Uradni list

Številka 106
Uradni list RS, št. 106/2011 z dne 27. 12. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 106/2011 z dne 27. 12. 2011

Kazalo

4761. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Prenova ob Ljubljanski cesti 47, stran 14459.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/08 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 11. redni seji dne 15. 12. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Prenova ob Ljubljanski cesti 47
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga in predmet OPPN)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10 – tehn.popr., 76/10 – tehn. popr., 26/11 – obv.razlaga; v nadaljnjem besedilu: OPN MONM) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Prenova ob Ljubljanski cesti 47 (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje Fin Ars, d.o.o., Zagorje ob Savi pod številko projekta 6/2011.
(2) OPPN določa podrobne prostorske izvedbene pogoje za prenovo območja nekdanjih poslovnih prostorov in operativnih površin gospodarske družbe CGP, d.d. na naslovu Ljubljanska cesta 47, za posege na območju obstoječega grajenega prostora v južnem delu območja urejanja, za prenovo Ljubljanske ceste ter ureditev zelenih površin ob potoku Bezgavec.
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje:
A) Tekstualni del (odlok)
B) Grafični del:
1. Pregledna situacija s prikazom območja
urejanja v širšem prostoru                          M 1:10000
2. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega
dela OPN MONM                                        M 1:5000
3. DOF s prikazom območja urejanja                   M 1:1000
4. DKN s prikazom območja urejanja                   M 1:1000
5. Geodetski načrt s prikazom območja urejanja       M 1:1000
6. Prikaz ureditvenih enot                           M 1:1000
7.1 Ureditvena situacija – 1. faza                   M 1:1000
7.2 Ureditvena situacija – končno stanje             M 1:1000
8. Značilni prečni prerezi ureditvene situacije      M 1:1000
9.1 Situacija prometne infrastrukture – 1. faza       M 1:500
9.2 Situacija prometne infrastrukture – končno
stanje                                                M 1:500
10. Značilni prečni prerez Ljubljanske ceste           M 1:50
11.1 Zbirna situacija komunalnih vodov – 1.
faza                                                  M 1:500
11.2.1 Zbirna situacija komunalnih vodov –
končno stanje                                         M 1:500
11.2.2 Zbirna situacija komunalnih vodov –
končno stanje                                         M 1:500
12. Načrt parcelacije                                M 1:1000
13. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji                                              M 1:1000
14. Prikaz rešitev in ukrepov za varstvo okolja
in ohranjanje narave                                 M 1:1000
15. Prikaz rešitev in ukrepov za varstvo pred
narav. in drugimi nesrečami                          M 1:1000
C) Priloge:
1. Izvleček iz OPN MONM
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage
4. Smernice nosilcev urejanja prostora
5. Mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
7. Povzetek za javnost
8. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje.
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Območje urejanja: zaokroženo območje, ki zajema območje OPPN.
(2) Ureditvena enota (UE): sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(3) Gradbena parcela: zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt z urejenimi površinami, ki mu služijo.
(4) Površina za gradnjo stavb: del gradbene parcele, na katerem je dopustna gradnja stavb.
(5) Gradbena linija: črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade, kot npr. vhodne ali okenske niše ipd.
(6) Gradbena meja: črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
(7) Faktor zazidanosti gradbene parcele: razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele.
(8) Faktor izrabe gradbene parcele: razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim, samo nad nivojem terena ali samo pod njim.
(9) Glavna stavba: ena ali več medsebojno povezanih stavb, ki so oblikovna in funkcionalna celota, namenjena nosilni dejavnosti, načrtovani na gradbeni parceli.
(10) Osnovna dejavnost: prednostna dejavnost območja.
(11) Spremljajoča dejavnost: dejavnost, ki se lahko izvaja na posamezni gradbeni parceli ob osnovni dejavnosti v skupnem ali ločenih objektih, če je na parceli dovolj razpoložljivega prostora za njeno funkcioniranje.
(12) Faza: časovna enota realizacije prostorskih ureditev.
(13) Etapa: investicijska enota realizacije prostorskih ureditev.
(14) Potok Bezgavec: v nekaterih evidencah uporabljeno tudi ime Bršljinski potok.
II. OBMOČJE UREJANJA
4. člen
(opis lokacije in stanja prostora)
(1) Območje urejanja leži v severnem delu Bršljina v Novem mestu. V zahodnem delu meji na regionalno železniško progo Ljubljana–Novo mesto in gospodarsko cono Livada, v severnem delu na Mirnopeško cesto in krožno križišče Bučna vas, v vzhodnem delu na Ljubljansko cesto in stanovanjsko naselje, v južnem delu pa na območje Blagovno-trgovinskega centra (BTC).
(2) V osrednjem, severnem delu območja urejanja so opuščene površine podjetja CGP, d.d., v zahodnem vodne in obvodne površine potoka Bezgavec, v južnem je nekaj stanovanjskih hiš in površine podjetja Dinos, d.d., v vzhodnem pa Ljubljanska cesta in ob njej obstoječe grajene površine.
5. člen
(obseg in meja območja urejanja)
(1) Območje urejanja je določeno na podlagi enote urejanja prostora NM/10-OPPN-g iz OPN MONM, ki narekuje izdelavo tega OPPN. Poleg večjega dela enote NM/10-OPPN-g območje urejanja obsega še manjše dele enot NM/6-o (območje Mirnopeške ceste) v severnem delu, v vzhodnem in južnem delu pa enot NM/6-OPPN-a (območje Ljubljanske ceste), NM/10-OPPN-e in NM/10-OPPN-f (območji prenove na Ljubljanski cesti 27 in 30) ter NM/10-a (območje stanovanjske soseske V Brezov log).
(2) Območje urejanja, katerega površina je približno 8,7 ha, obsega naslednje zemljiške parcele in njihove dele: 1110/5, 1110/6, 1111/1, 1111/2, 1111/4, 1112/1, 1112/2, 1112/3, 1114, 1115/1, 1115/2, 1116, 1124/3, 1124/4, 1129/2, 1131/1 (vse k.o. Daljni Vrh) in 140/1, 140/2, 141/1, 141/2, 143, 145/1, 145/2, 145/3, 149/1, 149/5, 149/6, 149/8, 149/9, 149/10, 149/12, 150/1, 150/2, 153/10, 158/6, 170/5, 170/8, 170/10, 170/11, 170/12, 170/13, 170/14, 172/1, 172/5, 172/8, 172/9, 172/10, 172/11, 173, 176/1, 176/2, 176/3, 176/4, 177/1, 177/2, 178, 182/1, 182/2, 182/3, 182/4, 182/6, 182/7, 182/9, 183/1, 185/3, 190/3, 190/7, 190/9, 190/10, 190/11, 192/4, 193/1, 199/1, 593, 604/2, 606/4, 606/6, 606/7, 606/8, 606/9, 606/10, 606/11, 606/13, 606/15, 606/17, 1059, 1145/2, 1147/4, 1163/1, 1164/4, 1164/5, 1168/1, 1168/3, 1778 (vse k.o. Bršljin).
(3) Za izvedbo navezav območja urejanja na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo so potrebni posegi na zemljišča izven OPPN, in sicer:
– za izgradnjo plinovodnega, vodovodnega in komunikacijskega omrežja na zemljišču s parc. št. 199/1, 606/6 in 1168/1 (k.o. Bršljin),
– za izgradnjo vodovodnega omrežja na zemljišču s parc. št. 169/7 (k.o. Bršljin),
– za izgradnjo komunalnega omrežja na zemljišču s parc. št. 199/1 (k.o. Bršljin).
6. člen
(ureditvene enote)
Območje urejanja je glede na prostorsko in funkcionalno zaokroženost razdeljeno na naslednje ureditvene enote (v nadaljnjem besedilu: UE):
UE 1: trgovsko-poslovni center (TPC)
UE 2: poslovno-stanovanjski center (PSC)
UE 2a: območje grajenega prostora v severozahodnem delu ob potoku Bezgavec
UE 2b: območje grajenega prostora v območju viadukta na Mirnopeški cesti
UE 3: Ljubljanska cesta
UE 3a: območje prilagoditve grajenega prostora ob Ljubljanski cesti
UE 3b: zaledna cesta
UE 4: zelene površine ob potoku Bezgavec
UE 4a: zelene površine v severozahodnem delu ob potoku Bezgavec
UE 5: območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena za daljnovod DV 2 x 110 kV RTP Bršljin–RTP Gotna vas.
III. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
7. člen
(1) V severnem delu območja ob Ljubljanski cesti (UE 1) se načrtuje trgovsko-poslovni center, v južnem delu (UE 2) poslovno-stanovanjski center, v zahodnem delu pa se v sklopu obstoječih vodnih in obvodnih površin potoka Bezgavec načrtujejo zelene površine.
(2) Z OPPN se načrtujejo tudi prostorske ureditve za nemoteno izvedbo in rabo načrtovanih prostorskih ureditev iz prvega odstavka tega člena, in sicer rekonstrukcija Ljubljanske ceste (razširitev, novi zavijalni pasovi in priključki, ureditve za pešce in kolesarje) ter prilagoditev obstoječega grajenega prostora v južnem in vzhodnem delu območja urejanja (ureditev prekinjenih dostopov, rušitev objektov, pogoji za dopustne gradnje do realizacije drugih načrtovanih prostorskih ureditev).
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH PROSTORSKIH UREDITEV V PROSTOR
A. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
8. člen
(1) Lokacija območja urejanja v neposredni bližini Mirnopeške ceste in ob Ljubljanski cesti kot glavni mestni vpadnici omogoča dobro dostopnost in s tem tudi prepoznavnost območja. Ob ustrezni navezavi območja na ureditve in programe osrednjega dela Bršljina (Blagovno-trgovinskega centra BTC) bo omogočena vzpostavitev enotne poteze oskrbno-storitvenih dejavnosti ob Ljubljanski cesti z visoko stopnjo avtonomije oskrbe ter okrepitev centralnih funkcij Bršljina kot lokalnega središča v odnosu do ostalih delov Novega mesta ter na nivoju širše regije.
(2) Ob rekonstrukciji Ljubljanske ceste bo potrebna ustrezna navezava rekonstruirane ceste oziroma njenih delov (glede na fazo) na obstoječe in načrtovane cestne ureditve, vključno z ureditvami v sklopu načrtovane rekonstrukcije krožnega križišča Bučna vas. Potrebna bo prilagoditev obstoječega grajenega obcestnega prostora na nove rešitve z vidika ustreznega priključevanja na prometno mrežo, med drugim ureditev ustreznih priključkov oziroma navezav na območje upravne stavbe gospodarske družbe CGP, d.d. in dela objektov družbe BTC, d.d. (Ljubljanska cesta 36 in 32) ter na območje zahodno od Ljubljanske ceste (Ljubljanska cesta 31).
(3) Z ureditvijo zelenih površin na zahodnem delu območja urejanja se omogoči rekreacija širšemu krogu obiskovalcev in potencialna prezentacija arheološke dediščine ter naravne vrednote, ob ustrezni premostitvi železniške proge pa tudi povezavo z zelenimi površinami v sklopu kompleksa BTC.
B. Lokacijski pogoji ter usmeritve za projektiranje in gradnjo
9. člen
(splošni pogoji ter obveznosti pri projektiranju in gradnji)
(1) Pri projektiranju in gradnji na območju urejanja je potrebno upoštevati določila tega odloka, veljavne predpise in normative.
(2) V času izvajanja gradbenih del se lahko uporablja le tehnično brezhibna gradbena mehanizacija v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in emisijskimi normami. Zagotovi se geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.
(3) Novi objekti in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(4) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča se po končanju del sproti oziroma čimprej ustrezno sanirajo.
(5) Na območju UE 2a in 2b se gradnje izvajajo skladno z določili prostorskih izvedbenih pogojev iz veljavnega OPN MONM, ki veljajo za podrobnejšo namensko rabo na predmetnih ureditvenih enotah ter skladno z 18. členom tega odloka.
(6) Na območju UE 4a se prostor ureja skladno z določili prostorskih izvedbenih pogojev iz veljavnega OPN MONM, ki veljajo za podrobnejšo namensko rabo na predmetni ureditveni enoti.
(7) Na območju UE 5 veljajo določila devetega odstavka 22. člena in določila 43. člena tega odloka.
10. člen
(vrste dejavnosti)
(1) Območje je namenjeno razvoju centralnih dejavnosti terciarnega in kvartarnega značaja (trgovske, poslovne in storitvene dejavnosti), v območju potoka Bezgavec pa tudi športno-rekreativnim in kulturnim dejavnostim.
(2) Območje UE 1 je v pretežni meri namenjeno trgovskim dejavnostim, območje UE 2 pa poslovnim in drugim storitvenim dejavnostim. V stavbnem kompleksu znotraj UE 2 se lahko zlasti v višjih nadstropjih in v delu, orientiranem proti zelenim površinam potoka Bezgavec, uredijo prostori za bivanje (stanovanja).
(3) V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08 in nadaljnje spremembe) so v posameznih ureditvenih enotah dopustne naslednje osnovne dejavnosti:
UE 1 (trgovsko-poslovni center):
– G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL: od tega 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (od tega vsi razen: 47.3 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi)
UE 2 (poslovno-stanovanjski center):
– N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
(4) Poleg zgoraj navedenih osnovnih dejavnosti so dovoljene tudi spremljajoče dejavnosti ob pogoju, da so združljive z osnovnim programom na zemljiški parceli, in sicer:
UE 1 (trgovsko-poslovni center):
– I) GOSTINSTVO: 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač; 56.10 Dejavnost restavracij in druga strežba jedi (razen: 56.105 Turistične kmetije brez sob)
– J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI: 58 Založništvo; 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti; 63 Druge informacijske dejavnosti
– K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI: 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti; 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
– L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
– M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI: 69 Pravne in računovodske dejavnosti; 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti; 74.10 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo; 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti
– S) DRUGE DEJAVNOSTI: 96 Druge storitvene dejavnosti (razen: 96.03 Pogrebna dejavnost)
UE 2 (poslovno-stanovanjski center):
– G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL: 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (razen: 47.3 trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi); 53 Poštna in kurirska dejavnost
– I) GOSTINSTVO: 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač; 56.10 Dejavnost restavracij in druga strežba jedi (razen: 56.105 Turistične kmetije brez sob)
– J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI: 58 Založništvo; 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi; 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti; 63 Druge informacijske dejavnosti
– K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
– L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
– M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
– O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI
– P) IZOBRAŽEVANJE (razen: 85.2 osnovnošolsko izobraževanje, 85.3 srednješolsko izobraževanje)
– Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: 86 Zdravstvo (razen: 86.1 Bolnišnična zdravstvena dejavnost)
– R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
– S) DRUGE DEJAVNOSTI: 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo; 96 Druge storitvene dejavnosti (razen: 96.03 Pogrebna dejavnost)
11. člen
(vrste del in gradenj)
Dopustne so novogradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela (redna, investicijska in v javno korist), odstranitve objektov, dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin in dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost. Spremembe namembnosti objektov so dopustne v okviru dejavnosti, določenih s tem odlokom. Posebni pogoji za posege na zemljiščih obstoječih objektov so navedeni v 18. členu, za odstranitve objektov pa v 17. členu tega odloka.
12. člen
(vrste objektov)
(1) V skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr., 25/10 in nadaljnje spremembe) je v posameznih ureditvenih enotah glede na pretežni namen uporabe dopustno graditi naslednje stavbe in gradbene inženirske objekte po CC-SI:
– UE 1: 12301 Trgovske stavbe
– UE 2: 1220 Upravne in pisarniške stavbe; 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
– UE 3, 3b: 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste
– UE 3a: 12 Nestanovanjske stavbe in 2 Gradbeni inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju, kot to določajo prostorski izvedbeni pogoji veljavnega OPN MONM
– UE 4: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
Poleg zgoraj navedenih je po posameznih ureditvenih enotah dopustno graditi tudi naslednje stavbe in gradbene inženirske objekte:
– Stanovanjske stavbe:
11221 Tri- in večstanovanjske stavbe: UE 2
– Nestanovanjske stavbe:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice: UE 1 in 2
12301 Trgovske stavbe: UE 2
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: UE 1
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo; 12620 Muzeji in knjižnice; 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe za zdravstvo: UE 2
12420 Garažne stavbe: UE 1 in 2
12730 Kulturni spomeniki: UE 4
12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: UE 1 in 2
– Gradbeni inženirski objekti:
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste: UE 1 in 2
221 Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi: UE 1, 2, 3, 3a, 3b in 4
222 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja: UE 1, 2, 3, 3a, 3b in 4
24110 Športna igrišča: UE 2 in 4
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: UE 1, 2 in 4
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: UE 1, 2, 3, 3a, 3b in 4.
