejanskega kraja bivanja do kraja dela v normalnih okoliščinah traja več kot tri ure oziroma do 150 km. V primeru, ko delavec prihaja na delo peš, se razporeja pod temi pogoji.
– Če se s tako napotitvijo bistveno poslabša materialni položaj delavca ali njegove družine, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani delavca.
(3) V nobenem primeru ni mogoče napotiti na delo v drug kraj nosečnic, delavcev, ki skrbijo za otroke do šestega leta starosti oziroma duševno ali telesno motene otroke, ter invalidov in starejših delavcev.
15. člen
Opravljanje drugega dela
(1) Delavec je dolžan v primeru izjemnih okoliščin ali v drugih nujnih primerih, ki so po svojem trajanju omejeni, opravljati tudi druga dela in naloge, ki niso vsebovane v opisu njegovega delovnega mesta, ali vrste del, in sicer zlasti v primerih:
– nepredvidene začasne odsotnosti drugega delavca;
– okvare delovnih naprav;
– v primeru nepredvidenega povečanega obsega dela na določenih delovnih mestih ali vrstah del;
– v primeru, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo potrebno nujno opraviti, sicer bi nastala škoda;
– v primeru, ko se na delovno mesto ni prijavil noben kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje;
– v ostalih podobnih primerih, če tako določa podjetniška kolektivna pogodba. Z aktom delodajalca je to dopustno narediti le v primeru, ko na podjetniškem nivoju ni organiziranega sindikata.
(2) Za čas opravljanja drugega dela na osnovi odredbe delodajalca delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.
(3) Delo delavca na drugem delovnem mestu lahko traja največ 60 delovnih dni zaporedoma in največ 90 delovnih dni v letu.
(4) Delavec mora biti usposobljen za opravljanje drugega dela, ki mu je začasno odrejeno, in mora izpolnjevati pogoje v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu.
(5) Odreditev dela, ki ni vsebovana v delovnem mestu ali vrsti dela, za katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, mora biti odrejena v pisni obliki.
16. člen
Drugi primeri sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki niso opredeljeni v zakonu, ki ureja delovna razmerja
Delodajalec in delavec lahko skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen čas v zakonsko določenih primerih ter v primeru:
– poskusnega dela,
– sklenitve pogodbe o zaposlitvi z vodilnim delavcem, ki je vezan na mandat,
– zaposlitve pripravnika,
– zagotovitve izrabe presežkov ur oziroma koriščenja letnega dopusta pri delodajalcu,
– da so manjši delodajalci v prvem letu poslovanja, ko začnejo z dejavnostjo, lahko sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na vsebinske omejitve zakona.
17. člen
Pogodba o zaposlitvi za določen čas v primeru projektno organiziranega dela
(1) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi izven zakonsko določenih časovnih omejitev za izvedbo del, ki so projektne narave in katerih vsebino in roke za izvedbo delodajalec določi vnaprej v pisni obliki in opredeli pripadajoča finančna sredstva.
(2) Za projektno delo se šteje predvsem delovni proces, v katerem se izvajajo praviloma enkratne naloge oziroma programi z določenim specifičnim ciljem in rokom trajanja, ki je opredeljen kot cilj družbe.
18. člen
Poskusno delo
(1) Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za opravljanje poskusnega dela.
(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta lahko znaša:
– za dela od prvega do tretjega tarifnega razreda – 1 mesec,
– za dela od četrtega do petega tarifnega razreda – 2 meseca,
– za dela v petem tarifnem razredu – 3 mesece,
– za dela v šestem tarifnem razredu – 4 mesece,
– za dela od sedmega tarifnega razreda – 6 mesecev.
(3) Trajanje in način spremljanja poskusnega dela in oblikovanje ocene se dogovori v pogodbi o zaposlitvi.
(4) Delavec mora biti z oceno o opravljenem poskusnem delu seznanjen tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela, sicer se šteje, da je poskusno delo uspešno opravil.
19. člen
Pripravništvo
(1) Kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.
(2) Trajanje pripravništva je odvisno od zahtevnosti dela, in sicer traja:
– za dela IV. in V. tarifnega razreda največ 6 mesecev,
– za dela VI. tarifnega razreda največ 9 mesecev,
– za dela VII. tarifnega razreda največ 12 mesecev.
(3) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor in je delavcu znan ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj.
(4) Način spremljanja in ocenjevanja pripravništva se določi v pogodbi o zaposlitvi.
(5) Za obdobje opravljanja pripravništva je dopustno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot to določa ta kolektivna pogodba.
(6) Poskusno delo in pripravništvo se med seboj izključujeta.
20. člen
Odpoved pogodbe o zaposlitvi
(1) Delodajalec in delavec morata pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevati določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in veljavne kolektivne pogodbe.
(2) Če ni drugače določeno oziroma dogovorjeno, znaša odpovedni rok v primeru, ko odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec:
– za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto razvrščeno od I. do III. tarifnega razreda, en mesec,
– za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto razvrščeno od IV. do V. tarifnega razreda dva meseca,
– za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto razvrščeno od VI. tarifnega razreda tri mesece.
