Uradni list

Številka 65
Uradni list RS, št. 65/2011 z dne 19. 8. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 65/2011 z dne 19. 8. 2011

Kazalo

3012. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi, stran 9118.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – ZUPUDPP), Sklepa ministra, pristojnega za prostor, o usklajenosti predloga Občinskega prostorskega načrta Občine Zagorje ob Savi št. 35016-12/2007/85 z dne 5. 7. 2011 in 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 98/09 – UPB) je občinski svet na 1. izredni seji dne 25. 7. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Zagorje ob Savi (v nadaljevanju OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) OPN Zagorje ob Savi (v nadaljnjem besedilu: OPN) je izdelal Savaprojekt, družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring, d.d., Krško, pod številko projekta 04244–00, junij 2011.
(3) Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št.: 35409-22/2007 z dne 7. 3. 2007 je bilo v postopku priprave OPN Zagorje ob Savi potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja, zato je bilo izdelano Okoljsko poročilo za OPN Občine Zagorje ob Savi z dodatkom za varovana območja (izdelal Aquarius d.o.o. Ljubljana, št. projekta: 1146-08/OP; 27. 2. 2008, dopolnjen februarja in novembra 2008).
(4) Strateški del OPN, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– usmeritve za razvoj prostorskih ureditev,
– območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in
– območja razpršene poselitve.
(5) Izvedbeni del OPN določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje in
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
2. člen
(vsebina in oblika OPN)
(1) OPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:
I. UVODNE DOLOČBE
II. STRATEŠKI DEL
1. Splošne določbe
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
3. Zasnova prostorskega razvoja občine
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
5. Zasnova okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje in območij razpršene poselitve
6. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
7. Usmeritve za razvoj v krajini
8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
9. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
10. Koncept prostorskega razvoja urbanih središč
10.1 Urbanistični načrt Zagorje ob Savi
10.2 Urbanistični načrt Kisovec
10.3 Urbanistični načrt Izlake
III. IZVEDBENI DEL
1. Temeljne določbe
2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
2.1 Splošne določbe za načrtovanje posegov na območju podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)
2.2 Skupni pogoji o vrstah posegov v prostor, pogoji glede parcelacije, lege objektov ter glede velikosti in oblikovanja objektov
2.3 Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
2.4 Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja, naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
2.5 Pogoji glede varovanja zdravja
3. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji
3.1 Naselja in odprti prostor
3.2 Urbanistični načrti Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje:
1.     Zasnova prostorskega razvoja                M 1:50.000
2.     Zasnova gospodarske javne
       infrastrukture lokalnega pomena in
       grajenega javnega dobra                     M 1:50.000
3.     Zasnova okvirnih območij naselij,
       razpršene gradnje ter okvirna območja
       razpršene poselitve                         M 1:50.000
4.     Usmeritve za razvoj poselitve in
       celovito prenovo                            M 1:50.000
5.     Usmeritve za razvoj v krajini               M 1:50.000
6.     Usmeritve za določitev namenske rabe        M 1:50.000
       zemljišč
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje:
1.     Pregledna karta občine z razdelitvijo
       na liste                                    M 1:50.000
2.     Pregledna karta občine s prikazom
       osnovne namenske rabe in ključnih
       omrežij gospodarske javne
       infrastrukture                              M 1:50.000
3.     Prikaz območij enot urejanja prostora,
       osnovne oziroma podrobnejše namenske
       rabe prostora in prostorskih izvedbenih
       pogojev                                      M 1:5.000
4.     Prikaz območij enot urejanja prostora
       in gospodarske javne infrastrukture         M 1:5.000.
II. STRATEŠKI DEL
1. Splošne določbe
3. člen
(strateški del)
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine. Določa usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena. Določa območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter območja razpršene poselitve.
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
4. člen
(razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije)
(1) Razvojne potrebe občine so zaradi reliefnih značilnosti ter nekdanjega pridobivalnega prostora rjavega premoga (Rudnika Zagorje) prednostno usmerjene v razvoj treh urbanih jeder: Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake, ki so pomembnejša lokalna središča in tvorijo urbano omrežje. Razvojna os, ki poteka skozi vsa tri mesta, predstavlja poselitveni, prometni ter komunalno energetski koridor.
(2) Zagorje ob Savi je skupaj s Trbovljami in Hrastnikom somestje in je opredeljeno kot središče nacionalnega pomena regionalnih območij in se razvojno usmerja v središče medobčinskega pomena skladno s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije.
(3) Poleg tega ima občina razvojne potrebe po razvoju manjših lokalnih središč, in sicer Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum.
(4) Težnja občine je sprememba in širitev obstoječih počitniških naselij v stanovanjska.
(5) Prav tako obstaja potreba po ureditvi in prenovi obstoječih naselij, ki imajo dokaj dobro ohranjen stavbni fond in značilne urbanistično-arhitektonske elemente.
(6) Težnja občine je spodbuditi gospodarski razvoj in zadržati obstoječe prebivalstvo, oziroma podati pogoje za gospodarski in kulturni razcvet občine.
(7) Razvoj omrežja centralnih dejavnosti je, na podlagi jasno opredeljenih centrov razvoja centralnih dejavnosti, zagotovljen v poselitveni osi treh urbanih jeder – Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake ter delno tudi v okviru lokalnih središč.
(8) Povečanje kakovostnih turističnih namestitvenih in rekreacijskih zmogljivosti, izboljšanje prometne infrastrukture in dostopnosti, povezanost celotne ponudbe ter oblikovanje nosilnega, prepoznavnega turističnega produktnega jedra v občini.
(9) Dostopnost in propustnost obsavskega prostora, katerega del je občina, v širšo osrednjeslovensko regijo.
(10) Že nekaj časa obstaja v državnem planu potreba po izgradnji hitre železnice, trasa katere poteka skozi prostor občine ob reki Savi. Hitra železnica potrebuje svoj prostor za izgradnjo, prav tako je potrebno na nivoju države zagotoviti primerni prometni vozel, ki bi združeval železniški in cestni promet.
(11) Na področju kmetijstva so razvojne potrebe občine usmerjene na ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč in usposobitev novih zemljišč za kmetijsko dejavnost. Ta omogočajo kvalitetno integrirano pridelavo zelenjave, spodbujanje ekološkega kmetovanja na hribovitih pobočjih ter ohranjanje in razvoj avtohtonega ekstenzivnega kmetijstva v višjih legah.
(12) Na področju lokalnega infrastrukturnega urejanja je med prioritetnimi nalogami obnova lokalnih cest, dogradnja vodovodnega omrežja in izgradnja kanalizacijskega omrežja s pripadajočimi čistilnimi napravami.
(13) Razvoj širokopasovnih povezav in infrastrukture za telekomunikacije s poudarkom na zagotavljanju pogojev za gradnjo brezžičnih telekomunikacij.
(14) V preučevanju so hidroelektrarne na srednji Savi s katerimi se vzpostavlja osnova za potrebe razvoja turizma z ureditvijo kolesarskih poti ter rekreacijskih površin vzdolž Save.
(15) Poselitev predvideva sočasno oskrbo s komunalno infrastrukturo z minimalnimi standardi potrebnimi za bivanje, delo in počitek. Vitalna razvojna os poteka ob osrednji prometni komunikaciji, ki poteka od severa proti jugu občine.
(16) Zagotavljanje obrambe države in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom.
5. člen
(cilji skladnega prostorskega razvoja)
(1) Cilji prostorskega razvoja so ohranitev ter razvijanje nacionalne, gospodarske, socialne in kulturne samobitnosti in širitev gospodarskega in ustvarjalnega vpliva Občine Zagorje ob Savi v širši prostor Slovenije. Pri tem se upošteva trajnostni in sonaravni prostorski razvoj občine, ki vključuje gospodarske, družbene in okoljske parametre.
(2) Na podlagi izhodišč in ob upoštevanju osnovnih načel prostorskega razvoja so določeni temeljni cilji prostorskega razvoja Občine Zagorje ob Savi, ki se prednostno usmerja v:
– razvoj Zagorja ob Savi – kot občinskega središča ob srednjem delu Save,
– razvoj Kisovca – kot središče s perspektivno poudarjeno obrtno-proizvodno dejavnostjo,
– razvoj Izlak – pomembnega turistično zdraviliško–rehabilitacijskega središča, s ciljem postati ena prvih turističnih centrov socialnega turizma v Sloveniji,
– poleg prednostnega razvoja treh pomembnejših lokalnih središčih, se njihov razvoj dopolnjuje v lokalnih središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum ter ostalih naseljih,
– usmeritev razvoja naselij na proste, degradirane in nezadostno izkoriščene površine znotraj naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo,
– sočasna oskrba s komunalno infrastrukturo z minimalnimi standardi potrebnimi za bivanje, delo in počitek,
– dopolnitev družbene in gospodarske javne infrastrukture (turizem idr.),
– racionalna širitev poselitve, kjer je to za razvoj občine potrebno,
– revitalizacija naselij in s tem izboljšanje kakovosti bivalnih razmer,
– izboljšanje socialne slike občine z zagotavljanjem kakovostnega bivalnega prostora in okolja ter delovnih mest,
– varovanje kulturne krajine s sočasnim razvojem novih gospodarskih dejavnosti kot so turizem, bio-ekološka pridelava in/ali predelava v kmetijstvu,
– celostno varstvo objektov in območij kulturne dediščine, ogrožene stavbno-profane (etnološke) dediščine in naselbinske dediščine ter zaustavljanje upadanja števila enot in območij kulturne dediščine,
– upoštevanje zvrsti kulturne dediščine pri zasnovi razmestitve dejavnosti v prostoru,
– ohranjanje in vzdržno razvijanje krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi,
– skrbi za rehabilitacijo in revitalizacijo kulturne dediščine,
– preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov (in habitatnih tipov), vrst (in habitatov) ter genomov (in genov),
– ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti na območjih Natura 2000 in zavarovanih območjih,
– ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in ohranitev naravnega ravnovesja na ekološko pomembnih območjih (EPO),
– spodbujanje ekološkega načina kmetovanja in kmetovanja brez genetsko spremenjenih organizmov,
– ohranjanje ekološko-morfološkega stanja vodotokov,
– zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo in razmeščanje prostorskih ureditev in dejavnosti v skladu z veljavnimi odloki o varstvu vodnih virov,
– sonaravna sanacija območja pridobivalnega prostora rjavega premoga in
– upoštevanje omejitev v prostoru za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Splošni strateški cilji za Občino Zagorje ob Savi so:
– oblikovanje prostora, ki bo prijazno prebivalcem vseh starostnih, socialnih in interesnih skupin,
– dvig kvalitete življenja in bivanja v občini (urbana prenova, izboljšanje dostopnosti, ureditev zelenih in rekreacijskih površin, ustrezna razporeditev dejavnosti, širitev centralnih dejavnosti, delovna mesta),
– ekonomska učinkovitost in ustvarjanje novih delovnih mest,
– spodbujanje razvoja turizma,
– prostorske ureditve in posegi se usmerjajo in načrtujejo tako, da se pri tem ohranijo in prenavljajo območja in objekti kulturne dediščine,
– usmerjanje potencialnih investitorjev v načrtovana območja glede dejavnosti,
– razvoj naselij v smislu, da ima prenova prednost pred novogradnjami,
– dobra prometna dostopnost (prestrukturiranje prometa, celovita prometna ureditev) in
– dvig ekološke zavesti.