(2) V skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08 in nadaljnje spremembe) je v posameznih ureditvenih enotah dopustno graditi naslednje nezahtevne in enostavne objekte:
UE 1, 2:
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče, bazne postaje); spominska obeležja;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni žičniški objekti – objekt prometne oziroma varnostne signalizacije, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom); vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza); spominska obeležja; urbana oprema.
UE 3, 3b: nezahtevni in enostavni objekti, namenjeni za izvajanje gospodarske javne infrastrukture.
UE 3a: nezahtevni in enostavni objekti, ki so skladni z namensko rabo iz veljavnega OPN MONM.
UE 4:
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (uta oziroma senčnica); ograje; začasni objekti, namenjene sezonski turistični ponudbi (kiosk oziroma tipski zabojnik v leseni izvedbi); spominska obeležja;
– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomožni energetski objekti); pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (gozdna učna pot, poljska pot); začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt, montažni oder z nadstreškom); vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza); spominska obeležja; urbana oprema (skulptura in druga prostorska inštalacija, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče).
Dopustna je tudi postavitev klopi, košev za odpadke, informativnih tabel, opazovalnic ipd. v skladu s pogoji iz 34. in 35. člena tega odloka.
(3) Ob severni fasadi objekta TPC v UE 1 je dopustna postavitev večjega nadstreška za potrebe dostave ipd.
(4) V severovzhodnem delu območja urejanja ob Ljubljanski cesti, v pasu med zahodnim robom obstoječih cestnih ureditev in zahodnim robom načrtovanih ureditev, predvidenih po projektu rekonstrukcije krožnega križišča Bučna vas (gradbena parcela C2), je dopustna gradnja skladno z določili 16. člena tega odloka (za UE 3).
(5) Pri gradnji in oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati tudi določila 79. člena veljavnega OPN MONM.
13. člen
(gradbene parcele in lega objektov)
(1) Lega objektov oziroma površin za gradnjo stavb ter gradbene parcele so prikazane v grafičnem delu OPPN. Natančna lega objektov in zunanjih ureditev se podrobneje določi v fazi priprave projektne dokumentacije.
(2) Objekti se gradijo na gradbenih parcelah. Kadar je s tem odlokom na gradbeni parceli določena površina za gradnjo stavb, je gradnja stavb dopustna samo na tako določeni površini.
(3) V ureditvenih enotah 1 in 2 so znotraj gradbenih parcel opredeljene površine za gradnjo stavb, na katerih se lahko gradijo glavne stavbe s pripadajočimi manipualtivnimi in drugimi zunanjimi površinami, gospodarsko javno infrastrukturo ter pomožnimi stavbami.
(4) Površina za gradnjo stavb je omejena z regulacijskimi elementi, in sicer z gradbeno linijo in gradbeno mejo.
(5) Pri projektiranju je potrebno upoštevati gradbeno linijo v deležu najmanj 80% z možnim odstopanjem navznoter. Dopusten je zamik pritlične etaže navznoter glede na gradbeno linijo.
(6) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka lahko objekt presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, nastopne stopnice, vhodi, vetrolovi in podobno. Za fasado, katere deli presegajo gradbeno linijo ali gradbeno mejo, velja, da skrajna točka presegajočega dela objekta od gradbene meje oziroma gradbene linije ne sme biti oddaljena več kot 3,00 m.
(7) Kletne etaže, če je klet v celoti vkopana, lahko segajo tudi izven površine za gradnjo stavb, če je v projektni dokumentaciji to posebej utemeljeno (geotehnično poročilo o stanju terena in tehnično poročilo o podpiranju gradbene jame ter utemeljitev vplivov na stabilnostno stanje terena), vendar mora biti za izgradnjo kletnih etaž uporabljena taka gradbena tehnika podpiranja okoliškega terena, da na sosednjih parcelah pri gradnji in po njej niso povzročeni negativni vplivi.
14. člen
(velikost objektov)
(1) V ureditvenih enotah 1 in 2 je tlorisna dimenzija glavnih stavb omejena s površino za gradnjo stavb, z regulacijskimi elementi in s stopnjo izkoriščenosti gradbene parcele, sicer pa so lahko stavbe v okviru teh omejitev poljubnih dimenzij in arhitekturne zasnove skladno s 15. členom tega odloka o oblikovanju objektov.
(2) V UE 1 in 2 je največji možni faktor zazidanosti gradbene parcele 0,5. Ta se lahko doseže le v primeru, ko so izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji, in sicer zadostno število parkirnih mest, ustrezne manipulacijske površine ob objektu, predpisani odmiki od sosednjih zemljišč in drugi pogoji, predpisani s tem odlokom. V UE 1 in 2 je največji možni faktor izrabe gradbene parcele 2,0.
(3) V UE 1 je dopustna etažnost posamičnih delov stavbnega kompleksa (trgovska stavba, parkirna hiša, vzdolžni stavbi ob Ljubljanski cesti) od P do P+3, s tem da je dopustna različna, vendar medsebojno arhitekturno skladna vertikalna členitev etaž posameznih stavb. V UE 2 je dopustna etažnost posamičnih delov stavbnega kompleksa od P+1 do P+4, s tem da je v odvisnosti od ambicioznosti arhitekturne zasnove raznolika vertikalna členitev zlasti priporočljiva, kar je podrobneje zapisano v 15. členu tega odloka o oblikovanju objektov.
(4) Višina glavnih stavb v UE 1 in 2 je določena z najvišjo dopustno etažnostjo. V UE 1 se glavna stavba, če bo izvedena samo s pritlično etažo, izvede tako, da je višina fasade pritličja, vključno z atiko, na fasadi glavne stavbe, orientirane proti Ljubljanski cesti, visoka najmanj 11 m, merjeno od kote glavnega vhoda v stavbo. V UE 1 in 2 je dopustna podkletitev stavb brez omejitve glede števila kletnih etaž, vendar ob upoštevanju izdelanega geotehničnega poročila in kote stoletnih voda.
15. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Celotno območje naj se ureja s kakovostnim urbanističnim in krajinsko-arhitekturnim oblikovanjem. Objekti morajo biti izvedeni iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovani sodobno in uporabno ter skladnih geometrijskih oblik. Pogoji za oblikovanje zunanjih ureditev so navedeni v 16. členu tega odloka.
Splošni pogoji za UE 1 in 2
(2) Stavbna kompleksa v UE 1 in 2 se oblikuje v sodobnem in ambicioznem arhitekturnem izrazu, z mestotvornimi fasadami in pritličji pretežno v javni rabi vzdolž Ljubljanske ceste in Mirnopeške ceste.
(3) Pritličja se namenijo trgovskim, gostinskim in drugim storitvenim dejavnostim, nadstropja pa ostalim poslovnim dejavnostim (pisarniškim prostorom) ter stanovanjem, kjer je to dovoljeno.
(4) Del površin se namenja tekočemu in mirujočemu prometu znotraj območja, javni gospodarski infrastrukturi, javnim površinam pešca in kolesarja ter zelenim površinam.
(5) V UE 1 in UE 2 je dopustna ravna streha stavb. Posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju fasad, ki so orientirane na Ljubljansko cesto. Te fasade morajo biti oblikovane kot likovno dovršene mestne fasade, obdelane s kakovostnimi sodobnimi materiali, kot so na primer steklo, pločevina, predizdelane fasadne plošče, kamen in kakovostni ometi. Fasade naj bodo enotno ploskovno oblikovane z ravnimi vodoravnimi in navpičnimi zaključki brez izrazitih podrobnosti. Uporaba agresivnih fasadnih barv ni dopustna.
UE 1 (trgovsko-poslovni center)
(6) Stavbni kompleks v 1. fazi obsega arhitekturno homogeno oziroma enotno zasnovano glavno stavbo z notranje členjeno drobnejšo strukturo trgovskih prostorov. Ob glavni stavbi se lahko v 2. fazi (končno stanje) dogradi parkirna hiša na mestu zunanjih parkirnih površin ter manjši podolgovati stavbi za trgovsko-poslovne dejavnosti vzdolž Ljubljanske ceste, med katerima je dostop do osrednje trgovske stavbe in parkirne hiše.