21. člen
Veljavnost opozorila pred nameravano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
Veljavnost opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga znaša 18 mesecev.
22. člen
Postopki delodajalca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
V primerih iz 83. in 84. člena ZDR je delodajalec dolžan seznaniti delavca z njegovo pravico, da od delodajalca zahteva, da o uvedbi postopka odpovedi obvesti sindikat, katerega član je. Rok, v katerem lahko delavec od delodajalca zahteva, da obvesti sindikat, je 3 delovne dni od vročitve.
23. člen
Odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev
(1) Delodajalec je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev, kot ga opredeljuje ZDR, dolžan pripraviti program razreševanja presežnih delavcev na način, kot to določa zakon.
(2) V skladu s pravnim redom EU se v okviru programa razreševanja presežnih delavcev določijo kriteriji za določitev presežnih delavcev na ravni delodajalca, lahko pa se neposredno uporabijo zakonski kriteriji.
(3) Delodajalec izbere in ovrednoti posamezne kriterije po predhodnem posvetovanju s sindikatom, v skladu z ZDR.
(4) V kolektivni pogodbi na ravni podjetja ali s splošnim aktom se lahko določi, da se v isto kategorijo presežnih delavcev uvrstijo delavci v posamezni organizacijski enoti, oddelku, podružnici ali podobni enoti, opredeljeni na ravni delodajalca, za katere se zahtevajo enaki pogoji dela.
24. člen
Dijaki in študenti na praksi
(1) Delodajalec zagotavlja dijakom in študentom na praksi:
– nagrado za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
– prehrano med delom, če je organizirana za zaposlene.
(2) Delodajalec mora pri zagotavljanju dela dijakom upoštevati določbe Zakona o delovnih razmerjih o delu otrok, mlajših od 15 let.
25. člen
Mentorji
Delodajalec mora delavcu – mentorju zagotoviti dodatno strokovno usposabljanje za opravljanje nalog mentorja.
26. člen
Izobraževanje
(1) Delavci se imajo pravico in dolžnost izobraževati, izpopolnjevati in usposabljati v interesu delodajalca ali v lastnem interesu. Delodajalec ima pravico delavce napotiti na izobraževanje.
(2) Za izobraževanje se šteje:
– izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe (verificirana oblika izpopolnjevanja, ki poteka po programih, na podlagi katerih delavec pridobi javno priznano veljavno izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino),
– izpopolnjevanje (obnavljanje, nadgrajevanje in poglabljanje posameznih znanj, potrebnih za opravljanje dela pri delodajalcu),
– usposabljanje (pridobivanje znanj in veščin za delo pri delodajalcu na obstoječem ali predvidenem delu).
27. člen
Izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe
(1) Izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe poteka praviloma izven delovnega časa, tudi če je izobraževanje v interesu delovnega procesa.
(2) Pravice in obveznosti delavca in delodajalca se uredijo s pogodbo o izobraževanju, v kateri določita predvsem:
– število dni odsotnosti, za potrebe izpolnjevanja obveznosti iz naslova izobraževanja,
– primere ter pogoje, v katerih se odsotnost sme koristiti,
– način obveščanja o odsotnostih in način odobritve odsotnosti,
– kdo nosi breme odsotnosti ter pravice delavca iz tega naslova,
– pravila glede morebitnega sofinanciranja dela stroškov izobraževanja,
– opredelitev morebitnih obveznosti delavca do delodajalca po dokončanem izobraževanju, ki morajo biti sorazmerne s pravicami delavca v času izobraževanja.
(3) Če je delavec napoten na izobraževanje, mu pripada najmanj 1 delovni dan plačane odsotnosti za pripravo na izpit. Do odsotnosti je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja izpit.
28. člen
Napredovanje
(1) Delavec zaradi dosežkov na delovnem mestu, ki imajo pri delodajalcu dolgoročno pozitivne učinke, na delovnem mestu napreduje.
(2) Kriteriji in merila za napredovanje se določijo v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v splošnem aktu delodajalca.
29. člen
Delovni čas in čas, prebit na usposabljanju in izpopolnjevanju
(1) Usposabljanje in izpopolnjevanje je v interesu delodajalca in delavca in se organizira z namenom ohranjanja in povečevanja osebne konkurenčnosti delavca ter povečevanja učinkovitosti in produktivnosti delovnega procesa.
(2) Usposabljanje in izpopolnjevanje potekata praviloma med delovnim časom. Če se delavec usposablja ali izpopolnjuje med delovnim časom, se ta čas šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal. Če usposabljanja ali izobraževanja iz razumnih razlogov ni mogoče organizirati med delovnim časom, lahko poteka izven delovnega časa.
(3) V primeru, da vsaj dve tretjini časa, namenjenega za usposabljanje oziroma izpopolnjevanje, potekata izven delovnega časa delavca, se lahko na ravni delodajalca določi, katere pravice se delavcu iz tega naslova priznajo.
DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
30. člen
Disciplinska odgovornost
(1) V disciplinskem postopku mora delodajalec delavcu vročiti pisno obdolžitev ter določiti čas in kraj, kjer lahko delavec poda svoj zagovor. Od vročitve pisne obdolžitve do zagovora mora preteči najmanj 5 dni.