6. člen
(cilji urejanja prostora)
(1) Temeljni cilj usmerjanja prostorskega razvoja je zagotoviti enakovredne in čim boljše življenjske pogoje za sedanje in prihodnje rodove prebivalstva ob upoštevanju smotrne in varčne rabe prostora.
(2) Med osnovnimi cilji na področju poselitve je usmerjanje pozidave v obstoječa naselja, racionalna raba znotraj teh območij in celovitost urejanja urbanih območij. Nadaljnji razvoj naselij je potrebno načrtovati skladno z načrtovanim omrežjem naselij v občini in opredeljenimi funkcijami naselij v omrežju naselij. Poleg razvoja pomembnejših lokalnih središč je potrebno krepiti vlogo manjših lokalnih središč in pospeševati razvoj podeželja in ostalih naselij.
(3) Med nalogami na področju turizma se bo pospeševal razvoj turistične dejavnosti na podeželju. Prednostna je vključitev obstoječih kmetij v razvoj turistične ponudbe. Sočasno se bo razvijala dodatna vsebinska obogatitev s ponudbo športa in rekreacije.
(4) Med prioritetnimi cilji na področju urejanja prostora je varovanje naravnih dobrin, naravnih bogastev ter naravne in kulturne dediščine pred posegi, ki bi ovirali njihov razvoj.
(5) Za potrebe ohranjanja kulturne raznolikosti in identitete se skozi prostorski razvoj zagotavlja optimalno delovanje javne infrastrukture na področju kulture.
(6) S posegi v prostor je potrebno zagotoviti varovanje okolja in krajinskega prostora tako, da bodo varovane krajinske oblikovne vrednosti in vzdrževan krajinski in poselitveni vzorec. Poudarek je na varovanju kulturne krajine.
(7) Na področju infrastrukturnega urejanja je med prioritetnimi nalogami izgradnja in obnova obstoječe komunalne ter okoljske infrastrukture, sanacija erozijskih in drugih nestabilnih območij ter ureditve na vodotokih.
(8) Prav tako je poudarek na združevanju kompatibilnih dejavnosti, kot so poslovno-obrtno-proizvodne cone.
(9) Sanacija degradiranih industrijskih in rudarskih območij: izboljševati je potrebno infrastrukturo in vzpodbujati razvoj, ki bo temeljil na naravnih virih. Nadaljnji razvoj oddaljenih zaselkov je povezan z njihovim vključevanjem v omrežje turistične in prometne infrastrukture.
3. Zasnova prostorskega razvoja občine
7. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Skladno z omrežjem naselij in njihovimi funkcijami, ob upoštevanju varovanja naravnih dobrin, drugih omejitev (geološke razmere, naravne danosti) in s ciljem urbane celovitosti naselij so opredeljene širitve območij naselij s poudarkom na razvoju pomembnejših lokalnih središč v urbani osi Zagorje ob Savi–Kisovec–Izlake in dopolnjevanju v lokalnih središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum. V teh naseljih se zagotavlja enakovredni prostorski razvoj na osnovi vitalne razvojne osi, ki zajema razvoj prednostnih območij.
(2) Med urbana naselja sodijo Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake, ki jih opredeljujemo kot mesta.
(3) Iz vidika oskrbnih in storitvenih dejavnosti so naselja opredeljena kot, pomembnejša lokalna središča in lokalna središča:
– kot pomembnejša lokalna središča so opredeljena naselja Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake, ki imajo dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva, prometne, trgovske, gostinske, finančne, zavarovalniške in druge poslovne dejavnosti, kulturne in informativne dejavnosti, možnosti za rekreacijo in šport, za širše območje občine in sosednjih občin ter
– kot lokalna središča so opredeljena naselja Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum, zaradi dejavnosti (urad, vrtec, šola, trgovina, šport, storitve ...), ki jih imajo v funkcij za ožja gravitacijska območja znotraj občine.
Glede na poslovno-proizvodne dejavnosti so naselja razvrščena:
– naselje Zagorje ob Savi je središče z večjimi proizvodnimi obrati in
– naselje Kisovec z več obrati in perspektivno poudarjeno proizvodno-obrtno dejavnostjo ter naselje Izlake z močnejšim proizvodnim obratom in pomembno turistično-zdraviliško dejavnostjo.
Naselja zagotavljajo proizvodne površine in delovna mesta za širše območje občine in sosednjih občin.
(4) Poselitev se bo prednostno razvijala v obstoječih naseljih, kjer je že urejena prometna in komunalna infrastruktura, in sicer kot zapolnitve, zaokrožitve, prenove, sanacije ipd. Na robovih obstoječih pomembnejših naselij se bodo oblikovale nove soseske kot širitve naselij, v manjših naseljih in vaseh pa le manjše zapolnitve vrzeli ter zaokrožitve obstoječe poselitve.
(5) Širitev oziroma sprememba počitniških naselij v stanovanjska: Brezje, Dolgo Brdo, Jesenovo, Kolovrat, Peške Kandrše, Prvine, Podkum, Tirna–Škrjanci–Brinje in Tirna na Logu.
(6) Meje območja naselij in območja stavbnih zemljišč se opredelijo znotraj optimalnih meja, ugotovljenih s strokovnimi podlagami glede na naravne in ustvarjene pogoje ter zmogljivost prostora. Pri širitvah naselij se upošteva razvojne potrebe, domačega prebivalstva in organov na ravni lokalne skupnosti.
(7) Na področju razvoja družbene infrastrukture se na podlagi jasno opredeljenih centrov razvoja centralnih dejavnosti zagotavlja prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj (institucij uprave, šolstvo, kulture, zdravstvenega varstva občanov v okviru Zagorja ob Savi, Kisovca in Izlak in deloma v okviru lokalnih središč).
(8) Prostorski razvoj turistične dejavnosti je ob upoštevanju naravnih danosti prostora (vir termalno-zdravilne vode, bogata naravna in kulturna dediščina, pestrost krajinskega prostora) in ustvarjenih turistično in športnorekreacijskih centrov, opredeljen v urejanje in dograditev naslednjih nosilnih območij za rekreacijo in turizem:
– turistično zdraviliško-rehabilitacijsko območje Medijske toplice na Izlakah,
– socialni turizem s produkti in storitvami bi povečala tržno konkurenčnost občine kot turistične destinacije tako na domačem kot tudi evropskem trgu, hkrati pa bi se v osnovni koncept destinacije odlično navezali vsi ostali potenciali, kot je podeželski turizem, turizem narave in varovanih območij ter kulturni turizem,
– območja za rekreacijo v naravnem okolju (npr. planinstvo) ter smučišča na Vidrgi, Mareli, Prvinah, Kalu in Vrhu in
– večja športno-rekreacijska območja v urbanih centrih (Zagorju ob Savi, Kisovcu in Izlakah).
(9) Gospodarska cona je predvidena v Kisovcu ter manjši del v Zagorju ob Savi, kjer je predvidena prednostno obstoječa predelovalna in storitvena dejavnost. Drugih večjih proizvodnih con se v občini ne načrtuje. Omogoča se ohranitev in razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti v okviru obstoječih naselij.
(10) Prednostna območja za razvoj kmetijske dejavnosti, kot posledica reliefnih posebnosti, v občini niso predvidena. Prevladuje hribovit relief, kjer je možno razviti le ekstenzivne oblike kmetovanja (razvoj sonaravnega ekološkega kmetovanja znotraj kmetije).
8. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Omrežje naselij v občini sestavljajo pomembnejša lokalna središča, lokalna središča in ostala naselja.
(2) Zagorje ob Savi se bo razvijalo kot pomembnejše lokalno središče, in sicer v funkciji upravnega, kulturnega, izobraževalnega in gospodarskega središča celotne občine.
(3) Kisovec se bo razvijal kot pomembnejše lokalno središče, s perspektivno poudarjeno proizvodno-obrtno dejavnostjo.
(4) Izlake se bodo razvijale kot pomembnejše lokalno središče s turistično-zdraviliško dejavnostjo.
(5) Razvoj se predvideva tudi v štirih manjših lokalnih središčih: Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum, ki imajo javne funkcije dostopne za zaledje, ki je oddaljeno od glavnih prometnih koridorjev.
(6) V naseljih po katerih so poimenovane enote urejanja prostora: Briše, Briše pri Podkumu, Borovak pri Podkumu, Borje pri Mlinšah, Borje, Brezje, Breznik, Dobrljevo, Dobrljevo pri Kandršah, Dolgo Brdo pri Mlinšah, Golče, Gorenja vas, Hmelno, Hrastnik pri Trojanah, Jablana, Jarše, Jazbine, Javor, Jelenk, Jesenovo, Jesenovska žaga, Kal, Kandrše, Klenovik, Kolk, Kolovrat, Kostrevnica, Kotredež, Kraj, Krivica, Laze, Leskovec, Log pri Mlinšah, Mala Peč, Mali Kum, Medija, Medija – Valvasorjeva, Okrog, Orlek, Orehovica, Padež, Peške Kandrše, Prečna, Prapreče, Podkum, Pungart, Rove, Ravenska vas, Ravne pri Mlinšah, Razbor pri Čemšeniku, Razpotje, Rove, Rovišče, Rtiče, Selo pri Zagorju, Senožeti, Spodnje Čolnišče, Spodnje Izlake, Spodnje Ržiše, Srednji Osredek, Spodnji Osredek, Strahovlje, Suhi Potok, Šemnik, Šentgotard, Šklendrovec, Špital, Tirna, Trata, Vidrga, Vine, Višje, Vrh, Vrh pri Mlinšah, Vodice, Vizgarje, Zabava, Zgornje Čolnišče, Zgornje Izlake, Zlokarje, Zaloka, Zgornje Ržiše, Zgornji Šklendrovec, Zgornje Zavine, Zavine, Zgornji Prhovec, Znojile, Zgornji Osredek, Žvarulje, se ohranjajo in razvijajo obstoječe funkcije, predvsem dejavnost bivanja, kmetovanja ter športa in rekreacije.
(7) Poselitev predvideva sočasno oskrbo s komunalno infrastrukturo z minimalnimi standardi potrebnimi za bivanje, delo in počitek. Vitalna razvojna os poteka ob osrednji prometni komunikaciji, ki poteka od severa proti jugu občine.
(8) V lokalnih središčih ter ostalih naseljih je potrebno zagotavljati možnost stanovanjske gradnje, razvoj turizma, športa in rekreacije ter razvoj obstoječih proizvodnih dejavnosti.