UE 2 (poslovno-stanovanjski center)
(7) Stavbni kompleks je lahko sestavljen iz več samostojno stoječih stavb, medsebojno povezanih s ploščadmi, trgi in drugimi zunanjimi ureditvami ter večnadstropnimi mostovi, lahko pa je enoten, z drobno strukturirano, razgibano arhitekturno zasnovo oziroma vertikalno in tlorisno členjenimi sklopi posameznih delov stavbnega kompleksa ter možnostjo oblikovanja teras in atrijev. Višina oziroma etažnost stavb se načeloma znižuje v smeri od Ljubljanske ceste proti zelenim površinam ob potoku Bezgavec.
UE 3, 3a, 3b in 4
(8) Pogoji za urejanje Ljubljanske ceste (UE 3), območja prilagoditve grajenega prostora ob Ljubljanski cesti (UE 3a) in zaledne ceste (UE 3b) so navedeni v poglavju Prometna infrastruktura, za zelene površine ob potoku Bezgavec (UE 4) pa v 16., 34. in 35. členu tega odloka.
16. člen
(Pogoji za zunanje ureditve)
(1) Zunanje ureditve obsegajo vse odprte površine okrog stavb, na katerih niso postavljeni trajni grajeni objekti vertikalne oziroma kubusne zasnove večjih dimenzij, ki bi predstavljali sestavni del arhitekturne zasnove. Obsegajo manipulativne, parkirne in interne cestne površine ter zelene površine v sklopu grajenega prostora, hkrati pa tudi strnjene zelene površine ob potoku Bezgavec.
(2) Glavne usmeritve za oblikovanje zunanjih ureditev so prikazane v grafičnem delu OPPN. Skladno s pogoji tega odloka se lahko izvajajo tudi druge, utemeljene zunanje ureditve, ki v grafiki niso podrobneje določene.
(3) Ob načrtovanju zunanjih ureditev je potrebno upoštevati krajinske značilnosti prostora, v katerega je območje urejanja umeščeno, zlasti naravno ohranjenega prostora ob potoku Bezgavec.
(4) Na območjih, kjer je avtohtona vegetacija, se le-ta v največji možni meri ohranja. Pri novih zasaditvah se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. Uporaba visokoalergenih vrst rastlin in takih, ki imajo strupene plodove ali druge dele, ni dopustna.
(5) Tlakovanje oziroma utrjevanje zunanjih ureditev mora biti glede oblikovanja in uporabe materialov kakovostno in usklajeno z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna.
(6) Oporni zidovi se ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo.
(7) Skladiščenje na odprtih površinah ni dovoljeno.
(8) Pri projektiranju se upoštevajo tudi drugi splošni pogoji za urejanje zunanjih ureditev iz 77., 78., 79., 83. in drugih členov veljavnega OPN MONM.
UE 1 in 2
(9) Ob glavnih stavbah v UE 1 in 2 se uredijo površine za pešce in kolesarje, parkiranje in manipulacijo, intervencijo in požarno varnost.
(10) Znotraj teh površin in na robovih obeh ureditvenih enot se uredijo zelene površine, ki se ozelenijo s travo, pokrovnimi rastlinami, grmovnicami in drevesi. Na parkiriščih na nivoju terena se zasadi eno funkcionalno drevo z višino krošnje najmanj 2,5 m na pet parkirnih mest, pri čemer morajo biti drevesa po parkirišču enakomerno razporejena. Ob Ljubljanski cesti se v zahodnem delu obcestnega koridorja zasadi drevored, kjer je to izvedljivo. Na robovih obeh UE se posebno pozornost posveti ustrezni navezavi na zelene površine ob potoku Bezgavec.
(11) Na odprtih površinah se postavijo tudi urbana oprema ter drugi nezahtevni in enostavni objekti skladno z 12. členom tega odloka, vključno s klopmi, koši za odpadke, stojali za kolesa, informativnimi tablami, otroškim igriščem ipd.
(12) Znotraj območja se uredijo interne povezave za pešce in kolesarje med območjema ureditvenih enot 1 in 2, hkrati pa z navezavo na Ljubljansko cesto in zelene površine ob potoku Bezgavec.
(13) Podrobnejši pogoji za parkirne, manipulativne in druge površine so navedeni v odloku.
UE 3
(14) Na severovzhodnem delu območja urejanja ob Ljubljanski cesti, med krožnim križiščem in križiščem 1 – v pasu med zahodnim robom obstoječih cestnih ureditev in zahodnim robom načrtovanih ureditev, predvidenih po projektu rekonstrukcije krožnega križišča Bučna vas, vključno s pasom ostalih ureditev med interno cesto ob TPC in Ljubljansko cesto na odseku do križišča 1 (gradbena parcela C2), morajo biti zunanje ureditve načrtovane tako, da bo brez večjih posegov omogočena rekonstrukcija Ljubljanske ceste v sklopu širitve krožnega križišča.
(15) Način urejanja ostalih površin znotraj UE 3 je opisan v poglavju Prometna infrastruktura.
UE 4
(16) Na območju UE 4 so v grafičnem delu prikazane glavne usmeritve za oblikovanje zelenih površin, skladno s pogoji tega odloka pa se lahko izvajajo tudi druge, utemeljene zunanje ureditve, ki v grafiki niso podrobneje določene.
(17) Območje zelenih površin ob potoku Bezgavec se v sklopu revitalizacije celotnega območja primerno uredi kot zelena površina z možno umestitvijo dopolnilnih vsebin v naravni prostor (npr. ureditve za sprehode, tek in drugo rekreacijo, otroško igrišče, park skulptur, razstavni prostor, amfiteater kot prostor za manjše prireditve ipd.), vendar z minimalni posegi oziroma na način, da se v največji možni meri ohranjajo obstoječe krajinske in naravne značilnosti območja.
(18) Glede na to, da gre za območje naravne vrednote Bršljinski potok (potok Bezgavec) in arheološkega območja Mala Bučna vas, se ureditve izvajajo v skladu z veljavnimi varstvenimi režimi, ki izhajajo iz predpisov s področja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter na podlagi pogojev in usmeritev pristojnih služb. Podrobnejši pogoji za urejanje so navedeni v 12., 34. in 35. členu tega odloka. Zaradi posebnega javnega pomena se urejajo na podlagi Načrta krajinske arhitekture po predpisih o projektni dokumentaciji.
(19) Na območju zelenih površin se predvidi navezava na morebitni peš ali kolesarski prehod preko železniške proge.
17. člen
(odstranitve objektov)
(1) V sklopu rekonstrukcije Ljubljanske ceste je predvidena odstranitev naslednjih stavb (vse v k.o. Bršljin):
– stavbe št. 756 na naslovu Ljubljanska cesta 34 (na zemljišču s parc. št. 172/1),
– stavbe št. 662 na naslovu Ljubljanska cesta 38 (na zemljišču s parc. št. 173),
– stavbe št. 575 na naslovu Ljubljanska cesta 40 (na zemljišču s parc. št. 176/4),
– stavbe št. 408 na naslovu Ljubljanska cesta 56 (na zemljišču s parc. št. 149/8).
(2) Območje odstranitve objektov iz prejšnjega odstavka je določeno v grafičnem delu.
18. člen
(posebni pogoji za posege na zemljiščih obstoječih objektov)
(1) Za obstoječe objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, so do izvedbe s tem odlokom načrtovanih rešitev dopustne rekonstrukcije in vzdrževalna dela, gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ter dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na gradbenih parcelah obstoječih stavb. Dopustne so tudi spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju urejanja.
(2) Na delih zemljišč odstranjenih objektov iz 17. člena, na katerih s tem odlokom niso načrtovane prostorske rešitve, so dopustni posegi, ki so skladni z določili prostorskih izvedbenih pogojev veljavnega OPN MONM.
(3) Določila prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo za gradnje v UE 2a in 2b, ki se urejajo po določilih prostorskih izvedbenih pogojev iz veljavnega OPN MONM.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
19. člen
(splošni pogoji)
(1) Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov, naprav in ureditev, vključno z infrastrukturnimi omrežji in napravami, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti na območju urejanja je potrebno upoštevati veljavne predpise in normative ter usmeritve upravljalcev glede obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih.
(2) Če načrtovani objekti posegajo v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, je v projektni dokumentaciji potrebno prikazati detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi, normativi in usmeritvami upravljalcev ter pridobiti njihova soglasja.
(3) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.
(4) Izvedbo različnih vrst objektov gospodarske javne infrastrukture se načrtuje usklajeno.