(2) V disciplinskem postopku mora delodajalec omogočiti zagovor delavcu, razen če le-ta to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga s strani delavca pooblaščena oseba.
(3) Disciplinsko odgovornemu delavcu delodajalec lahko izreče opomin, denarno kazen ali odvzem bonitet. Pri izbiri disciplinske sankcije mora delodajalec upoštevati stopnjo krivde, pomembne subjektivne in objektivne okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, in individualne lastnosti delavca.
(4) Najvišja odmerjena denarna kazen ne sme presegati 60 % od osnove, mesečni odtegljaj ne sme presegati 10 % od osnove, časovno obdobje pa ne sme presegati obdobja šestih mesecev. Za osnovo se šteje plača delavca, ki jo je prejel v mesecu pred izrečeno denarno kaznijo, oziroma plača, ki bi jo prejel, če bi delal. Pri izplačilu plače mora delodajalec upoštevati omejitve, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju.
(5) Sklep o disciplinski odgovornosti mora biti delavcu vročen na način, kot določa zakon, in mora vsebovati izrek, obrazložitev in pravni pouk. Sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, je izvršilni naslov.
31. člen
Odškodninska odgovornost delavca
(1) Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti.
(2) Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, ugotavljanje višine škode pa bi povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku.
(3) Znesek, do katerega ni potrebno dokazovati dejanske višine nastale škode za posamezni škodni dogodek, ne sme presegati vsakokratnega zneska osnovne plače delavca v času nastanka škodnega dogodka.
32. člen
Odškodninska odgovornost delodajalca
Kadar je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zaradi neutemeljenosti odpovednega razloga in ne zaradi postopkovnih napak, je delodajalec dolžan delavcu izplačati dve povprečni plači delavca v zadnjih treh mesecih dela pred prenehanjem delovnega razmerja.
33. člen
Delovni čas
(1) Polni delovni čas po tej kolektivni pogodbi znaša 40 ur na teden. Na ravni podjetja se lahko določi tudi krajši polni delovni čas, vendar ne krajši od 36 ur.
(2) Polni delovni čas je praviloma razporejen na 4, 5 ali 6 delovnih dni tedensko.
(3) Delavcu, ki dela s krajšim delovnim časom, do štiri ure, se omogoči delo brez prekinitve.
34. člen
Organizacija delovnega časa
S kolektivno pogodbo pri delodajalcu ali splošnim aktom delodajalca se določijo oblike delovnega časa, z organizacijskim predpisom pa se določi organizacija delovnega časa in njegovo izvajanje.
35. člen
Neenakomerna razporeditev in začasna prerazporeditev delovnega časa
(1) O enakomerni in neenakomerni razporeditvi delovnega časa odloča delodajalec, ki sprejme letni koledar najkasneje do začetka koledarskega ali poslovnega leta. Pri planiranju organizacije delovnega časa in njegove izrabe delodajalec upošteva v enotnem referenčnem obdobju potrebe delovnega procesa in z zakoni zagotovljene odmore in počitke delavcev.
(2) Delavcem invalidom, ki imajo pravico delati s krajšim delovnim časom, in delavcem v času medicinske rehabilitacije, ki imajo prav tako pravico delati s krajšim delovnim časom od polnega, ni mogoče odrediti neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa.
36. člen
Pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa
Delodajalec lahko delovni čas zaradi objektivnih, tehničnih razlogov ali razlogov organizacije dela začasno prerazporedi predvsem v sledečih primerih:
– zaradi nepredvidenega zmanjšanega ali povečanega obsega dela,
– zaradi začasnega pomanjkanja surovin (reprodukcijskih materialov, sestavnih delov) in energije (elektrika, para, plin),
– zaradi nepredvidene začasno povečane odsotnosti zaposlenih delavcev pri delodajalcu,
– zaradi neugodnih vremenskih pogojev.
37. člen
Neenakomerno razporejen delovni čas – referenčno obdobje
(1) V primerih, ko to narekujejo objektivni, tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, se pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev.
(2) Delodajalec je dolžan voditi sprotno evidenco o številu in izrabi presežnih ur.
(3) Delodajalec je dolžan mesečno ob izplačilu plače obveščati delavca o dejanskem stanju njegovih presežnih ur.
38. člen
Nadurno delo
(1) Delodajalec lahko odredi nadurno delo, kot določa ZDR. Pisna odredba je podlaga za obračun nadurnega dela.
(2) Delodajalec lahko odredi nadurno delo tudi:
– v primeru nenadno začasno odsotnega delavca,
– v primeru nenadne okvare delovnih sredstev, če je potrebno začeto delo nadaljevati ali dokončati,
– v primeru začasne krajše prekinitve energije, če je potrebno začeto delo nadaljevati in dokončati,
– če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,
– v primeru izvedbe rednih ali izrednih inventurnih popisov izven delovnega časa.
(3) Delodajalec in reprezentativni sindikat se lahko izključno na ravni kolektivne pogodbe na ravni podjetja dogovorita tudi o dodatnih primerih, ko je dopustno odrediti nadurno delo.