(9) V manjših naseljih ter zaselkih oziroma razpršeni poselitvi je podana možnost širitve v obliki zaokrožitve obstoječe pozidave. V vseh naseljih se omogoča tudi razvoj turizma.
9. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Cestni promet predstavlja najpomembnejši prometni sistem v občini. Razvoj prometne infrastrukture se neposredno odraža v prostorskem razvoju bodoče poselitve občine. Opremljenost občine s cestno infrastrukturo ni zadostna. Močno hribovit teren je ovira pri gradnji cestne infrastrukture.
(2) Na severu, ob meji občine, poteka kratek del avtoceste, ki nima neposrednega vpliva na cestno omrežje. Skozi občino, od zahoda proti vzhodu, poteka glavna cesta in sicer v smeri Ljubljana–Litija–Zidani most. Najpomembnejša je regionalna cesta I. reda (Trojane–Zagorje ob Savi–Trbovlje z odcepom proti mostu na Savi), ki poteka od severa proti jugu in povezuje urbano omrežje. Prečno potekajo regionalne ceste II. in III. reda, ki povezujejo občino in tvorijo skupaj hrbtenico prometnega omrežja.
(3) Stalno povečevanje cestnega prometa povzroča zahteve po novi infrastrukturi oziroma izboljševanju obstoječe. Usmeritve občine so v dopolnjevanju in tehničnem posodabljanju obstoječe cestne mreže in zmanjševanju trenda migracij, ki povečuje promet.
(4) Na območju občine poteka glavna železniška proga državna meja–Dobova–Ljubljana, predvidena je gradnja hitre proge, katere trasa bo potekala vzporedno z dolino reke Save.
10. člen
(druga za občino pomembna območja)
(1) V odprtem (ruralnem) prostoru občine se ohranja razpršena poselitev, kar zagotavlja ohranjanje značilne tipologije kulturne krajine. Obstoječa razpršena poselitev se minimalno širi, s čimer se obstoječim kmetijam in avtohtonemu prebivalstvu omogoča razvoj in s tem vzdrževanje značilne tipologije.
(2) V naseljih in v odprtem prostoru se ohranjajo kvalitetni objekti, ki so vplivali na razvoj arhitekture v prostoru občine. Z ohranjanjem kvalitetnih arhitekturnih značilnosti se ohranja pozitiven vpliv na razvoj vseh objektov v prostoru.
(3) Ohranja se obstoječi obseg in sestav gozda, prav tako obseg in strukturo kmetijskih površin.
(4) Velik del površine občine še vedno pripada pridobivalnemu prostoru Rudnika Zagorje, ki je v fazi zapiranja. Pridobivalna dela ne potekajo več, vendar je pridobivalni prostor rudnika v evidencah in prostorskih dokumentih zaradi ugrezanje tal.
(5) V naseljih, na območju površin pridobivalnega prostora rudnika, je prenova opredeljena kot sanacija degradiranega območja, kjer je potencial za rabo ali dejavnost zmanjšan ali omejen zaradi opuščanja dejavnosti, onesnaženja ali neustrezne rabe. V procesu prenove se omogoča postopno gradnjo in dograditev potrebnih infrastrukturnih omrežij. Območja nekdanje industrije, ki izpolnjujejo prostorske, okoljske, infrastrukturne in druge pogoje sodobnih proizvodnih in tehnoloških parkov, se usposobi za podjetniške oziroma proizvodne namene. V skladu s potrebami celovitega razvoja naselja se lahko te površine nameni za nove gospodarske aktivnosti ali za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih dejavnosti, kot so kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne in druge dejavnosti (primer: Dolenja vas, Ruardi), Kisovec (primer: obrtna cona, kamnolom Borovnik).
(6) Površinske vode na območju Občine Zagorje ob Savi so: Sava, Sopota, Šklendrovec, Mošenik, Medija, Kotredeščica, Orehovica, Kandrščica in drugi manjši vodotoki.
(7) Na območju občine sta dva pridobivalna prostora, in sicer pridobivalni prostor (Borovnik v Kisovcu) za katerega je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita in pridobivalni prostor (Lipovški vrh/Lipovica v Brišah) za katerega je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje apnenca za industrijske namene. Večji del območja občine obsega tudi površina podzemnega pridobivalnega prostora bivšega rudnika rjavega premoga Zagorje, kjer se v skladu z dovoljenjem za opustitev izkoriščanja, izvaja dokončna sanacija okolja in odpravljajo posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del. Na območju občine so tudi nelegalni kopi (mineralne surovine) Rovišče, Zasavska gora, Šklendrovec – Vode, Borovak pri Podkumu, Mali Kum in Osredek, ki so zapuščeni in v samosanaciji.
(8) V naselju Zagorje (kompleks IGM) je zbirni center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje različnih vrst odpadkov – ločenih frakcij iz gospodinjstev. Deponija za gradbene odpadke je urejena v Lipovškem vrhu. Odlagališče jalovine je na območju Suhega potoka.
11. člen
(urbana središča za katera se izdela urbanistični načrt)
Za urbana središča Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake se izdela urbanistične načrte.
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
12. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Zasnova prometnic
Državne ceste, ki v skupni dolžini okoli 52 km potekajo po območju Občine Zagorje ob Savi, so:
– avtocesta A1 0043 pod odsek Vransko–Trojane,
– glavna cesta II. reda št. 108 Ljubljana–Litija–Zidani most,
– regionalna cesta I. reda št. 221 Trojane–Izlake–Trbovlje–Hrastnik–Šmarjeta,
– regionalna cesta I. reda št. 222 Zagorje–most čez Savo,
– regionalna cesta II. reda št. 447 Medlog–Ločica–Trzin,
– regionalna cesta II. reda št. 415 Želodnik–Drtija–Izlake,
– regionalna cesta II. reda turistična cesta št. 921 Kandrše–Vače–Zgornji Hotič,
– regionalna cesta III. reda št. 666 Zagorje–Podkum–Sopota in
– regionalna cesta III. reda št. 665 Sopota–Radeče.
Predvidena je gradnja ceste Rl na odseku Zagorje–Bevško.
Na področju omrežja prometne infrastrukture lokalna skupnost opredeljuje kot nujnost pripravo prostorskih pogojev in izvedbo obvoznic. Koridor deloma korigirane trase regionalne ceste I. reda R1–221 bo pomembno razbremenila Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake. Temu primerno se na podlagi predhodnega izbora variantnih potekov trase obvoznice v OPN umešča traso načelnega variantnega predloga (vrisane so v grafičnih prilogah Strokovnih podlag – UZ). Poteka izven stavbnih zemljišč in večinoma v tunelu, z ambicijo izteka na bodoči, rekonstruiran cestni priključek na severu, na avtocesto A1 Ljubljana–Maribor in na jugu, preko novega mostu preko Save na glavno cesto Ljubljana–Litija–Zidani most. Strokovna podlaga za načrtovane ceste je Študija nove cestne povezave med avtocesto A1 (Trojane)–Trbovlje, ki obravnava poleg prometa, ekonomiko, urbanizem in okolje. S tem bi naselja razbremenili tranzitnega prometa.
Pri pripravi nadaljnje prostorske in projektne dokumentacije je potrebno upoštevati širitev avtoceste za en prometni pas, to je vsaj 7,0 m od roba cestnega sveta obojestransko.
Lokalnih cest je v občini v skupni dolžini 126 km ter 226 km javnih poti, vključno z mestnimi ulicami. Na lokalnih cestah LC št. 480010 Zagorje–Čemšenik–Šentgotard–V Zideh, LC 480160 Zagorje–Čolnišče–Šentlambert–Zasavska gora–Vidrga in LC 480290 Razpotje–Kolovrat–Podlipovica, se bodo prioritetno izvajala sanacijska dela, načrtovane so modernizacije ostalih makadamskih lokalnih cest.
S prestavitvijo cest Spodnje Izlake (št. LC 480061) ter Senožeti–Šentlambert (št. JP 981421) se omogoči razvoj naselij Spodnje Izlake oziroma Senožeti.
Do izgradnje načrtovanih cest se bodo izvajale potrebne širitve oziroma rekonstrukcije obstoječih cest oziroma se ob voziščih uredijo še druge površine (pločniki, kolesarske poti, drugi posegi za umiritev prometa).
(2) Zasnova železnic
Na območju občine poteka železniška proga državna meja–Dobova–Ljubljana. V prihodnosti je predvidena rekonstrukcija oziroma posodobitev te proge, kakor tudi gradnja hitre proge, katere trasa pa poteka po levem bregu Save.
Ob razbremenjeni železniški progi se načrtuje razvoj primestnega prometa. Vsa morebitna nova križanja cest z železniško progo bodo izvedena izvennivojsko.
(3) Zasnova zračnega prometa
Preko območja občine potekajo zračne poti, zato je potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo iz veljavnih predpisov.
Na vzpetini, 0,6 km severno od mesta Zagorje ob Savi, se nahaja vzletišče Zagorje – Zagorje ob Savi. Zagotovi se zaščita območja vzletišča, ki je potrebna za varno obratovanje. Vzletišče se uporablja za dejavnost športnega letalstva (ultra lahka letala), reševalnih služb (medicina, gasilci, policija) za zagotavljanje varnosti ljudi in materialnih dobrin ter ostalih dejavnosti (balonarji, zmajarji, padala).
(4) Zasnova javnega prometa
Pri zagotovitvi pogojev za uspešen prostorski razvoj občine, je med najpomembnejšimi kvaliteten poudarek na hitrejšem razvoju javnega potniškega prometa in drugih prevoznih uslug v prostoru občine. Razvija se sistem postajališč različnih prevoznih sistemov javnega potniškega prometa.
V prihodnosti se bo še bolj razvila prometna povezava somestja (Trbovlje–Hrastnik–Zagorje ob Savi). Poudarek je na veliki frekvenci linij ali krožnega javnega prometa med navedenim somestjem, ki mora postati resna alternativa sedanji množični uporabi osebnih vozil.
(5) Zasnova kolesarskega omrežja
Predvidena je ureditev kolesarskih poti ob vseh državnih in večini lokalnih prometnic. Glede na prostorske možnosti ter razpoložljivo cestno infrastrukturo se za kolesarske steze izkoristi obstoječe, z motornim prometom neobremenjene ali malo obremenjene prometnice. Nove kolesarske poti se ureja in izgrajuje tam, kjer ni možnosti izkoriščanja obstoječe infrastrukture. Za kolesarske poti se izkoristi opuščene trase prometne in druge infrastrukture (poti, mostove, opuščene trase železnice …), poljske poti, gozdne ceste, rečne nasipe ali nekategorizirane ceste.
Ob načrtovanju razvoja kolesarskih poti se predvidi spremljajoče objekte, kot npr. kolesarnice, oskrbo, počivališča in parkirišča, informacije.