(5) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del je potrebno pridobiti podatke oziroma ugotoviti položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvestiti upravljalce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(6) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(7) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitne poškodbe obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljalca.
(8) Če se v fazi projektiranja ali izvedbe ugotovi, da je obstoječe infrastrukturno omrežje dotrajano, se ga obnovi.
(9) Posegi na prometnem in ostalem infrastrukturnem omrežju se lahko izvajajo po posameznih fazah oziroma etapah skladno z določili tega odloka o faznosti in ostalimi določili. Ob izvedbi posameznih faz oziroma etap mora biti sočasno zgrajena vsa na območju načrtovana infrastruktura (rekonstrukcije in novogradnja).
PROMETNA INFRASTRUKTURA
20. člen
(splošni pogoji)
(1) Območje urejanja se bo navezovalo na obstoječo prometno mrežo – glavno mestno cesto LG 299261 (Ljubljanska cesta) preko internih dovoznih cest.
(2) Na prometnem omrežju je predvidena gradnja novih cest, rekonstrukcija obstoječih cest, ureditev križišč, ureditev nadomestnih poti in dostopov ter izgradnja hodnikov za pešce in kolesarskih stez, vse ob upoštevanju arhitektonskih značilnosti dostopanja za funkcionalno ovirane osebe.
(3) Pri projektiranju objektov, ki vplivajo na promet na Ljubljanski cesti, je potrebno upoštevati kapacitetne in druge značilnosti prometa na Ljubljanski cesti ter veljavno zakonodajo, predpise in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na projektiranje javnih cest.
(4) Zaradi novih posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta oziroma nosilnost vozišča.
(5) Prometne površine (ceste, poti itd.) se sanira vsaj v enaki kvaliteti in obliki, kot so bile pred gradbenim posegom. Prečkanja lokalnih poti in cest so povsod, kjer to dopušča kategorija zemljine, predvidena s prebojem, sicer pa s prekopom. Minimalna globina infrastrukturnih vodov glede na nivo vozišča ceste mora biti v skladu s predpisi.
(6) Pri gradnji novih cest, križišč ter vseh potrebnih rekonstrukcij cestnega omrežja na območju OPPN je potrebno zagotoviti ustrezne prečne in vzdolžne naklone, prometno signalizacijo, urejeno odvodnjavanje in ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe.
(7) Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, hodniki za pešce in kolesarske steze pa so lahko tudi v drugih izvedbah, vendar dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni z betonskim robnikom. Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane osebe.
(8) Postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje objektov ter dejavnosti v njih mora biti izvedeno v skladu s predpisi.
(9) Dopustna je postavitev infrastrukturnih priključkov za potrebe polnjenja električnih avtomobilov.
(10) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Ob urejanju obcestnega pasu je dopustno oblikovanje brežin ter gradnja škarp in podpornih zidov, katerih gabariti se detajlno določijo v projektni dokumentaciji.
21. člen
(podrobnejši pogoji)
(1) Območje trgovsko-poslovnega centra v severnem delu območja urejanja (UE 1) se naveže na Ljubljansko cesto preko obstoječega križišča (križišče 1 – K1), ki se rekonstruira tako, da omogoča dobro preglednost in vključevanje vozil v promet. Izvede se tudi novo križišče v južnem delu predmetne UE 1 za potrebe dostave in intervencije (križišče 2 – K2).
(2) Območje poslovno-stanovanjskega centra v južnem delu območja urejanja (UE 2) se naveže na Ljubljansko cesto preko novega križišča, ki je namenjen strankam, zaposlenim in obiskovalcem zelenih površin ob potoku Bezgavec (križišče 3 – K3). To križišče se lokacijsko optimizira skladno z dopustnimi odstopanji na podlagi tega odloka.
(3) Uredi se križišče 4 (K4) za dostop do objektov na naslovu Ljubljanska cesta 31, 32, 34 in 36.
(4) Cestno omrežje se ureja po fazah oziroma etapah skladno z grafičnim delom OPPN in določili tega odloka.
(5) V 1. fazi se uredita križišči 1 in 2 z navezavo na Ljubljansko cesto. Ta se v severnem delu, od krožnega križišča do vključno križišča 2, rekonstruira in dogradi z obojestranskim hodnikom za pešce in obojestransko kolesarsko stezo ter sredinskima pasovoma za leve zavijalce, do križišča 1 pa še z dodatnim voznim pasom za desne zavijalce v UE1. Sočasno ob rekonstrukciji Ljubljanske ceste je potrebno zgraditi tudi vso drugo načrtovano infrastrukturo, ki je predvidena na odseku rekonstrukcije (vključno z javno razsvetljavo). Nove ureditve se v severnem in južnem delu navežejo na obstoječe stanje. Križišče 1 se uredi kot polno prometno odvisno krmiljeno semaforizirano križišče s posebnim desnim pasom za prosto zavijanje na Ljubljansko cesto. Križišče 2 se uredi kot klasično nesemaforizirano križišče, ki se kasneje lahko tudi semaforizira.
(6) V 2. fazi (končno stanje) je v severnem delu potrebno upoštevati izdelano projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo krožnega križišča, ki se poveča. Na odseku od krožnega križišča do križišča 1 se preoblikuje obstoječe avtobusno postajališče na zahodni strani ter zgradi novo avtobusno postajališče na vzhodni strani. Ob zahodni strani je pri tem potrebno zgraditi tudi višji oporni zid z ograjo za pešce, katerega se detajlno definira v projektni dokumentaciji. V južnem delu, od križišča 2 naprej proti centru mesta, se Ljubljanska cesta uredi na naslednji način:
– razširitev ceste z novimi tehničnimi elementi;
– ureditev križišč 3 in 4 ter dodatnih sredinskih pasov za leve zavijalce, z vmesnimi površinami, ki se oblikujejo v nivoju vozišča z zapornimi ploskvami;
– dograditev kolesarske steze na vzhodni strani Ljubljanske ceste;
– izgradnja novega hodnika za pešce s kolesarsko stezo na zahodni strani Ljubljanske ceste.
(7) Dostop do stanovanjskih hiš na naslovu Ljubljanska cesta 44, 46, 48, 50, 52, 54 in 56 se iz smeri krožnega križišča v smeri proti centru mesta uredi z ustrezno prometno signalizacijo, ki bo omogočala desno zavijanje v križišču 1, nato prehod preko notranje dostopne ceste v UE 1 in izvoz v križišču 2 na Ljubljansko cesto v smeri krožnega križišča.
(8) V sklopu ureditve Ljubljanske ceste je predvidena odstranitev stavb, navedenih v 17. členu tega odloka.
(9) Križišča na območju Ljubljanske ceste se oblikujejo za Vr = 50 km/h. Detajlnejša ureditev križišč se določi v projektni dokumentaciji. Minimalni horizontalni in vertikalni elementi so:
Računska hitrost (lokalna cesta):      50 km/h
– min. horizontalni radij              75 m
– A min.                               45 m
– L min.                               40 m
– R (min.vert.radij konveks.)          1000 m
– R (min.vert.radij konkav.)           750 m
– minimalni prečni nagib               2,5%
– maksimalni prečni nagib              5,0%.
(10) Karakteristični prečni profil (rekonstruirane) Ljubljanske ceste z obojestranskim hodnikom za pešce ter obojestransko kolesarsko stezo na odseku od krožnega križišča do križišča 1 (1. faza in končno stanje):
– bankina                                   2 x 0,50 = 1,00 m
– hodnik za pešce s kolesarsko stezo        2 x 3,40 = 6,80 m
– vozna pasova                              2 x 3,25 = 6,50 m
– posebni pas (zavijanje v desno)           1 x 3,25 = 3,25 m
Skupaj                                               17,55 m.
(11) Karakteristični prečni profil (rekonstruirane) Ljubljanske ceste z obojestranskim hodnikom za pešce ter obojestransko kolesarsko stezo na odseku od križišča 1 do konca območja urejanja (2. faza – končno stanje):
– bankina                                   2 x 0,50 = 1,00 m
– hodnik za pešce s kolesarsko stezo        2 x 3,40 = 6,80 m
– vozna pasova                              2 x 3,25 = 6,50 m
– posebni pas (zavij. V levo, zaporna       1 x 3,25 = 3,25 m
ploskev)
Skupaj                                               17,55 m.