(4) Delo preko polnega delovnega časa traja največ 8 ur na teden ali 20 ur na mesec ali 170 ur na leto oziroma 230 ur na leto s soglasjem delavca. Delavcu ni mogoče odrediti nadurnega dela, če bi to ogrozilo njegovo zdravje, in to izhaja iz potrdila pooblaščenega zdravnika.
(5) Delodajalec, poleg v primerih, določenih z zakonom, ne sme odrediti nadurnega dela delavcu, ki neguje otroka do treh let starosti.
(6) Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela se upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih mesecev.
39. člen
Nočno delo
Kot nočno delo se šteje delo v času med 23.00 in 6.00 uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo 8 nepretrganih ur v času med 22.00 in 7.00 uro naslednjega dne.
ODMORI IN POČITKI
40. člen
Odmor med delovnim časom
(1) Delavec, ki dela s polnim delovnim časom, ima med dnevnim delom pravico do 30-minutnega odmora, ki se mu všteva v delovni čas, v primeru krajšega od polnega delovnega časa pa sorazmerni del.
(2) Delodajalec je dolžan zagotoviti delavcu, ki dela na takem delovnem mestu, da ga zaradi zahtev delovnega procesa ne sme zapustiti, odmor med delom tako, da zagotovi nemoten potek delovnega procesa.
(3) V primeru neenakomerne razporeditve ali v primeru daljšega delovnega časa odgovorna oseba določi dolžino odmora ustrezno dolžini dnevnega delovnega časa.
(4) Delavec se pravici do odmora med delovnim časom ne more odpovedati.
41. člen
Počitek med zaporednima delovnima dnevoma
(1) Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja najmanj 12 ur.
(2) Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.
42. člen
Tedenski počitek
(1) Delavec ima poleg pravice do dnevnega počitka v obdobju sedmih zaporednih dni pravico do tedenskega počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 24 ur. Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.
(2) Delavec se pravici do dnevnega in tedenskega počitka ne more odpovedati.
LETNI DOPUST
43. člen
Splošno o letnem dopustu
(1) Delavec ima v vsakem koledarskem letu pravico do minimalnega letnega dopusta, ki traja 4 tedne. Število dni je odvisno od tedenskega delovnega časa, in sicer:
– če traja delovni teden 4 delovne dni, je minimalni dopust 16 delovnih dni,
– če traja delovni teden 5 delovnih dni, je minimalni dopust 20 delovnih dni,
– če traja delovni teden 6 delovnih dni, je minimalni dopust 24 delovnih dni.
(2) Število dni letnega dopusta iz prejšnjega odstavka je osnova, h kateri se prištevajo dodatni dnevi po kriterijih iz 47. člena te kolektivne pogodbe.
(3) Delavcu se mora v tekočem letu omogočiti nepretrgano koriščenje najmanj dveh tednov letnega dopusta.
(4) Pravico do izrabe celotnega letnega dopusta pridobi delavec po izpolnitvi 6-mesečnega nepretrganega delovnega razmerja.
(5) Pred iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas je treba delavcu omogočiti, da izkoristi pripadajoči del letnega dopusta.
(6) Delodajalec je dolžan izdati obvestilo o dolžini letnega dopusta delavcem najkasneje do konca marca tekočega leta. Delavci, ki nastopijo delovno razmerje kasneje, morajo biti obveščeni o dolžini letnega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja (ob podpisu pogodbe).
44. člen
Plan izrabe letnega dopusta
(1) Plan izrabe letnih dopustov za vse delavce pripravi delodajalec najkasneje do konca aprila tekočega leta.
(2) Pri planu izrabe letnega dopusta se v največji možni meri upoštevajo želje in potrebe zaposlenih, predvsem njihove družinske obveznosti.
(3) O planiranem terminu izrabe letnega dopusta delodajalec obvesti delavca na dokazljiv način.
(4) Delavec ima pravico trikrat letno po en dan letnega dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi, če o tem obvesti nadrejenega vodjo oziroma pooblaščenega delavca najkasneje 2 delovna dneva pred nastopom dopusta.
45. člen
Delodajalec je dolžan nosečim delavkam, ki imajo pravico do letnega dopusta ali bodo to pravico pridobile v času trajanja porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, pred nastopom porodniškega dopusta omogočiti izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
46. člen
Odmera letnega dopusta
Delodajalec pri odmeri letnega dopusta upošteva stanje izpolnjenih kriterijev na dan 01. 01. za tekoče koledarsko leto, za katero se odmerja letni dopust.
47. člen
Kriteriji za odmero letnega dopusta
(1) Delavec ima pravico do dodatnih dni dopusta na osnovi dosežene delovne dobe:
– nad 5 do 10 let delovne dobe  1 dan,
– nad 10 do 20 let delovne dobe 2 dneva,
– nad 20 let delovne dobe       3 dni.