(6) Zasnova omrežja pešpoti
V urbani osi Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake je potrebno sočasno s prometnimi ureditvami širiti omrežje peš površin v središčih naselij in med naselji v krajini, s hkratnim usklajenim razvijanjem kolesarskega omrežja.
Z vidika pospeševanja razvoja turizma je načrtovan velik razvojni korak na področju pohodništva na območju cele občine.
13. člen
(elektronske komunikacije)
(1) Prioritetno se vzpodbuja povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo njihove uporabe ter sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor v čim večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja. Vplivi na zdravje, okolje in prostor morajo biti čim manjši.
(2) Zaradi uvajanja novih oblik dela na daljavo, se na podeželju in na odročnih območjih, temu ustrezno zagotovi pripravo infrastrukturnih pogojev. Z zagotavljanjem kakovostnega dostopa do interneta se vzpodbuja vključevanje najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Zagotavlja se optimalna telekomunikacijska opremljenost izobraževalnih ustanov.
(3) Na področju telekomunikacijskega omrežja so nujni programi za uporabo novih oblik informacijskih tehnologij pri zagotavljanju kvalitetnejših pogojev za življenje v urbanem okolju.
(4) Oskrba s telekomunikacijskimi storitvami se bo izboljšala z izgradnjo avtomatskih central v Kisovcu, Kotredežu, Čemšeniku, Podkumu in Mlinšah ter s predvideno širitvijo telefonskega omrežja v vseh krajevnih skupnostih. Načrtovana je posodobitev telekomunikacijskih enot.
(5) Kvaliteta in dostopnost telekomunikacijskih storitev bo izboljšana in posodobljena z digitalizacijo kabelsko komunikacijskega omrežja – KKS, kar bo omogočalo uporabnikom več digitalnih programov v HD kvaliteti in hitri širokopasovni internet ter internet telefonijo.
(6) Obstoječe omrežje se bo posodabljalo načrtno, z gradnjo novega in zamenjavo obstoječega omrežja, z optičnimi kabli.
14. člen
(energetika)
(1) Proizvodnja električne energije
Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.
Pri razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije. V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Za pridobivanje električne energije je na območju Občine Zagorje ob Savi načrtovana izgradnja črpalne hidroelektrarne Renke (v nadaljnjem tekstu ČHE Renke), HE Požarje (s pripadajočo akumulacijo) ter HE Trbovlje (vplivno območje).
Objekte in naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno načrtovati tudi v primerih, ko izkoriščajo obstoječe vodne pregrade za druge namene (mlini, žage) in so skladni z zahtevami glede ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
(2) Prenos in distribucija elektrike
Pri prenosnem in distribucijskem elektroenergetskem omrežju se poleg obnove in sanacije dogradi omrežje. Z uvajanjem novih tehnologij na področju prenosa in distribucije električne energije se izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev.
Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno-tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.
Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo na celotnem ozemlju Slovenije. Za vse obstoječe enosistemske daljnovode se predvideva rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske (2x110 kV).
Visoko napetostno omrežje na področju Občine Zagorje sestavlja razdelilna transformatorska postaja 110/35/20 kV (RTP) Potoška vas, ter dve 20 kV razdelilni postaji (RP) Podvine in Izlake.
Obstoječi daljnovodi:
– DV 1 x 110 kV Beričevo–Trbovlje 1,
– DV 1 x 110 kV Beričevo–Trbovlje 2 in
– DV 2 x 110 kV Beričevo–Trbovlje 3.
Planirani elektroenergetski objekti (novogradnje):
– DV 2 x 110 kV Gabersko–Potoška vas ter rekonstrukcija RTP 110/20 kV Potoška vas,
– DV 110 kV Potoška vas–Trbovlje,
– DV 110 kV Hrastnik–Trbovlje,
– DV 2x110 kV vzankanje za ČHE Požarje in HE Renke (natančen potek trase še ni poznan) in
– DV 2x110 kV vzankanje HE Trbovlje (natančen potek trase še ni poznan).
Koncept nadaljnjega razvoja srednje napetostnega omrežja temelji v napajanju mestnih predelov po zemeljskih vodih ter v ločenem napajanju teh delov omrežja od podeželskih. Na srednjenapetostnem omrežju se bo postopoma izvršil prehod obratovanja omrežja iz 10 kV na 20 kV ter iz 35 na 20 kV, zgradili se bodo priključni daljnovodi 10 (20) kV za več transformatorskih postaj na podeželju. Načrtovanih je več ukinitev, ojačitev ter novogradenj srednje napetostnega omrežja: ukinitev RP Podvine in na istem mestu izgradnja TP Podvine, DV Švepovna, kablovod Siporex TP Siporex, kablovod do TP IGM 2, kablovodna povezava med TP Hidrarna in TP IGM 2, pokablitev celotnega izvoda iz RTP Potoška vas, izvedba prehoda 20 kV kablovodov čez reko Savo po mostni konstrukciji, kablovodni priključek za TP Vrtina itd. Več pozornosti se posveti načrtovanju srednjenapetostnih povezav z distribucijsko enoto Elektro Ljubljana okolica ter med posameznimi daljnovodi na podeželskem področju.
(3) Plinovodno omrežje
Preko območja Občine Zagorje ob Savi potekajo naslednji prenosni plinovod:
– M2,MMRP Rogatec–RMRP Vodice, premer 400 mm, 50 bar,
– M 2/1 na odseku Rogaška Slatina–Trojane, premer 800 mm, 70 bar,
– P251A, odR25A v 6+229–MRP Izlake, premer 100 mm, 50 bar,
– P2521A, MRP Ytong Siporex–Ytong Siporex, premer 100 mm, 3 bar,
– P2522A, MRP Ytong Siporex–Široka potrošnja, premer 100 mm, 3 bar,
– P252A, Od R25A v km 7+521 – MRP Ytong–Siporex, premer 100 mm, 50 bar,
– P253A, od R25A v 12+061 – MRP IGM, premer 100 mm, 50 bar,
– R25A, od RP Trbovlje–Odcep Trbovlje–MRP Hrastnik, premer 100 mm, 50 bar in
– R25A, od M2 v 73+171 – MRP Hrastnik, premer 200 mm, 50 bar.
Preko območja Občine Zagorje ob Savi se načrtuje gradnja regionalnega plinovoda: R25A/1 (Trojane–Hrastnik).
Obstoječe plinovodno omrežje se dogradi in okrepi tako, da omogoča zadostno razpoložljivost in rabo zemeljskega plina v skladu z razvojem poselitve in gospodarstva.
Za energetsko oskrbo široke rabe v mestih in naseljih, ki so že povezana s plinovodnim omrežjem, in v krajih, ki jih je še možno povezati, se načrtuje omrežje zemeljskega plina. Prehodno se lahko predvidi ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom.
(4) Proizvodnja in distribucija toplotne energije
Pri proizvodnji toplotne energije za namene daljinskega ogrevanja v Zagorju ob Savi se prioritetno posodablja obstoječa kotlarna Zagorje, kateri pretežni energent je lesna biomasa. Pri razvoju proizvodnje toplotne energije na obstoječi lokaciji kotlarne Zagorje, se daje prednost soproizvodnji toplotne in električne energije.
Distribucijsko omrežje toplotne energije se postopno obnovi in dogradi. Pri zamenjavi obstoječega omrežja se uporabijo obstoječe trase toplovodnega omrežja, pri prostorskem načrtovanju širitve toplovodnega omrežja se preučijo najugodnejši funkcionalno-tehnološki poteki novih tras.
15. člen
(oskrba s pitno vodo in vodni viri)
(1) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se dograjuje, obnavlja in posodablja vodooskrbne sisteme ter jih povezuje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Sistem javne oskrbe s pitno vodo se razvija v smeri zagotavljanja varne oskrbe na celotnem območju občine.
(2) Obvezno se zavaruje vse evidentirane vodne vire z večjo izdatnostjo, prioritetno pa vodne vire obnov vodovodnih sistemov: Šentlambert, Tirna, Mlinše, Vidrga, Čemšenik, Čolnišče, Šentgotard.
(3) Z vodnimi zajetji (vrtina Sava, Šemnik, Ribnik, Rove, Kotredež, Strahovlje) in izgradnjo priključnih cevovodov na primarni vodovod se je izboljšala kvaliteta oskrbe s pitno vodo naseljem širšega območja Zagorja ob Savi (Ravenska vas, Potoška vas, Vine, Čolnišče, Vrhe) in Kisovca.
(4) V naselju Izlake in okolici je z novim vodnim virom (vrtina na Izlakah) in rekonstrukcijo obstoječega vodovodnega omrežja zagotovljena zadostna in kvalitetna oskrba s pitno vodo.
(5) Vsa ostala naselja imajo lokalno vodovodno omrežje z lastnimi zajetji, katerih rekonstrukcija in načrtna dograditev je nujno potrebna, iz zdravstveno-tehničnih vidikov. Lokalna omrežja je potrebno vključevati v vodovodni sistem na nivoju občine.
(6) Vodne vire, ki so zavarovani z občinskimi predpisi je potrebno varovati tudi v skladu s Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja.
16. člen
(odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1) Na območjih strnjene pozidave se zagotavlja omrežje za ločeno odvajanje komunalne odpadne in padavinske odpadne vode, ki se zaključi z ustrezno čistilno napravo, povsod drugod pa se uredi individualno čiščenje odpadne vode. Odvajanje in čiščenje odpadne vode, dotrajane in preobremenjene kanalizacijske sisteme se prednostno uredi na območjih mest in središč naselij ter turističnih naselij in v naseljih, ki se nahajajo na območjih, s področnimi predpisi opredeljenih kot občutljiva in vodovarstvena območja.
(2) Padavinsko in odpadno vodo se odvaja ločeno. Padavinsko vodo se čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa površinsko odvaja mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika. V omrežju padavinskih odpadnih voda se zagotovi čiščenje s peskolovi in lovilci olj.
(3) V lokalnih središčih Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake je predvidena obnova in dograditev kanalizacijskega omrežja s priključitvijo na primarne zbiralnike odpadnih vod in izgradnjo skupnih čistilnih naprav. Za naselji Kisovec in Zagorje ob Savi je načrtovana skupna čistilna naprava z zmogljivostjo do 20.000 E, locirana v Zagorju ob Savi (predviden je kolektor iz Kisovca do Zagorja).
(4) Na Izlakah je zgrajena čistilna naprava za potrebe industrijskega območja (ob Mediji, jugovzhodno od industrijskega območja ETI), ki se lahko priključi na predvideno čistilno napravo Izlake z zmogljivostjo 3.000 E.
(5) V središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum ter na drugih območjih z gostejšo poselitvijo se načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu z lokalno čistilno napravo. V ostalih naseljih se po programu čiščenja odpadnih vod v občini predvidijo gradnje malih čistilnih naprav za eno ali več naselij skupaj.