(12) Karakteristični prečni profil zaledne ceste (UE 3b) na odseku javne kategorizirane ceste LZ 299103:
– vozišče                                   2 x 2,00 = 4,00 m
– bankina                                   2 x 0,50 = 1,00 m
Skupaj                                                5,00 m.
(13) Znotraj ureditvenih enot 1 in 2 oziroma gradbenih parcel posameznih poslovnih objektov se urejajo površine za manipulacijo in parkiranje ter interne dostopne ceste.
Karakteristični prečni prerez internih dostopnih cest:
– parkirišče
– vozna pasova                              2 x 3,00 = 6,00 m
– parkirišče
Skupaj                                                6,00 m.
ENERGETSKA INFRASTRUKTURA
22. člen
(električno omrežje)
(1) Na območju urejanja se obstoječi elektrovodi in TP CP Bučna vas 1983 odstranijo. Predvidi se nadomestna TP kabelske kompaktne izvedbe ter priključni 20 kV vodi ob križišču K1. Nadomestna TP bo oskrbovala obstoječe odjemalce, ki se sedaj napajajo iz TP CP Bučna vas ter zagotavljala napajanje v času gradnje TPC.
(2) Za napajanje TPC je potrebna gradnja nove transformatorske postaje (TP TPC Novo mesto) velikosti glede na inštalirano moč in z notranjim posluževanjem.
(3) Nova TP mora biti načrtovana z dvema vodnima celicama, ločilno celico, merilno celico in ustreznim številom transformatorskih celic. Napajala se bo z električno energijo iz razdelilne transformatorske postaje RTP Bršljin 110/20 kV.
(4) Lokacija nove TP je predvidena v glavni, trgovsko-poslovni stavbi znotraj UE 1. Nova TP mora zagotavljati čimbolj optimalno oskrbo objektov z električno energijo.
(5) Predvidena je tudi prestavitev obstoječih kablovodov, ki potekajo vzporedno z Ljubljansko cesto v EKK. Izvedena naj bo s PVC cevmi ø 160 mm in standardnimi jaški.
(6) Obstoječi elektroenergetski vodi, ki bodo tangirani z rekonstrukcijo Ljubljanske ceste, se zaščitijo.
(7) Investitor mora najmanj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pri Elektro Ljubljana, d.d., naročiti zakoličbo vseh obstoječih podzemnih elektroenergetskih vodov, ki potekajo po obravnavanem območju, mehansko zaščito, varnostne izklope ter nadzor nad izvajanjem zemeljskih del.
(8) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Dovoljeni so le ročni izkopi in pod strokovnim nadzorom Elektro Ljubljana, d.d. Pri križanju oziroma vzporednem poteku z drugimi infrastrukturnimi vodi se slednje mehansko ustrezno zaščiti. Potrebno je omejiti tudi doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da ni možno njihovo približevanje v bližino elektroenergetskega voda na razdaljo, manjšo od 3,0 m.
(9) Ob severni meji območja OPPN poteka predvideni koridor trase daljnovoda 2 x 110 kV Bršljin–Gotna vas, ki je povzet po OPPN za prostorsko ureditev skupnega pomena za daljnovod 2 x 110 kV RTP Bršljin–RTP Gotna vas (Uradni list RS, št. 9/11) in ga je potrebno upoštevati pri urejanju območja OPPN. V UE 5 je dopustno urejati ureditve, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Investitor mora za posege v varovalni pas elektroenergetske infrastrukture od upravljavca pridobiti projektne pogoje. Varovalni pas daljnovoda mora biti prost ovir, kar pomeni, da morajo biti posegi skladni z določili predpisov o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
23. člen
(javna razsvetljava)
(1) Z novimi ureditvami prometnih površin je predvidena postavitev luči javne razsvetljave. Javna razsvetljava je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno krmilnega in merilnega dela, vodnikov in drogov svetilk ter kabelskih vodnikov in ozemljitve. Kabelska kanalizacija se izdela iz 1x PEHD cevi ø 60. V območju zelenih površin je možna postavitev nizkih (solarnih) svetilk dekorativnega značaja.
(2) Medsebojna oddaljenost svetilk in izbira svetil se določita v skladu s sodobnimi smernicami in določili veljavnih predpisov s področja svetlobnega onesnaževanja.
24. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Za ogrevanje in drugo uporabo je predvidena izgradnja oziroma uporaba sekundarnega plinskega omrežja v sklopu obstoječega plinovodnega omrežja v pločniku na vzhodni strani Ljubljanske ceste. Navezava se izvede na severu ter jugu območja urejanja, in sicer iz že zgrajenega plinovodnega omrežja, ki se nahaja ob Ljubljanski cesti. Predvidena trasa priključnega plinovoda bo potekala večinoma v koridorju dostopnih cest oziroma ob ostalih komunalno-energetskih vodih. Za potrebe napajanja območja OPPN se lahko izvede več priključkov z navezavo na novo zgrajeno plinovodno omrežje.
(2) Po izgradnji omrežja je priključitev na plinovodno omrežje obvezna za stavbe, v katerih je potrebna vgraditev oziroma obratovanje toplotnih energetskih naprav skupne moči preko 40 kW.
(3) Za plinovod mora biti izveden hidravlični izračun premera cevi, hitrosti in tlačnih padcev glede na predvideno porabo plina oziroma toplotne moči objektov.
(4) Nadtlak v distribucijskem plinovodu zemeljskega plina znaša 1,0 bar. Distribucijski plinovod ne sme potekati pod objektom oziroma njegovimi elementi.
(5) Varnostni pas oziroma ožji zaščitni pas plinovoda za plinovode z največjim delovnim tlakom do vključno 5 bar znaša 2 m na vsako stran glede na os plinovoda oziroma priključnih plinovodov.
25. člen
(ogrevanje)
(1) Ogrevanje objektov je možno iz lastne kotlovnice na lahko kurilno olje ali na (lesno) biomaso, na plin ali na druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem drugih virov energije.
(2) Energetska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah oziroma tako, da je najmanj 25% celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi (ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, topla voda) zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije (npr. toplotna črpalka, sončna energija, vodna energija, biomasa, bioplin ipd.).
KOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA
26. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Območje urejanja se bo navezovalo na obstoječe telekomunikacijsko (TK) omrežje, ki poteka ob krožnem križišču v Bučni vasi. Točka navezave je predvidena iz obstoječega jaška (KJ 32) ob Ljubljanski cesti na severovzhodnem delu območja.
(2) Predvidi se tudi nova povezava po ulici V Brezov log od jaška na Ljubljanski cesti do obstoječega TK omrežja na parc. št. 150/63 (k.o. Bršljin).
(3) Za oskrbo z novimi TK priključki je potrebno dograditi primarno omrežje – dvocevno TK kabelsko kanalizacijo (2x PVC ø 110 mm) ob vzhodni strani Ljubljanske ceste od križišča s Kočevarjevo ulico do navezave na obstoječi kabelski jašek (KJ 32).
(4) Obstoječe TK omrežje na območju predvidene ureditve je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti na osnovi projektne rešitve. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d.
(5) Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije naj bodo 0,3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Električno zaščitno varovanje naj se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču oziroma drugih povoznih površinah je potrebno PEHD cevi ščititi s PVC 125 cevmi.
(6) Do objektov mora biti zagotovljen ustrezni cevni dovod – TK priključek in vgradnja dovodne TK omarice na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop. V primeru kovinske dovodne omarice mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta.
(7) Obravnavano območje bo možno po pogojih upravljavca omrežja priključiti tudi na širokopasovno optično telekomunikacijsko omrežje.
KOMUNALNA INFRASTRUKTURA
27. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Za navezavo novih objektov na obstoječe vodovodno omrežje je predvidena gradnja novih vodovodnih priključkov. Napajanje območja urejanja je možno iz že zgrajenega vodovodnega omrežja, ki se nahaja ob Ljubljanski cesti.
(2) Predvidi se rekonstrukcija vodovoda v pločniku ob vzhodni strani Ljubljanske ceste, od ulice V Brezov log do križišča s Kočevarjevo ulico zaradi deviacije ceste, in sicer s cevjo iz NL DN 150 mm, tlačnega razreda K9 (ali enakovrednega), vključno z rekonstrukcijo cevovoda NL DN 125 mm, ki poteka preko Ljubljanske ceste.