(2) Delavec ima pravico do dodatnih dni dopusta v naslednjih primerih:
– starejši delavec              3 dni,
– delavec, mlajši od 18 let     7 dni,
– delavec invalid               3 dni,
– delavec z najmanj 60 %
telesno okvaro                  3 dni,
– delavec, ki neguje otroka s
telesno ali duševno
prizadetostjo                   3 dni,
– delavec, ki je v preteklem
koledarskem letu opravil vsaj
500 ur nočnega dela pri
delodajalcu                     2 dni,
– delavec, ki je v preteklem,
koledarskem letu opravil vsaj
1500 ur nočnega dela pri
delodajalcu                      3 dni
– delavec z otrokom, ki še ni
dopolnil 15 let                  1 dan.
(3) Dodatni dnevi letnega dopusta po šesti in sedmi alineji se medsebojno izključujeta.
(4) Ostali kriteriji in merila za dodatne dni letnega dopusta se lahko določijo na ravni delodajalca.
48. člen
Nadomestilo plače
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v skladu z zakonom.
(2) Nadomestilo ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
(3) Osnova za izračun nadomestila je izplačana plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas. V osnovo za izračun se ne všteva del plače iz naslova nadur in del plače izplačan na podlagi uspešnosti poslovanja.
49. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 10 dni v letu zaradi:
– lastne poroke 2 dni,
– rojstva otroka 2 dni,
– smrti zakonca, izven zakonskega partnerja, otroka 3 dni,
– smrti staršev, smrti bratov, sester 3 dni,
– smrt starih staršev, zakončevih staršev 1 dan,
– selitve delavca 1 dan,
– elementarne nesreče od 1 do 3 dni,
– sodelovanja na krvodajalski akciji 1 dan.
(2) Odsotnosti v zgornjih primerih je treba izkoristiti ob nastopu dogodka. V primeru selitve je pravica omejena enkrat letno.
(3) Delavec ima pravico trikrat letno do odsotnosti z dela do 2 uri dnevno zaradi neodložljivih opravkov (obisk zdravnika, zobozdravnika, roditeljskega sestanka).
(4) Delavcu je treba omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti in odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa ter opravljanja funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih.
50. člen
Odsotnost z dela brez nadomestila plače
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače oziroma pravico do neplačanega dopusta zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivi osebni opravki,
– zasebno potovanje,
– nega družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
– popravilo hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenje na lastne stroške.
(2) Delodajalec in delavec se v dogovoru o neplačanem dopustu obvezno pisno dogovorita tudi o plačevanju prispevkov za socialno varnost.
(3) Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
51. člen
Pogoji za delovanje sindikata
(1) Delodajalec je dolžan zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja, kot to določa zakon.
(2) Delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov k delodajalcu, in sicer na podlagi vnaprejšnjega obvestila,
– svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska.
52. člen
Obveščanje in posvetovanje
(1) Predloge splošnih aktov delodajalca, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni.
(2) Delodajalec prenosnik in delodajalec prevzemnik morata pred prenosom obvestiti sindikate pri delodajalcu o datumu ali predlaganem datumu prenosa, o razlogih za prenos, pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah prenosa za delavce ter o predvidenih ukrepih za delavce. Po obvestilu se delodajalca posvetujeta s sindikati o pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah prenosa in o predvidenih ukrepih za delavce z namenom, da se doseže sporazum.
(3) Delodajalec mora o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, ter o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev pisno obvestiti sindikate pri delodajalcu. Z namenom, da doseže sporazum, se delodajalec posvetuje s sindikati pri delodajalcu o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev, pri pripravi programa razreševanja presežnih delavcev pa o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.
(4) Delodajalec obvesti delavce in reprezentativne sindikate pri delodajalcu o letnem razporedu delovnega časa, kadrovski in plačni politiki ter o doseženih polletnih in letnih poslovnih rezultatih podjetja.
(5) Delodajalec se mora pred uvedbo nočnega dela, če se nočno delo redno opravlja z nočnimi delavci pa najmanj enkrat letno, posvetovati s sindikati pri delodajalcu o določitvi časa, ki se šteje kot čas nočnega dela, o oblikah organiziranosti nočnega dela, o ukrepih varnosti in zdravja pri delu ter socialnih ukrepih.
(6) Delodajalec mora sindikatom, ki so organizirani pri njem, na običajen način posredovati izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.
(7) Delodajalec mora sindikate pri delodajalcu seznaniti z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov v zvezi z obravnavanimi vprašanji varnosti in zdravja pri delu.
(8) Delodajalec in reprezentativni sindikat s pogodbo o medsebojnem sodelovanju določita časovne okvirje za posamezna dejanja, načine izvedbe in konkretnejše vsebine posameznih opravil iz tega člena.
53. člen
Materialni pogoji za sindikalno delo
(1) S kolektivno pogodbo pri delodajalcu, oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med reprezentativnimi sindikati v skladu z zakonom in delodajalcem, se določijo materialni pogoji za delo sindikata.