(6) V primeru razpršene poselitve in na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje v bližnji prihodnosti ne bo urejeno, se predvidi obvezno čiščenje odpadne vode na malih individualnih čistilnih napravah, oziroma v skladu z veljavnimi predpisi na podlagi programa storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo in v skladu z Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
17. člen
(odpadki)
(1) Vse odpadke je potrebno prioritetno ločeno zbirati in jih odvažati v predelavo in obdelavo. Če njihova predelava in obdelava ni možna, se jih odlaga na deponijo.
(2) Občina odvaža komunalne odpadke na regijsko deponijo, ki je locirana v sosednji občini, ločene odpadke pa pred oddajo pooblaščenim odjemalcem zbira v lastnem centru.
(3) V občini je urejen zbirni center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje ločenih frakcij iz gospodinjstev na lokaciji zaprtega odlagališča (kamnolom IGM).
(4) Na nivoju občine je urejena deponija za gradbene odpadke (Lipovški vrh).
(5) Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča odpadkov (črna oziroma divja odlagališča), ki so lahko potencialni vir onesnaženja ali motenj v prostoru, se prioritetno sanira. V okviru sanacije se zagotovi okoljsko-tehnične ukrepe, da se prepreči potencialno onesnaževanje naravnih virov ter prostorska sanacija, v okviru katere se predvidi ustrezna raba saniranega prostora.
(6) V sistem ločenega zbiranja odpadkov se vključi vse obstoječe in načrtovane objekte v občini.
5. Zasnova okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter območja razpršene poselitve
18. člen
(določitev naselij in območij razpršene poselitve)
(1) Določitev enot urejanja prostora na območju naselij in razpršene poselitve
Na območju Občine Zagorje ob Savi so naslednja območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana: Zagorje ob Savi – ZS, Kisovec – KI in Izlake – IZ, Čemšenik – ČE, Mlinše – ML, Podkum – PO, Šentlambert – ŠL, Briše pri Podkumu – BE, Briše – BI, Borovak pri Podkumu – BK, Borje pri Mlinšah – BM, Borje – BO, Brezje – BR, Breznik – BZ, Dobrljevo – DO, Dobrljevo pri Kandršah – DK, Dolgo Brdo pri Mlinšah – DB, Golče – GO, Gorenja vas – GV, Hmelno – HM, Hrastnik pri Trojanah – HT, Jablana – JB, Jarše – JR, Javor – JA, Jazbine – JZ, Jelenk – JK, Jesenovo – JS, Jesenovska Žaga – JŽ, Kal – KL, Kandrše – KA, Klenovik – KE, Kolk – KK, Kolovrat – KV, Kostrevnica – KS, Kotredež – KD, Kraj – KR, Krivica – KC, Laze – LA, Leskovec – LE, Log pri Mlinšah – LM, Mala Peč – MP, Mali Kum – MK, Medija – ME, Medija–Valvazorjeva – MV, Okrog – OK, Orehovica – OR, Padež – PA, Prapreče – PR, Prečna – PE, Pungart – PU, Ravenska vas – RV, Ravne pri Mlinšah – RM, Razbor pri Čemšeniku – RČ, Razpotje – RZ, Rove – RE, Rovišče – RO, Rtiče – RT, Sela – SL, Senožeti – SE, Spodnje Čolnišče – SČ, Spodnje Izlake – SI, Spodnje Ržiše – SR, Spodnji Osredek – SP, Srednji Osredek – SO, Strahovlje – ST, Suhi Potok – SU, Šemnik – ŠE, Šentgotard – ŠG, Šklendrovec – ŠK, Špital – ŠP, Tirna – TI, Trata – TR, Vidrga – VD, Višje – VŠ, Vizgarje – VZ, Vodice – VO, Vrh – VR, Vrh pri Mlinšah – VM, Zabava – ZA, Zaloka – ZL, Zavine – ZV, Zgornje Čolnišče – ZČ, Zgornje Izlake – ZI, Zgornje Ržiše – ZR, Zgornje Zavine – ZZ, Zgornji Osredek – ZO, Zgornji Prhovec – ZP, Zgornji Šklendrovec – ZŠ, Zlokarje – ZJ, Znojile – ZN, Žvarulje – ŽV.
(2) Območja razpršene poselitve
Na celotnem območju Občine Zagorje ob Savi, se pojavlja razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, ki se ohranja.
6. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
19. člen
(razvoj naselij)
(1) Razvoj naselij temelji na:
– zapolnitvi obstoječe pozidave,
– prenovi obstoječega stavbnega fonda,
– zaokrožitvi obstoječe pozidave, kot manjši širitvi naselja na območja, ki so že infrastrukturno urejena,
– širitvi naselij v obliki novih sosesk (con) na območjih, ki mejijo na obstoječa naselja in v katerih je potrebna kompleksna infrastrukturna ureditev in
– ohranjanju avtohtone razpršene poselitve zaradi specifike območja.
(2) Skladno z omrežjem naselij in njihovimi funkcijami, ob upoštevanju varovanja naravnih dobrin, drugih omejitev (geološke razmere, naravne danosti) in s ciljem urbane celovitosti naselij, so opredeljene širitve naselij s poudarkom na razvoju pomembnejših lokalnih središč v urbani osi mest Zagorje ob Savi–Kisovec–Izlake z dopolnjevanjem v manjših lokalnih središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum.
(3) V vseh naseljih se razvoj prednostno usmerja v notranji razvoj, katerega vodilo je zgoščevanje poselitve v redko pozidanih in nepozidanih območjih stavbnih zemljišč, ob upoštevanju zagotovitve kvalitetnih bivanjskih pogojev z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji.
(4) V posameznih delih urbanih naselij Zagorje ob Savi (Toplice, Farčnikova kolonija, mestno jedro) in Kisovec (trško jedro – Loke, obrtna cona Loke, Borovniško naselje) ima obnova obstoječega stavbnega fonda prednost pred novogradnjo. Obnova vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje.
(5) V naseljih, na območju površin pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga, je obnova v funkciji sanacije degradiranega območja, kjer je potencial za rabo ali dejavnost zmanjšan ali omejen zaradi opuščanja dejavnosti, onesnaženja ali neustrezne rabe. V procesu se omogoča postopno gradnjo in dograditev potrebnih infrastrukturnih omrežij. Območja nekdanje industrije, ki izpolnjujejo prostorske, okoljske, infrastrukturne in druge pogoje sodobnih proizvodnih in tehnoloških parkov, se usposobi za podjetniške oziroma proizvodne namene. V skladu s potrebami celovitega razvoja naselja se lahko te površine nameni za nove gospodarske aktivnosti ali za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih dejavnosti, kot so kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne in druge dejavnosti (primer: Dolenja vas, Ruardi), Kisovec (primer: obrtna cona, kamnolom Borovnik).
(6) V naseljih, ki nimajo lastnosti kulturne dediščine se ohranja identiteto naselja (morfologijo) ali del naselja (jedro) in se skrbi za uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju.
(7) V naseljih so zaradi boljše izkoriščenosti obstoječih stavbnih površin predvidena minimalne širitve, kot oblika zaokrožitve obstoječe pozidave. Z zaokrožitvami se omogoči večje število parcel za gradnjo, ki so že povezana z obstoječo infrastrukturo.
(8) S širitvijo dela ali delov naselja se v primeru, ko v naselju ni več primernih zemljišč, zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti. Širitve naselij, ki omogočajo novo organizirano stanovanjsko gradnjo na novih površinah, ki jih bo potrebno komunalno opremiti in za njih izdelati OPPN. Načrtovane so v urbanih naseljih (Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake) in z omejenim razvojnim potencialom v manjših lokalnih središčih (Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum). Nova poselitev je usmerjena v optimalno izrabo stavbnih zemljišč, pri tem pa se zagotavlja varne, udobne in zdrave pogoje za bivanje ter ohranja biotska raznovrstnost, naravne vrednote, kulturna dediščina in druge kakovosti naravnega in bivalnega okolja ter omogoča povezanost habitatov v naselju z naravo zunaj naselja. V ostalih naseljih se omogoči ohranitev obstoječih funkcij ali pa se omogoči širitev le za obstoječe dejavnosti v prostoru.
(9) Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj manjših lokalnih središč, ki primarno zagotavljajo ustrezno oskrbo in raven javnih funkcij za obseg svojega gravitacijskega območja. Lokalna središča Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum predstavljajo območja krepitve in zagotavljanja ugodnih prostorskih razmer za družbeni in gospodarski razvoj.
(10) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se upošteva razvojne trende in hkrati ohranja njihovo tradicionalno strukturo. Prenavlja, razvija, ohranja in posodablja se obstoječi stavbni fond ter novogradnje urbanistično in arhitekturno prilagaja tradicionalni strukturi.
(11) Vsa pomembnejša podeželska naselja in zaselke, se oživlja z izboljševanjem infrastrukture in vzpodbujanjem razvoja, ki bo temeljil na naravnih virih. Njihov razvoj je povezan z njihovim vključevanjem v omrežje turistične in prometne infrastrukture. Dopušča se gradnja znotraj obstoječih stavbnih zemljišč ob upoštevanju izboljšanja pogojev za bivanje in v smeri opravljanja, primarno kmetijskih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Razvoj se omogoči predvsem z dozidavami objektov v sklopu obstoječih stavbnih zemljišč. Prednost ima prenova in sanacija, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
(12) Zaradi preprečevanja imisijskih vplivov se poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš od kmetijskih objektov. Omogoča se gradnjo novih ali nadomestnih kmetij in prenovo oziroma posodobitev funkcionalnih objektov ter jih usposablja za sodobno kmetovanje. Skrbi se za neoviran in varen dostop do gospodarskih dvorišč ter transportne možnosti. Omogoča se neovirane prometne povezave in hiter dostop do obdelovalnih površin.
(13) Vsa obstoječa stavbna zemljišča naselij izven območij urbanističnih načrtov se ohranja, če s tem odlokom ni drugače opredeljeno.
20. člen
(razvoj dejavnosti v naseljih)
(1) Stanovanjska območja so namenjena bivanju in umestitvi nemotečih spremljajočih dejavnosti, ki se načrtujejo na novih še nepozidanih stanovanjskih površinah, znotraj in na obrobju obstoječih naselij v navezavi na obstoječe prometno omrežje in v funkciji gospodarskega razvoja samega naselja. Obstoječa obrt in proizvodnja se ohranja.
(2) Na območju stanovanjsko-počitniških naselij Peške Kandrše, Dolgo Brdo pri Mlinšah, Tirna in Kolovrat se za stanovanjsko gradnjo načrtujejo širitve. Ostala počitniška naselja se spremenijo v stanovanjska.
(3) Centralne dejavnosti so predvidene v središčih naselij, ob pomembnejših prometnicah, pri vhodih v naselja in v križiščih glavnih prometnic, kjer se vzpodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij ter programov storitve in oskrbe prebivalstva. Pomembnejša območja centralnih dejavnosti so zgoščene v urbani osi mest, Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake, kot pomembnejših lokalnih središčih. Osnovne dejavnosti v manjših lokalnih središčih in njihovem zaledju, Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum, so predvsem oskrbne in storitvenih dejavnosti ter novo stanovanjsko dejavnostjo, pogojena z razvojem infrastrukture. V manjših lokalnih središčih se prednostno razvijajo dejavnosti turizma s poudarkom na vzpodbujanju povezav med kmetijstvom in turizmom.