(3) Zaradi opustitve obstoječega tranzitnega voda AC 200 vzhodno od območja urejanja se predvidi izgradnja novega tranzitnega vodovoda iz NL 300 v pločniku ob vzhodni strani Ljubljanske ceste, in sicer od vodovodnega jaška na parc. št. 172/9 (k.o. Bršljin) do obstoječega voda NL 300 pred objektom Velika Bučna vas 1, pri čemer se obstoječi vod NL 100 za priključkom objekta Velika Bučna vas 1 naveže na novi vod NL 300.
(4) Z načrtovanimi rešitvami je tangirano tudi obstoječe omrežje na ulici V Brezov log, ki ga je potrebno v času posega varovati ter prilagoditi novim razmeram, če bo tangirano skladno z drugim odstavkom tega člena.
(5) Vodovodni priključek za TPC se izvede na obstoječi javni vodovod DN 150 mm, ki poteka ob območju urejanja, in sicer preko obstoječega ali novega vodovodnega priključka, ki mora zagotavljati ustrezne sanitarne in požarne količine pitne vode (hidrantno omrežje). V ta namen mora biti projektiran vodovodni priključek velikega uporabnika s predpisano merilnoregulacijsko opremo, ki mora biti vgrajena v ustrezen vodomerni jašek.
(6) V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti tudi prevezave vodovodnih priključkov velikih uporabnikov ter natančno definirati potrebne posege na obstoječem omrežju, ki bodo omogočali nemoteno delovanje obstoječega vodovoda v času gradnje novega in nemoteno delovanje v fazi končnega predvidenega stanja.
(7) Upravljavec mora v času gradnje na lastne stroške obnoviti vse tangirane vodovodne priključke.
(8) Vodovodno omrežje je potrebno načrtovati iz cevi iz nodularne litine (NL), tlačnega razreda K9 ali enakovrednega, minimalne dimenzije DN 100 mm. Vsa prečkanja preko cest morajo biti izvedena v zaščitni cevi.
(9) Sočasno z gradnjo vodovodnega omrežja je predvidena tudi izvedba nadzemnih hidrantov, ki se na sekundarni vod priključujejo preko ventilov.
(10) Požarna varnost se zagotavlja z ustreznim številom hidrantov skladno z veljavnimi predpisi.
(11) Pred oddajo vloge za pridobitev soglasja mora izdelovalec projektne dokumentacije z upravljavcem uskladiti vse detajlne tehnične rešitve.
28. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Za celotno območje urejanja ob Ljubljanski cesti se predvidi izvedba ločenega kanalizacijskega sistema.
(2) Odpadna padavinska voda se odvodnjava v najbližji vodotok (potok Bezgavec).
(3) Kompleks trgovsko-poslovnega centra v severnem delu območja urejanja tangira tlačni vod kanalizacije za odvod odpadnih komunalnih voda in gravitacijski kanal mešane kanalizacije. Predvidena je gradnja novega tlačnega voda. Vzporedno z novim tlačnim vodom je potrebno izvesti tudi nov kanal za padavinske odpadne vode do potoka Bezgavec.
(4) Zagotoviti je potrebno dostop do črpališča fekalnih voda Bučna vas na parc. št. 1122/4 (k.o. Daljni Vrh).
Komunalne odpadne vode
(5) Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno s priključki na novo zgrajeni kanalizacijski kanal, ki poteka ob zahodni strani Ljubljanske ceste ter v nadaljevanju po obstoječem kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo.
(6) Pri pripravi projektne dokumentacije za prenovo Ljubljanske ceste je potrebno na celotnem območju predvideti obnovo obstoječih priključkov stanovanjskih objektov, ki so vzdolž Ljubljanske ceste ter priključne kanale za obstoječe in načrtovane objekte, ki še niso priključeni na javno kanalizacijo. Priključni kanali se izvedejo v ločenem sistemu.
Padavinske vode
(7) Padavinske vode s streh se spelje v novo kanalizacijo padavinskih voda, ki se jo izvede v sklopu novih objektov in ureditev ter se jih v nadaljevanju odvede v potok Bezgavec oziroma preko obstoječega kanala na parc. št. 193/1 (k.o. Bršljin) v potok Bezgavec.
(8) Onesnažene padavinske vode s cest, parkirišč in dvorišč se prav tako odvajajo preko peskolovov in lovilcev olj v potok Bezgavec. Odvodnjavanje z vozišč in hodnikov za pešce se omogoči s prečnimi in vzdolžnimi nakloni.
(9) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je potrebno predvideti v skladu s predpisi s področja voda, in sicer na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki ipd.).
29. člen
(zbiranje in odvoz odpadkov)
(1) Način zbiranja in odvoza odpadkov mora biti skladen s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Novo mesto.
(2) Prostor, namenjen posodam za zbiranje odpadkov, se določi znotraj posamezne gradbene parcele ob upoštevanju ekološke in tehnične ustreznosti, prometne dostopnosti in vplivov na varovane značilnosti območja ohranjanja narave oziroma varstva kulturne dediščine.
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN NARAVNIH VIROV TER VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
30. člen
(splošni pogoji)
(1) Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov, naprav in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja je potrebno upoštevati vse relevantne veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, ohranjanja narave in naravnih virov ter varstva kulturne dediščine.
(2) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, goriva iz gradbene mehanizacije) oziroma da emisije v okolje ne bodo presegle predpisanih mejnih vrednosti. V primeru morebitnega onesnaženja (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb, emisije v okolje pa prednostno sanirati na samem izvoru.
(3) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje.
31. člen
(varstvo zraka ter varstvo pred hrupom in elektromagnetnim sevanjem)
Upoštevajo se določila prejšnjega člena.
32. člen
(varstvo tal)
(1) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Tla pod delovnimi stroji morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena.
(2) Izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in mešanja z manj kakovostno zemljino. Rodovitna zemlja (humus) se deponira v pasovih do največ 2 m višine in ločeno od ostalega izkopa ter se uporabi pri sanaciji gradbišča in pri zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.), višek pa se deponira na za to ustrezni deponiji.
33. člen
(varstvo pred onesnaženjem voda in degradacijo vodnih ter priobalnih zemljišč)
(1) Načrtovane ureditve tangirajo vodne in obvodne površine potoka Bezgavec (Bršljinskega potoka), ki sodi med vodotoke 2. reda.
(2) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti skladno s predpisi od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba potoka Bezgavec, odmaknjeni najmanj 5 m. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v dokumentaciji označiti in kotirati.
(3) Kanalizaciio se predvidi v ločenem sistemu. Komunalne odpadne vode (sušni odtok) z območja OPPN se v nadaljevanju priključijo na obstoječi kolektor, ki je v mešanem sistemu. Padavinske odpadne vode je mogoče speljati v ponikalnice oziroma v javno padavinsko kanalizaciio z izpustom v potok Bezgavec. Onesnažene padavinske vode s parkirišč in utrjenih povoznih površin je potrebno predhodno očistiti v standardiziranih lovilcih olj.
(4) Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih Stvarnopravnega zakonika za gradnje preko vodnega in priobalnega zemljišča, če je lastnik zemljišča RS. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države in jo je treba skleniti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
(5) Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice po določilih Stvarnopravnega zakonika zaradi gradnje premostitev preko vodnega zemljišča. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države.
(6) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu s predpisi s področja voda pridobiti vodno soglasje.
Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:
– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču;
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po predpisih s področja voda;
– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice;
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih;
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda;
– poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik;
– hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
34. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na zahodnem delu območja urejanja so s travo in gosto obrežno vegetacijo (hrast, jelša, vrba ipd.) porasle obvodne površine potoka Bezgavec (Bršljinskega potoka), ki je hidrološka in ekosistemska naravna vrednota. Potok Bezgavec na predmetni lokaciji odlikujejo meandri in mestoma strma brežina, struga potoka pa je plitvo vrezana in naravno ohranjena.
(2) Območje se revitalizira z uvajanjem novih vsebin ter se nameni zelenim površinam. Predvidi se navezava na morebitni peš ali kolesarski prehod preko železniške proge.
(3) Pri urejanju območja je potrebno upoštevati naslednje varstvene usmeritve:
– Morfologije terena naj se ne spreminja. Ohranja naj se kota terena na okljukih in obrežna zarast v širini najmanj 10 m, kar predstavlja tudi bariero med naravno vrednoto in urbanim delom.
– Za premostitev preko potoka se lahko postavi do dve leseni brvi, zato da se ohrani kar največ naravno oblikovane brežine potoka. Brvi se izvede na način brez pilotov. Vpne se jih v brežino potoka in omogoči potoku neoviran tok, ob tem pa se lahko vegetacija odstrani le na mestu vpenjanja brvi v brežino.