(2) Če s pogodbo iz prejšnjega odstavka ni drugače določeno, je za delo sindikatov zagotovljeno:
– ura letno za vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 20 ur letno, če je do 20 zaposlenih, in ne manj kot 50 ur, če je več kot 20 zaposlenih. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikatov dejavnosti – na višjih nivojih. O načinu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov iz prejšnjega odstavka se dogovorijo sindikati in delodajalec. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa;
– prostorski pogoji za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;
– brezplačna tehnična izvedba obračuna in plačila članarine sindikatom;
– tri plačane delovne dneve letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov.
(3) V primeru, da je pri delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, si fond ur iz drugega odstavka tega člena razdelijo sorazmerno s številom članov sindikata.
(4) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov med delovnim časom največ enkrat letno.
(5) Število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo, se določi v sporazumu o materialnih pogojih za sindikalno delo. Če takšen sporazum ni sklenjen ali ne ureja zadevnega vprašanja, se neposredno uporabljajo zakonske določbe v zvezi z varstvom sindikalnih zaupnikov.
SPLOŠNE DOLOČBE O PLAČAH IN DRUGIH OSEBNIH PREJEMKIH
54. člen
(1) Določila in zneski te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi in osnove za določanje vsebine iz kolektivnih pogodb pri delodajalcih.
(2) Odstopanje od minimalnih standardov je dopustno na podlagi sporazuma med reprezentativnim sindikatom v podjetju in delodajalcem, če je to potrebno zaradi ohranitve delovnih mest.
(3) Pri uveljavljanju pravice na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca in v primeru, ko gre za prenos dejavnosti v skladu z ZDR, ki ureja prenos dejavnosti.
(4) Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno, in sicer najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
(5) Povračila stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki se izplačujejo najmanj v višini, kot jih določa ta kolektivna pogodba, vendar pod pogoji in v zneskih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in osnovo za prispevke za socialno varnost.
(6) Če delavec dela pri več delodajalcih, za katere velja ta kolektivna pogodba, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu s pogodbami o zaposlitvi.
55. člen
Osebni prejemki delavca v delovnem razmerju, ki so predmet te kolektivne pogodbe, so:
– plača,
– nadomestilo plače,
– povračila stroškov v zvezi z delom,
– drugi osebni prejemki.
56. člen
Najnižja osnovna plača
(1) Najnižja osnovna plača je vrednost najmanj zahtevnega dela v tarifnem razredu za povprečni mesečni delovni čas, ki znaša 174 ur za polni delovni čas ob pogojih 40-urnega delovnika ali krajšega delovnega časa, ki je po zakonu izenačen s polnim delovnim časom.
(2) Stranki kolektivne pogodbe se do konca maja dogovorita o uskladitvah najnižjih osnovnih plač in regresu za letni dopust.
57. člen
Osnovna plača
(1) V pogodbi o zaposlitvi se osnovna plača delavca določa za delovno mesto ali vrsto dela.
(2) Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest oziroma s splošnim aktom delodajalca.
(3) Osnovna plača delavca se uskladi, če je nižja od najnižje osnovne plače v ustreznem tarifnem razredu kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca.
58. člen
Vsebina pisnega obračuna plače
(1) Delavcu mora biti ob vsakem izplačilu plače vročen pisni obračun plače in nadomestila plače, ki vsebuje naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca,
– plačilo za delovno uspešnost,
– plačilo za poslovno uspešnost,
– dodatke po posameznih vrstah,
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– bruto plačo,
– znesek prispevkov za socialno varnost,
– davek od osebnih prejemkov,
– neto plačo,
– neto izplačilo.
(2) Pisni obračun plače vključuje tudi podatke o drugih osebnih prejemkih, povračilih stroškov v zvezi z delom in odtegljajih od plače (neto izplačilo).
(3) Na izplačilnem listu mora biti tudi navedeno, za koliko ur dela so obračunane posamezne sestavine plače in za koliko ur je obračunano posamezno nadomestilo plače.
(4) Delodajalec mora v navzočnosti delavca opraviti in obrazložiti pisni obračun plač, drugih osebnih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z delom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na podlagi pisnega pooblastila delavca.
59. člen
Plača
Plača je sestavljena iz:
– osnovne plače,
– plačila za delovno uspešnost,
– plačila za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno pri delodajalcu,
– dodatkov.
60. člen
Plačilo za poslovno uspešnost
(1) Plačilo za poslovno uspešnost je sestavni del plače, če je dogovorjeno s kolektivno pogodbo ožje ravni ali s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.
(2) Plačilo za poslovno uspešnost je izključeno iz osnov za nadomestila plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja.
(3) Delavcu pripada del plače iz naslova poslovne uspešnosti skladno s kriteriji in merili, ki jih določi delodajalec.
(4) Do plačila poslovne uspešnosti so upravičeni tisti delavci, ki imajo na dan izplačila sklenjeno delovno razmerje pri delodajalcu.
61. člen
Plačilo za delovno uspešnost
Delodajalec lahko v splošnem aktu ali kolektivni pogodbi določi, da se delavcu, ki presega pričakovane rezultate dela oziroma normo, izplača vnaprej določeni znesek, ki se prišteje k osnovni plači delavca, ali pa se delovna uspešnost izračuna na osnovi vnaprej dogovorjenega odstotka, pri izračunu katere se kot osnova upošteva osnovna plača delavca.