(4) Proizvodne dejavnosti so razmeščene na območjih obstoječih proizvodnih kompleksov v naseljih Zagorje ob Savi, Kisovec, Izlake, izjemoma v lokalnih središčih, izven teh pa nova območja proizvodnih dejavnosti niso predvidena. Obstoječe cone se ohranjajo v enakem obsegu, oziroma z minimalnimi prostorskimi širitvami.
(5) Posebna območja, površine za turizem: v občini so že delujoči turistični in športnorekreacijski centri, in sicer v Medijskih Toplicah v Izlakah, Zagorju ob Savi in Kisovcu. Izlake predstavljajo središče širšega turističnega območja v regiji. Sočasno se razvoj turizma usmerja v številna manjša športno-rekreacijska območja v okviru naselij ali poleg naselij, kjer se turistična in športna funkcija povezujeta. V prihodnje se usmerja turistične dejavnosti v manjše družinske hotele, penzione, gostišča, turistične kmetije in podeželske turistične objekte.
(6) Območja zelenih površin:
V naseljih z večjim številom prebivalstva in višjo stopnjo centralnosti se zagotavlja načrtovan razvoj urejenih zasebnih in javnih zelenih površin. Parkovne in druge ureditve zelenih površin oziroma zelenih sistemov se načrtujejo in izvajajo na primernih površinah javnega prostora, v jedrih naselij, v območjih kulturne dediščine ter pokopališč. V okviru zelenih površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih na odprtih površinah ter rekreacijo v naravnem prostoru. Načrtovana zasnova zelenih površin izboljšuje pogoje bivanja in dviguje kakovostno raven naselbinske strukture naselja v odnosu do kulturne krajine ter s tem prispeva h graditvi identitete naselja.
Parki se nahajajo v urbanih naseljih (Zagorju ob Savi, Kisovcu in Izlakah). Največji je v severnem delu občinskega središča Zagorje ob Savi, ki se imenuje Ruardi.
Zelene površine so določene na območju pokopališč v Zagorju ob Savi in Izlakah ter ob predvidenem v Kisovcu, kot obrežni zeleni pas pa znotraj mest ob vodotokih (Mediji, Kotredeščici ipd.)
Vzpodbuja se razvoj območij za rekreacijo v naravnem okolju: smučišč na Vidrgi, Mareli, Prvinah, Vrhu in Kalu.
(7) Ostala območja, območja mineralnih surovin:
Na območju Ruardi–Zagorje ob Savi se izvaja sanacija degradiranih rudniških površin. Zaradi opuščanja rudarske dejavnosti se na tem obširnem območju usmerja v gradnjo potrebnih infrastrukturnih omrežij, novih proizvodnih in tehnoloških parkov s poudarkom na podjetništvu, nove gospodarske cone ali za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih dejavnosti, kot so kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne in druge dejavnosti.
Na območju površinskih kopov Borovnik (obrtne cone Kisovec) in Suhi potok (Briše) se, po popolni in trajni opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin na posameznih delih pridobivalnega prostora, že izvaja dokončna sanacija okolja.
21. člen
(sanacija in prenova razpršene gradnje)
(1) V prostoru občine ni območij, ki bi jih s sanacijo razpršene gradnje lahko opredelili kot izrazito zaključeno območje poselitve ali kot novo naselje.
(2) Razpršena gradnja, ki se sanira z vključitvijo v naselje, je prisotna pri določenih obstoječih naseljih oziroma razpršeni poselitvi v občini. Upoštevane so funkcionalne in oblikovne zaokrožitve obstoječih naseljih ter povezave z obstoječimi mejami strnjenih delov naselij, v smislu racionalnejše izrabe prostora in povečanja gostote pozidave.
22. člen
(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
(1) Izven urbanih naselij in lokalnih središč ter drugih naselij v občini, se v odprtem prostoru ohranja avtohtona razpršena poselitev.
(2) Območja razpršene poselitve se ohranja kot poselitveni vzorec. Z omogočanjem gradenj na tovrstnih območjih se ohranja poseljenost prostora in s tem ohranja kulturno krajino, ki je sicer lahko prepuščena hitremu stihijskemu zaraščanju z gozdom. Za potrebe razvoja kmetij oziroma dopustnih dejavnosti v prostoru, se na območju razpršene poselitve omogočajo novogradnje ter postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. V kolikor ni možnosti v naselju se omogoči širitev ob robu kmetije.
23. člen
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Naselbinska struktura naselij temelji na kakovostnih izvornih naselbinskih jedrih in se kot taka v celoti ohranja. Pri večini naselij podeželskega tipa: Mlinše, Šentlambert, Podkum, Briše, Borovak pri Podkumu, Borje pri Mlinšah, Borje, Brezje, Čemšenik, Čolnišče, Dobrljevo, Dobrljevo pri Kandršah, Dolgo Brdo, Golče, Hrastnik pri Trojanah, Jazbine, Jesenovo, Kal, Klenovik, Kolk, Kolovrat, Krivica, Kotredež, Loke pri Zagorju, Mala Peč, Mali Kum, Okrog, Orlek, Padež, Prečna, Pungart, Ravne pri Mlinšah, Podkum, Senožeti, Spodnje Izlake, Šemnik, Šentgotard, Špital, Tirna, Trata, Vrh pri Mlinšah, Vodice, Višnje, Zabava, Zgornje Čolnišče, Zgornje Izlake, Zlokarje, Zaloka, Zgornje Ržiše, Znojile, je potrebno upoštevati notranjo strukturo naselja, s strnjenim jedrom ali trgom ter avtohtoni vzorec oblikovanja objektov. Kvalitetni naravni elementi v naseljih (parkovna ureditev, drevoredi, posamezna drevesa v javnem vaškem prostoru in podobno) se ohranjajo. V naseljih se ob vodotokih ohranjajo obvodna vegetacija in zeleni pasovi.
(2) V urbanih naseljih, za katere je izdelan urbanistični načrt, se določijo območja pozidave, ki sledijo novim modernejšim urbanim in arhitektonskim značilnostim.
(3) V naseljih se uporablja enotna urbana oprema (klopi, obveščevalni panoji, ulične svetilke in podobno).
24. člen
(prenova naselij in območij)
(1) S stališča varovanja kulturne dediščine je predvidena prenova naselja Mali Kum.
(2) Prenova na območju varovane enote Okrogarjeva kolonija v Zagorju ob Savi je predvidena z obstoječim izvedbenim aktom.
(3) Omogoči se prenova industrijskih območij.
(4) Omogoči se prenova območij, za katere se naknadno ugotovi, da so potrebna prenove.
7. Usmeritve za razvoj v krajini
25. člen
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na vire)
(1) Kmetijstvo
– Občina Zagorje ob Savi nima izrazitega pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo. Večina kmetijskih zemljišč ima slabše talne lastnosti, lego, naklon, kar je opredeljeno kot druga kmetijska zemljišča.
– Zagotavlja se osnovno gospodarsko in družbeno infrastrukturo, ustrezno se upravlja z naravnimi viri, pri čemer se upošteva ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
– V hribovitem delu občine se spodbuja ekstenzivno kmetijstvo ter preprečuje zaraščanje kmetijskih površin in omogoča pogoje za izvajalce teh ukrepov.
– Območja najboljših kmetijskih zemljišč, ki so trajno izvzeta iz kmetijske namenske rabe in se nadomestijo z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč, so na območjih enot urejanja prostora: IZ 6, SI 2 in TR 1.
– Za potrebe opravljanja kmetijske dejavnosti se usposobijo nova, nadomestna kmetijska zemljišča, namenjena za kmetijsko rabo. Območja, na katerih je predvideno nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč, so v enotah urejanja prostora od OP 1/1336 do OP 1/1343 (Izvedbeni del OPN).
– Spodbuja se ekološki način kmetovanja in kmetovanje brez gensko spremenjenih organizmov.
– Sanacija in izboljšanje kmetijskih zemljišč je obvezen sestavni del sanacije in rekultivacije površin pridobivalnega prostora rjavega premoga.
– V občini je potrebno posebno pozornost posvečati dopolnilnim dejavnostim na kmetijah. Pri tem ima večjo vlogo predelava živil živalskega in rastlinskega izvora. Vzpodbujanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah se podpira in vzpodbuja tudi v drugih razvojnih načrtih in programih občine.
– Za izboljšave kmetijskih zemljišč je dovoljeno izvajati agrooperacije v skladu s pristojno zakonodajo.
– Varčna in večnamenska raba tal na območjih, ki so predvideni za sezonske aktivnosti (zimska rekreacija, šport) se lahko čez leto neovirano izvaja kot kmetijska dejavnost (travniki, pašniki).
(2) Gozdarstvo
– Na območju občine je okoli petina varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. Varovalni funkciji se v takih primerih pogosto pridruži še zaščitna funkcija (funkciji se prekrivata). Gozdovi imajo poudarjeno higiensko-zdravstveno funkcijo, ki je izrazita v zimskem času.
– Spodbuja se gospodarska ter rekreacijska ali druga raba gozdov, ki ne ogroža gozdnih ekosistemov. Njihov rekreacijski potencial se v bližini naselij primerno izkoristi v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij. Sklenjenost gozdov je kvaliteta, ki se jo ohranja zaradi regulacije naravnega ravnovesja v krajini in ohranjanja habitatov prostoživečih živali.
– Za trajno ohranjanje in izboljšanje splošno in gospodarsko koristnih funkcij gozdov je obvezna sanacija plazovitih in od posledic rudarjenja poškodovanih območij. V revizijskih gozdno-gospodarskih načrtih je potrebno upoštevati poudarjeno ekološko, socialno in rekreacijsko funkcijo primestnih in obrobnih gozdov poselitvenih območij na obrobju Zagorja, Kisovca in Izlak. Na celotnem območju Ravenske vasi in delno Sela je obvezna sanacija gozdov.
– Gozdnogospodarski načrti, predvsem njihov vidik opredeljevanja in vrednotenja funkcij gozda, je usklajen s predhodno ali sočasno pripravljenimi sektorskimi programi za varstvo naravne in kulturne dediščine, vodnega gospodarstva, kmetijstva, rekreacije in turizma. V okviru spreminjanja namenske rabe pa je potrebno upoštevati, da se stanje funkcij gozda s spremenjenimi rabami tudi spreminja. Posamezne funkcije lahko pridobivajo na pomenu (dvig stopnje poudarjenosti).