– Zemljine in morebitnega ostalega gradbenega materiala se ne deponira znotraj območja naravne vrednote. Z lesenimi opaži se prepreči spiranje in plazenje po brežini in v potok.
– Dela na oziroma ob vodotoku se zaradi gnezdilne sezone ptic ne izvaja od začetka meseca marca do konca meseca junija.
– Morebitne ostale ureditve na naravni vrednoti oziroma umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov, navedenih v 12. členu tega odloka, je dopustno na način, da se ne spreminjajo lastnosti naravne vrednote ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.
– Oblikovanje objektov mora biti prilagojeno naravnim značilnostim prostora tako po obliki kot tudi materialih (brvi se uredijo v leseni izvedbi, pešpoti in ploščadi v peščeni izvedbi ali v drugih naravnih materialih). Izvajanje zasaditev je dopustno z avtohtono vegetacijo, odstranjevanje vegetacije pa tam, kjer je to utemeljeno in je vsaj 10 m oddaljeno od struge.
35. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območju urejanja je enota kulturne dediščine Novo mesto – Arheološko območje Mala Bučna vas (arheološko najdišče; EŠD 15638).
(2) Območje se varuje v skladu z varstvenim režimom za registrirana arheološka najdišča.
(3) Poseganje v tla na način, ki bi utegnil poškodovati najdišče (npr. odkopavanje in zasipavanje, globoko oranje, postavljanje reklamnih in drugih tabel oziroma napisov na lokaciji najdišča ipd.), ni dovoljeno.
(4) Dopustna je prezentacija arheološke dediščine po morebitni izvedbi arheoloških raziskav.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESRECAMI
36. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarno varstvo objektov in območja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi.
(2) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve. V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali.
(3) V okviru varstva pred požarom se izvedejo intervencijske poti in površine, zagotovi se požarna voda in hidrantno omrežje, izvedejo se potrebni odmiki med objekti ter poti za evakuacijo.
(4) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, se v sklopu priprave projektne dokumentacije izdela študija požarne varnosti. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, se izdela zasnova požarne varnosti.
37. člen
(obramba ter varstvo pred naravnimi in drugim nesrečami)
(1) V primeru ugotovljenih naravnih omejitev je potrebno v fazi priprave projektne dokumentacije predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje ali predhodno izdelati raziskave glede morebitne erozivnosti ali plazovitosti, ki se jih upošteva pri projektiranju. Upoštevati je potrebno tudi Geotehnično poročilo o sestavi tal in pogojih gradnje ter temeljenja objektov v sklopu NM/10-OPPN-g (izdelovalec Vojmir Šterk, s.p., april 2009).
(2) Za zagotavljanje varnosti je potrebno upoštevati določila predpisov glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Upoštevati je treba splošne PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, določene v OPN MONM. V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
(3) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati karto potresne nevarnosti Slovenije, to je Karto projektnega pospeška tal in določila Slovenskega standarda SIST EN 1998-1 Evrokod 8 ter Nacionalnega dodatka k SIST EN 1998-1.
VIII. FAZNOST OZIROMA ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV
38. člen
(1) Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo po posameznih fazah, znotraj faz pa tudi v etapah. Gre za medsebojno časovno neodvisno izvajanje, pri čemer je treba zagotoviti, da je posamezna faza oziroma etapa zaključena funkcionalna celota, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve in ni v nasprotju z določili tega odloka. V sklopu zaključenih funkcionalnih celot mora biti sočasno zagotovljena vsa pripadajoča infrastruktura, ki je potrebna za funkcioniranje območja.
(2) Izvedba ureditev v UE 4 je časovno neodvisna od izvedbe ureditev v ostalih UE. Do izvedbe se ohranja obstoječa raba prostora.
(3) Prva faza izvajanja OPPN in končno stanje sta prikazana v grafičnem delu na kartah 7.1 in 7.2, 9.1 in 9.2, 11.1, 11.2.1 in 11.2.2, ostale faze oziroma etape znotraj posameznih faz pa se lahko izvajajo skladno z določili prvega odstavka tega člena.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
39. člen
(1) Dopustna so odstopanja od pogojev, določenih v tem odloku, če se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo oziroma pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških, oblikovalskih, ekonomskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše ali so utemeljene zaradi napredka tehnike, spremenjenih predpisov oziroma tehničnih smernic, ekonomskih razlogov, lastništva zemljišč ipd. Z odstopanji se ne sme poslabšati obstoječega stanja oziroma bivalnih in delovnih razmer na območju, odstopanja morajo biti usklajena z javnimi interesi in pristojnimi nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo.
(2) Lokacija križišča 3 ni dokončna, zato ga je dopustno v fazi nadaljnjega projektiranja lokacijsko optimizirati med profiloma P19 in P23 glede na preveritev navezave zalednega območja na vzhodni strani Ljubljanske ceste v sklopu širših strokovnih podlag ter glede na dinamiko realizacije ureditev v UE 3.
(3) Dopustno je preseganje gradbene meje ali gradbene linije s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase, in sicer do 3 m.
(4) Dovoljeno je odstopanje od tras pešpoti.
(5) Če je zaradi terenskih razmer višina podpornega zidu višja od 1,5 m, mora biti njegovo oblikovanje obvezno predmet strokovne prostorske preveritve, s katero se predpiše arhitekturno oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave.
(6) Gradbene parcele je možno združevati in deliti oziroma jih oblikovati na novo pod pogojem, da je omogočen dostop s prometnih površin. Z združevanjem gradbenih parcel se lahko združujejo tudi površine za gradnjo stavb in dostopi (uvozi), pri delitvi pa se površina za gradnjo stavb opredeli z odmiki od parcelnih meja, ki se določijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom, minimalnem osončenju in drugimi predpisi s področja projektiranja.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN TER OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
40. člen
(1) Investitorji so dolžni poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih UE oziroma faz izgradnje sočasno izvesti tudi vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo (po pogojih upravljavcev), ki bo omogočila funkcioniranje takega območja, vključno z rekonstrukcijo Ljubljanske ceste (prometna in ostala infrastruktura) na tangiranem odseku, kjer se izvede prostorska ureditev ter predhodno izdelati projektno in tehnično dokumentacijo z rešitvami, usklajenimi z vsemi upravljavci infrastrukture.
(2) Investitorji morajo preko zemljišča TPC omogočiti dostop do stanovanjskih hiš na naslovih Ljubljanska cesta 44, 46, 48, 50, 52, 54 in 56 skladno z določili tega odloka o prometni infrastrukturi.
(3) Investitorji morajo preko zemljišča TPC omogočiti izvedbo ureditev iz Občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena za daljnovod 2x110 kV RTP Bršljin–RTP Gotna vas (Uradni list RS, št. 9/11).
(4) Investitorji krijejo stroške prestavitve, zaščite ali novogradnje infrastrukturnih vodov znotraj oziroma izven območja urejanja, če je to potrebno za izvedbo z OPPN načrtovanih ureditev oziroma je njena posledica.
(5) Financiranje izgradnje in prestavitev infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorji, upravljavci in Mestno občino Novo mesto ob upoštevanju določb tega člena in obveznosti investitorjev v skladu z določili tega odloka. Za komunalno opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, se sklene pogodba o opremljanju na podlagi 78. člena ZPNačrt, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank. Za ostalo infrastrukturo se investitorji in upravljavci v medsebojnih pogodbah podrobneje dogovorijo o pogojih financiranja.
(6) Investitor oziroma izvajalec del mora pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
XI. PREHODNE DOLOČBE
41. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
42. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo. Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega OPN MONM. Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru gospodarske javne infrastrukture ter opredeliti območje varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu. Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega OPN.
XII. KONČNE DOLOČBE
43. člen
Na območju UE 5 (območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena za daljnovod DV 2 x 110 kV RTP Bršljin–RTP Gotna vas) veljajo določila Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za daljnovod DV 2 x 110 kV RTP Bršljin–RTP Gotna vas (Uradni list RS, št. 9/11) ob smiselni uporabi določil 22. člena tega odloka.
44. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto.
45. člen
OPPN je stalno na vpogled na Mestni občini Novo mesto.
46. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-5/2011
Novo mesto, dne 15. decembra 2011
Župan
Mestne občine Novo mesto
Alojzij Muhič l.r.