62. člen
Tarifni razredi
(1) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec v skladu z aktom o sistematizaciji delovnih mest, v primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi Standardna klasifikacija poklicev. Tarifni razredi glede na zahtevnost del, stopnjo in vrsto izobrazbe so navedeni v prilogi 1.
(2) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistematizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.
TARIFNI RAZREDI GLEDE NA ZAHTEVNOST DELA, STOPNJO IN VRSTO IZOBRAZBE
63. člen
Najnižje osnovne plače v panogi gostinstva in turizma po tarifnih razredih
+--------------------+-------------------+
|   Tarifni razred   | Najnižja osnovna  |
|                    |       plača       |
+--------------------+-------------------+
|        I.          |       465         |
+--------------------+-------------------+
|        II.         |       500         |
+--------------------+-------------------+
|        III.        |       560         |
+--------------------+-------------------+
|        IV.         |       620         |
+--------------------+-------------------+
|        V.          |       690         |
+--------------------+-------------------+
|        VI.         |       820         |
+--------------------+-------------------+
|        VII.        |       920         |
+--------------------+-------------------+
|        VIII.       |     1.080         |
+--------------------+-------------------+
64. člen
Vrste dodatkov
(1) Med dodatke se štejejo:
– dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden;
– dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela;
– dodatek za delovno dobo.
(2) Delodajalec določi morebitne dodatke za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive, nevarnosti, ki se pojavljajo občasno in niso vsebovani v zahtevnosti dela.
65. člen
(1) Osnova za izračun dodatkov in plačil po spodnji tabeli je osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
(2) Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcu dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
1  Plačilo za čas pripravljenosti  10 %
2  Plačilo za deljeni delovni čas:
   za vsako uro prekinitve, če pri
   delodajalcu ni določeno
   drugače.                        20 %
3  Dodatek za nočno delo           50 %
4  Dodatek za nadurno delo         30 %
5  Dodatek za delo v nedeljo       50 %
6  Za delo na dan državnega       150 %
   praznika oziroma po zakonu
   prostega dne pripada delavcu
   poleg plače dodatek za vsako
   opravljeno delovno uro, če mu
   ni mogoče zagotoviti prostega
   dne namesto dela na dan
   praznika ali na dan prostega
   dne, oziroma 50 %, če tega
   koristi.
7  Dodatek za delo na silvestrovo
   (od 18. ure dalje)               150 %.
(3) Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo na dan praznika oziroma dela prostega dneva po zakonu in dodatka za delo v nedeljo.
66. člen
Dodatek za delovno dobo
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
DRUGI OSEBNI PREJEMKI
67. člen
Regres za letni dopust
(1) Delavec je upravičen do regresa za letni dopust pod pogoji določenimi v zakonu, ki ureja delovna razmerja.
(2) Delavec je upravičen do regresa za letni dopust enkrat letno. Regres se izplača najkasneje do konca junija tekočega leta.
(3) Višina regresa za letni dopust je najmanj 850 EUR.
(4) V primeru nelikvidnosti delodajalca se regres za letni dopust izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta.
68. člen
Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu v višini:
– za 10 let  1    najnižje osnovne
                  plače 2. tarifnega
                  razreda,
– za 20 let  1,5  najnižje osnovne
                  plače 2. tarifnega
                  razreda,
– za 30 let  2    najnižje osnovne
                  plače 2. tarifnega
                  razreda,
– za 40 let  2,5  najnižje osnovne
                  plače 2. tarifnega
                  razreda.
(2) Dokupljena leta se ne štejejo v pogoj za pridobitev jubilejne nagrade. Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po nastanku pravice.
69. člen
Solidarnostna pomoč
Na predlog reprezentativnega sindikata pri delodajalcu ali delavca, pripada delavcu ali njegovi družini solidarnostna pomoč v naslednjih primerih:
– smrt delavca 1500 EUR,
– smrt ožjega družinskega člana (zakonci, izven zakonski partnerji, otroci, posvojenci) 750 EUR,
– elementarne nesreče, požar v višini najmanj 300 EUR,
– daljša odsotnost zaradi bolezni nad 6 mesecev v višini najmanj 300 EUR,
– drugi izjemni dogodki enkrat letno v višini najmanj 300 EUR.
70. člen
Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavec je upravičen do odpravnine ob upokojitvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.
(2) V primeru, da je delavec pri delodajalcu zaposlen 20 let in več, je upravičen do treh povprečnih plač v RS oziroma treh povprečnih mesečnih plač delavca, če je to za delavca ugodneje.
(3) Odpravnino ob upokojitvi je treba izplačati ob izplačilu zadnje plače.
71. člen
Odpravnina ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:
– 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 1 leto do 5 let;
– 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od 5 do 15 let;
– 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.
(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
(4) Višina odpravnine iz prvega odstavka 109. člena ZDR lahko presega 10-kratnik osnove, določene v prvem odstavku 109. člena ZDR.
(5) Odpravnina iz prvega odstavka tega člena se izplača najkasneje ob izplačilu zadnje plače oziroma nadomestila.