– Velikega pomena je tudi ohranjanje in krepitev varovalne vloge gozdov, ki se kaže v zmanjšanju erozije, moči vetra, hrupa, snežnih plazov ter v izboljšanju vodnih razmer, blaženju podnebnih skrajnosti in v prispevku gozda k čistosti zraka. Zaradi večnamenske funkcije gozda je potrebno urejati tudi razvoj gozdov in dejavnosti z namenom rabe gozdov za rekreacijo, turizem, vzgojo, pouk in raziskovanje.
– Ohranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini. Potrebna je ohranitev primerne gozdnatosti v vseh krajinah in preprečevanje drobljenja gozdnih površin. Pomembna je ohranitev, vzpostavitev in oblikovanje gozdnih robov ter skupin drevja, posameznih dreves, obvodnega gozdnega rastja, protivetrnih pasov in omejkov zunaj gozda, skrb za ohranitev in razvoj vodnih ekosistemov v gozdnem prostoru.
– Ohranitev poseljenosti in kultiviranosti krajine ter izboljševanje kakovosti življenja na podeželju (pospeševanje celovitega razvoja podeželja in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah).
– Vožnja v območju gozdov, izven kategoriziranih cest in gozdnih cest (po gozdnih poteh in vlakah), v skladu s predpisi, ni dovoljena. Za vožnjo s kolesom brez motorja in ježo, ki sta dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih gozdnih površin, so pogoji določene v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarska območja.
– Na gozdnih cestah in na cestah z makadamskim voziščem v gozdnem prostoru ter na cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi (naravni in gozdni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, vodni rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom) je prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za testne in kros vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ter njim podobne oblike uporabe.
(3) Turizem in rekreacija
Prostorski razvoj turistične dejavnosti je ob upoštevanju naravnih danosti prostora (viri termalno-zdravilne vode, bogata naravna in kulturna dediščina, pestrost krajinskega prostora) in ustvarjenih turistično in športnorekreacijskih centrov, opredeljen v urejanje in dograditev nosilnih območij za rekreacijo in turizem kot so območja za rekreacijo v naravnem okolju ter na smučiščih na Mareli, Kalu, Vrhu, Prvinah in na Vidrgi.
Za potrebe in razvoj turizma bo potrebno urediti pohodniške, kolesarske, gozdne, učne in konjeniške poti, obnoviti in urediti prometno infrastrukturo, urediti razgledne ploščadi na razglednih točkah, urediti prostore za prireditve v naravi, urediti javne odprte površine v naseljih in urediti komunalno infrastrukturo.
Turistično zdraviliško-rehabilitacijsko kompleks Medijske Toplice na Izlakah (zaradi naravnih danosti in že obstoječe ponudbe turizma, ki se usmerja v zdraviliško-rehabilitacijsko ponudbo Medijskih toplic ter zaradi že obstoječih znanj in sposobnosti izvajanja specifičnih zdraviliško-rehabilitacijskih storitev, bi kazalo nadaljnji razvoj turistično-zdraviliškega centra Medijske Toplice usmerjati v produkte in storitve socialnega turizma.
(4) Mineralne surovine
– Podzemni pridobivalni prostor bivšega rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi obsega okoli 10 % celotne površine občine. Je s predpisi zavarovano območje pomembnejše rudnine in s strategijo sanacije površin obvezno izhodišče Strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije. Prioritetna naloga prostorskega urejanja je vzpostavitev prvotnega stanja oziroma ravnotežja v prostoru. Umeščanje novih kopov na območja nacionalne prepoznavnosti in naravne kakovosti načeloma ni dopustno.
– Sanacija celotnega območja pridobivalnega prostora bivšega rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi, plazovitih in vplivnih območij odkopavanja je prioritetna naloga prostorskega urejanja, z vzpostavitvijo prvotnega stanja oziroma ravnotežja v prostoru. Za celotno območje pridobivalnega prostora bivšega rudnika rjavega premoga, sta določeni enoti urejanja prostora (OP4 in OP5), ki se urejata s sprejetimi občinskimi prostorskimi akti, navedenimi v 50. členu tega odloka.
– Na območju občine sta dva pridobivalna prostora (kamnolom tehničnega kamna – dolomita in kamnolom apnenca za industrijske namene), za katera je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje. Območje pridobivalnega prostora je z osnovno namensko rabo prostora opredeljeno kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površina nadzemnega pridobivalnega prostora). Za navedeni območji pridobivalnega prostora, namenjenima izkoriščanju mineralnih surovin, sta določeni enoti urejanja prostora (OP2 in OP3), ki se urejata s sprejetimi občinskimi prostorskimi akti, navedenimi v 50. členu tega odloka.
– Sanacija nelegalnih kopov, ki ogrožajo premoženje in zdravje ljudi, je prioritetna, zanjo je potrebno izdelati sanacijski načrt, v skladu s področno zakonodajo.
– V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je upravičeno določeno območje opredeliti, kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
26. člen
(posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora)
(1) Na območju Občine Zagorje ob Savi je prisotnih več varovanih območij. Med njimi je šest območij Natura 2000. Eno je opredeljeno kot območje določeno po direktivi o pticah – SPA, ostala območja so določena po direktivi o habitatnih tipih – pSCI. (Čemšeniška planina, Reber, Medija, Kum, Kandrše, Posavsko hribovje).
(2) Ekološko pomembna območja v občino so: Zasavsko hribovje, Kum, Kandrše, Sava od Mavčič do Save, Čemšeniška planina, Medija.
(3) Na območju Občine Zagorje ob Savi je večje število naravnih vrednot ter večje število zavarovanih naravnih vrednot. Dve izmed slednjih sta območji (jama Štangovc in Gamberk), ostalo so točkovne zavarovane naravne vrednote, kjer gre predvsem za dendrološko naravno dediščino.
(4) Celotno območje občine, razen Čemšeniške planine, prekrivajo območja pričakovanih naravnih vrednot. Laški zaliv predstavlja nahajališča miocenskih fosilov nekdanjega najzahodnejšega dela Tetide (pramorje). Mamolj – Polšniški hrib je nahajališče karbonske flore, katerega del poseže v območje občino.
(5) Občina Zagorje ob Savi ima bogato kulturno dediščino. Na območju je trenutno evidentiranih 251 enot kulturne dediščine. Velik delež enot zavarovane kulturne dediščine predstavljajo zgodovinski spomeniki (posvečeni padlim v drugi svetovni vojni). Poseben poudarek je na varovanju na območju kulturnih krajin Golče, Čolnišče, Čemšenik, Šentgotard, Kolovrat, ohranjajo in razvijajo pa se tudi kvalitete arheološke, tehnične, etnološke, naselbinske, umetnostno-zgodovinske in memorialne dediščine, spomenikov oblikovane narave in dreves v sklopu kulturne dediščine.
(6) Na območju Občine Zagorje ob Savi so določena vodovarstvena območja 24-tih vodnih virov: Šemnik, vas Šemnik, Strahovlje, Vas Strahovlje, Ribnik, Kotredež, Rove, Lošč, vrtina Sava, Izlake – Zabreznik, Izlake, Čolnišče, Šentlambert, Tirna, Mlinše, Vidrga, Peške Kandrše, Jesenovo, Čemšenik, Brezje, Šentgotard, Gorenja vas, Podkum in Laze – Šklendrovec, kjer so predpisani varstveni ukrepi za neposredno zaščito zajetja ali črpališča v notranji vodovarstveni coni (območje najstrožje zaščite), zunanji (območje stroge zdravstvene zaščite) in vplivni vodovarstveni coni (območje z blagim režimom zaščite).
(7) V 1. razred kategorizacije vodotokov sodi reka Sava. Vodotok Sopota sodi v 1.–2. razred kategorizacije pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu in mora biti izvzet iz vsakršne gospodarske rabe.
(8) Urejanje vseh vodotokov mora temeljiti na sonaravnem, stalnem in načrtnem vzdrževanju strug in brežin.
(9) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen, ko gre za gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo objektov grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
27. člen
(ogrožena območja in območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Posebno pozornost je potrebno zagotoviti na območjih vodotokov, kjer je ogroženost zaradi poplav in hudournikov (potoki). Na teh območjih je potrebno zagotoviti varne življenjske razmere, ki ne ogrožajo človekovega življenja ali njegove materialne dobrine. Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno, razen v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta odlok in predpisi s področja urejanja voda.
(2) Poplavna območja v občini se nahajajo ob iztoku Kotredeščice v Medijo, ob Kotredeščici med plazom Ruardi in ribiškim domom, ob Kotredeščici s pritoki od vključno Kotredeža do izvira v Znojilah, ob Mediji nad tovarno ETI na Izlakah in celotni Mediji nad sotočjem s Kandrščico, ob Kandrščici in pritoku v Mlinšah ter pod in nad Vidrgo, ob Orehovici s pritoki nad Medijskimi toplicami, ob celotnem Lesjem in Konjskem potoku ter Kolovratščici, ob pritokih Drtijščice v Kandršah in vzdolž reke Save. Za navedena območja se izdela hidrološko hidravlično študijo, ki obravnava celotno občino.
(3) Na poplavno ogroženih območjih, za naselje Zagorje ob Savi, v enotah prostora ZS 1/1, ZS 3/1, ZS 10 in ZS 18/1, velja, da gradnja novih in dozidava obstoječih stavb ni dovoljena, dokler ne bo na podlagi hidrološko hidravlične študije za območje celotne občine preverjena možnost posegov glede na razred nevarnosti in izvedeni omilitveni ukrepi. Prav tako ni dovoljena sprememba obstoječih in vnos novih dejavnosti. Dovoljeno je le vzdrževanje obstoječih objektov, brez povečevanja njihovih zmogljivosti.
(4) Pri dovoljenih posegih na poplavna in erozijska območja se upošteva omejitve in ukrepe iz izdelanih hidrološko-hidravličnih študij.
(5) Poplavno ogrožena območja in razredi poplavne nevarnosti na osnovi izdelanih strokovnih podlag so prikazana na grafiki »Grafični prikaz varstvenih režimov« kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
(6) Za območja, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je privzeta opozorilna karta poplav.
(7) Za obstoječa pozidana stavbna zemljišča znotraj poplavnih območij se dovoljuje samo vzdrževanje objektov, gradnje novih objektov niso dovoljene do preveritve možnosti gradnje, s predhodno obvezno izdelavo hidrološko hidravlične študije in v skladu s predpisi s področja urejanja voda. Izdelava hidrološko hidravlične študije še ne pomeni, da bo za predvideni poseg tudi izdano vodno soglasje.
(8) Na območjih v občini, za katere so določeni razredi poplavne nevarnosti, so dovoljene le dejavnosti in posegi, ki jih dovoljujejo veljavni predpisi s teh področij, ob pogoju, da so omilitveni ukrepi izvedeni pred načrtovanim posegom.
(9) Prioritetno se izvedejo vodnogospodarske ureditve na vodotokih, ki s poplavami ogrožajo območja naselij (Mlinše, Vidrga, Medija, Rove, Kotredež, Jesenovska žaga, Briše, Razpotje, Izlake ob Lesjem potoku, Orehovica, Loke, Selo, Potoška vas). Tudi obstoječa stavbna zemljišča na območju razpršene poselitve je potrebno lokalno zavarovati.