72. člen
Nagrade za strokovna tekmovanja
Delavcem pripadajo nagrade v bruto znesku za dosežene rezultate na strokovnih tekmovanjih, na katere jih je poslal delodajalec.
Rang                    Višina nagrade
tekmovanja
                      I.         II.       III.
                     mesto      mesto      mesto
1.                  1.200     900 EUR    600 EUR
mednarodno           EUR
2. državno           900 EUR  700 EUR    500 EUR
3. regijsko          300 EUR  200 EUR    100 EUR
73. člen
Napitnine
(1) Napitnina, ki jo dajejo igralci in se zbira skladno z Zakonom o igrah na srečo, je sestavni del prihodkov koncesionarja in je v celoti namenjena za plače zaposlenih v družbi, za njihovo delovno uspešnost.
(2) Napitnine se sorazmerno razdeli med vse zaposlene glede na udeležbo posameznika v delovnem procesu gospodarske družbe.
(3) Sorazmerno razdelitev napitnin po posameznih delovnih mestih se določi na ravni gospodarske družbe s podjetniško kolektivno pogodbo ali drugim splošnim aktom.
(4) Osnove, za katere gospodarska družba določa merila in s tem udeležbo posameznika v delovnem procesu gospodarske družbe, so zlasti:
– zahtevnost dela izražena v osnovni plači,
– efektivni čas opravljen v času pridobljene napitnine,
– delovne izkušnje pridobljene pri delu v gospodarski družbi – pri koncesionarju.
POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
74. člen
(1) Delavcem, ki so prisotni na delu najmanj 4 ure na dan, delodajalec zagotovi prehrano med delom v skladu s standardi.
(2) Če delodajalec ne zagotavlja toplega obroka ali če delavec iz utemeljenih razlogov ne more uživati organizirane prehrane, je delavec upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom.
(3) Višina povračila stroška prehrane med delom je 3,93 EUR na dan in se usklajuje vsakih 6 mesecev, januarja in julija, s količnikom rasti cen prehrambnih izdelkov.
(4) Delavec ni upravičen do morebitne razlike, ko je znesek v naravi zagotovljenega obroka nižji od zneska po tej kolektivni pogodbi.
(5) Delavec, ki dela več kot 10 ur, je upravičen do 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro, ki jo prebije na delu nad 8 ur.
(6) Do toplega obroka (malice) so upravičeni tudi učenci, dijaki ali študentje na praksi, in to v primeru, če ga delodajalec organizira za ostale zaposlene.
75. člen
Prevoz na delo in z dela
(1) Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela najmanj v višini 100 % stroškov najcenejšega javnega prevoza.
(2) Če ni možnosti javnega prevoza, pripada delavcu povračilo stroškov v višini 0,18 evra za vsak kilometer, če je najbližje postajališče od običajnega prebivališča oddaljeno več kot 2 km.
(3) Če je za delodajalca ugodneje in delavec ne predloži potrdila o nakupu vozovnice, pripada delavcu le povračilo stroškov kilometrine za vsak prevoženi kilometer.
(4) V primeru spremembe kraja, od koder delavec prihaja na delo, se delavcu povrnejo stroški prevoza na delo z novega kraja, vendar v znesku, ki ne presega 150 % zneska, ki ga je delavec prejemal do spremembe kraja prebivališča, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače.
76. člen
Službeno potovanje
Delavec je upravičen do povračila stroškov za službena potovanja v Sloveniji in v tujini, v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov za službena potovanja tako doma kot v tujini.
77. člen
Prejemki mentorjev
Delavcu – mentorju pripada dodatek za mentorstvo. Višino, čas trajanja in pogoje izplačila določi delodajalec najmanj v višini 10 % mentorjeve osnovne plače.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK
78. člen
Izvajanje kolektivne pogodbe
Stranki kolektivne pogodbe se zavezujeta, da bosta medsebojne pravice in obveznosti izvrševali v skladu z načelom dobre vere in poštenja.
KONČNE DOLOČBE
79. člen
Končne določbe
(1) Pogodba je sklenjena s podpisom obeh pogodbenih strank, veljati pa začne prvi mesec po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe o odmeri letnega dopusta se prvič pričnejo uporabljati za odmero letnega dopusta za leto 2012.
(3) Za vpis pogodbe v evidenco kolektivnih pogodb in objavo v Uradnem listu RS poskrbita Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije in Turistično gostinska zbornica Slovenije, stroške vpisa in objave pa si podpisniki delijo v enakih delih.
TURISTIČNO GOSTINSKA ZBORNICA SLOVENIJE
predsednik
Zdravko Počivalšek l.r.
 
ZDRUŽENJE DELODAJALCEV SLOVENIJE,
Sekcija za gostinstvo in turizem
predsednica
Alenka Iskra l.r.
 
SINDIKAT DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE
predsednik
Kristijan Lasbaher l.r.
 
OBALNI SINDIKAT GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE PRI KONFEDERACIJI SINDIKATOV 90 SLOVENIJE
predsednik
Aleš Kovačič l.r.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 23. 12. 2011 izdalo potrdilo št. 02047-9/2004-29 o tem, da je Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije vpisana v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 7/8.