(10) Na območju varovalnih gozdov posegi v podtalje ali vegetacijo niso dopustni, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti oziroma kadar bi s posegi vzpodbudili erozijske procese. V varovalnih gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so opredeljeni z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti, so skladni z varstvenimi režimi in zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne, hidrološke, biotopske ali klimatske funkcije gozda. Dovoljene so sanitarne sečnje in sanacijski ukrepi. Za poseg v varovalne gozdove je potrebno dovoljenje pristojnega ministrstva.
(11) Objekte in naprave za varstvo in zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma njihove lokacije, se ažurno določa v oceni ogroženosti občine in načrtu zaščite in reševanja v občini.
(12) V izjemnih primerih potrebnih površin za množične pokope ljudi (izven obstoječih pokopališč) ali živali (izven obstoječih kadavrov), se uporabi lokacije izven naselij, ki niso v območjih poplavnih voda oziroma so izven erozijskih območij ali ne posegajo v podtalnico.
(13) Za možnost uporabe potencialnih lokacij, ki se namenijo v prostoru občine za evakuacijo ali zbiranje (tudi kampiranje, razdeljevanje ipd), se prioritetno uporabijo večji objekti (telovadnice, dvorane ipd) in večje zelene površine (stadioni, športni parki ipd), ki so že opremljene z nujno potrebno infrastrukturo.
(14) V izjemnih primerih se za začasno ali stalno odlaganje ruševin uporabi obstoječa lokacija zbirnega centra za ločeno zbiranje in začasno hranjenje (kompleks IGM) oziroma deponija za gradbene odpadke (Lipovški vrh na območju Suhega potoka). Za začasne odlagalne površine materiala se lahko uporabi tudi vse večje površine (športna igrišča, parkirišča, ipd), ki so ustrezno komunalno opremljene (dostopi, tlakovanje, ostalo) ter niso opredeljena za druge namene v izjemnih razmerah.
(15) Za možnost uporabe potencialnih lokacij za namene in potrebe, ki so navedeni v gornjih alinejah tega člena, se vse lokacije postopoma opremlja s potrebno komunalno infrastrukturo. Sprememba namenske rabe ni potrebna.
(16) Območja lokacij za objekte in naprave potrebnih za varstvo in zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena na podlagi ocene ogroženosti občine in načrta zaščite in reševanja v občini in so prikazane v posebnih grafičnih prilogah – »Zasnova območij za potrebe obrambe ter zaščite in reševanja«.
28. člen
(območja in objekti za potrebe obrambe)
V Občini Zagorje ob Savi ni določenih območij in objektov za potrebe obrambe.
8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
29. člen
(1) Izhodišče za določitev namenske rabe zemljišč je veljavni prostorski plan, v katerem so določena stavbna zemljišča in strokovne podlage za poselitev, s katerimi je določena dejanska meja naselij.
(2) Namenska raba kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč je določena na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora in izdelanih strokovnih podlag ter ob upoštevanju razvojnih potreb in teženj.
9. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
30. člen
(1) Območja poselitve so, na podlagi strokovnih podlag, razdeljena na enote urejanja prostora. Enote urejanja so določene na osnovi strokovnih podlag, ugotovljeno enako namensko rabo, s primerljivimi geomorfološkimi in urbanistično oblikovnimi značilnostmi, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja in oblikovanja prostora.
(2) Prostorsko izvedbeni pogoji so določeni za območja urbanističnih načrtov, naselij ter odprtega prostora oziroma namenske rabe znotraj njega.
(3) Za območja, ki so predvidena za urejanje z OPPN, so določeni posebni pogoji. V teh območjih so določeni posegi, ki jih je možno izvajati do sprejetja OPPN, podani pa so tudi pogoji ter usmeritve za izdelavo OPPN.
(4) Projektni pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali skupaj z mnenji, k predlogu tega OPN, so sestavni del tega odloka.
10. Koncept prostorskega razvoja urbanih središč
10.1. Urbanistični načrt za urbano središče Zagorje ob Savi
31. člen
(koncept razvoja naselja)
(1) Zagorje ob Savi je urbano naselje, ki se razvija s funkcijo pomembnejšega lokalnega središča (medobčinskega pomena) in hkrati središče ožjega nacionalnega pomena (somestje). Prostorski razvoj za dejavnosti v naselju se zagotavlja na območju Urbanističnega načrta Zagorje ob Savi (v nadaljevanju teksta: UN Zagorje ob Savi).
(2) Mesto nima večjih možnosti notranjega razvoja, saj je obstoječa pozidava intenzivna in sega ponekod do samega roba naravnih omejitev, ki jo predstavlja strma konfiguracija terena in gozdni rob. Tako je razvoj mesta možen le v smeri severa, ob Mediji in Kotredeščici, večinoma na območje pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga (Ruardi).
(3) Mesto se navznoter lahko razvija le s prenovo manjših območij Okrogarjeve kolonije, Toplic, Farčnikove kolonije in mestnega jedra, pri čemer se ohranja ter izboljšuje kakovost bivalnega okolja.
(4) Ohranjajo se identitete starejšega dela mesta okoli cerkve in mestnega središča. Mestno središče je sodobno zasnovano, saj vsebuje vse mestotvorne funkcije, ki jih mesto in občina potrebuje poleg prostorskih ciljev za gospodarski in socialni razvoj ter za kvalitetnejše bivanje.
(5) V središču mesta se razvijajo centralne dejavnosti, ki nadomeščajo proizvodnjo. Stanovanjske površine se načrtujejo na obrobju mesta, ob Kotredeščici in Mediji. Površine za industrijo so v ozki dolini južnega dela mesta.
(6) Opuščeni kamnolom (IGM), v sklopu katerega je urejen občinski zbirni center odpadkov, se ob robovih sanira v zelene površine.
(7) Površine za šport in rekreacijo se usmerjajo na območje pridobivalnega prostora rjavega premoga – Ruardi, na skrajnem severu, kjer je urejeno vzletišče, športna igrišča in druge ureditve v sklopu Evroparka.
(8) Površine za širitev pokopališča se načrtujejo proti severu, med pokopališčem in območjem centralnih dejavnosti se varuje zeleni pas.
(9) Območje ob južnem vstopu v mesto, med cesto in Savo, se površine predvidijo za centralne dejavnosti in okoljsko infrastrukturo, v sklopu katere se načrtuje centralna čistilna naprava.
(10) Na območju železniške postaje, na levem bregu Save, se ohranjajo površine za potrebe prometne infrastrukture ter centralnih dejavnosti.
(11) Z razvojem mesta, se v mesto vključuje primestna naselja, ki so funkcionalno povezana z mestom (Dolenja vas, Podvine, Podkraj, Toplice, Selo).
32. člen
(koncept prometnega omrežja)
(1) Izven zgoščenega tkiva UN Zagorje ob Savi se načrtujeta dve mestni obvoznici. Znotraj mesta se ohranja koridor za eno obvoznico. Obvoznice bodo močno razbremenile center mesta tranzitnega prometa. Koridorji za traso novih cest – obvoznic so predstavljeni na strateškem nivoju, da ohranjajo rezervat v prostoru. Pri načrtovanju posega v prostor je potrebno upoštevati območje sanacije opuščenih rudniških površin rudnika premoga v zapiranju.
(2) Zahodna mestna obvoznica poteka v smeri od severa proti jugu. Začne se s križiščem z regionalno cesto I. reda št. 221 Trojane–Izlake–Trbovlje, na območju Podkraja, nadaljuje v predoru, pod Vrhom, in pride iz tunela pred reko Savo. Trasa nato prečka reko Savo preko novega mostu do glavne ceste II. reda št. 108 Ljubljana–Litija–Zidani most.
(3) Severna obvoznica poteka v smeri od vzhoda proti zahodu, po severni strani mesta, območju Ruardi in se v največji možni meri prilagaja obstoječem terenu.
(4) Vzhodna mestna obvoznica predstavlja varovano traso mestne ceste, ki ima funkcijo pomembne napajalne ceste dveh mest (somestje Zagorje ob Savi–Trbovlje). Obvoznica poteka od »Komunale Zagorje«, se nadaljuje ob Kotredeščici ter naprej vse do Slačnika, kjer se naveže na obstoječo cestno povezavo za Trbovlje.
(5) Poleg obvoznic se načrtujejo modernizacije, rekonstrukcije mestnih cest in ulic ter asfaltiranja (tlakovanje) cestnih površin.
(6) Sočasno se načrtuje in podpira razvoj površin za pešce, kolesarje ter umirjanje prometa, velika pozornost pa se posveča razvoju javnega potniškega prometa. Hkrati je potrebno razvejati javni potniški promet (infrastrukturo in izboljšanje delovanja te oblike prevoza, z izboljšanjem ponudbe, kvalitete in ekonomičnosti prevoza).
33. člen
(koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja)
(1) Ohranjanje urbanistične in arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenavljanjem mesta. Arhitekturno dopolnjevanje v obstoječih in razširjenih območjih mora biti prilagojeno obstoječi kvalitetni zazidavi na obravnavanem območju (v centru mesta ob Cesti Borisa Kidriča in Cesti zmage).
(2) Različnost in posebnost odprtega in grajenega prostora se ohranja tako, da se upošteva topografija, originalnost, celovitost prepoznavnosti in kontinuiteta prostora zaradi varovanja kakovostnih značilnosti mesta (zasnova Cankarjevega trga, parkovna ureditev pri delavskem domu), predvsem tistih, ki so del videza mesta in tipologije mestne zazidave. Pri načrtovanju se izvede krajinska sanacija in arhitekturno preoblikovanje vstopnih vedut v mesto Zagorje ob Savi (območje IGM, na jugu, ob Kolodvorski cesti), obcestna zazidava v Toplicah, na zahodu, ob Kopališki cesti in v manjši meri na skrajnem severovzhodu, ob Cesti 9. avgusta.
(3) V mestu se poudarjeno ohranja, varuje in prenavlja stavbno dediščino. Pri prenovi, načrtovanju, oblikovanju in urejanju naselij se upošteva ohranjeno in prepoznavno kulturo stavbarstva preteklih obdobij (rudarsko naselje, Okrogarjeva kolonija) in pri tem uravnovesi sodobna tehnološka in oblikovna izhodišča z obstoječimi vrednotami (v centru in na zahodu).
(4) S strokovnim vedenjem se posodablja posamezne značilne arhitekturne stvaritve, ki imajo pričevalno vrednost in ponazarjajo značilnosti obdobij, v katerem so nastale, predvsem arhitekturo novejših obdobjih, ki še ni zavarovana na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Pri posodabljanju se ohranja in varuje značilnosti, členjenost, strukturo in druge podrobnosti posameznega objekta oziroma arhitekturne identitete (cerkev sv. Petra in Pavla, žaga in mlin Podvine 47) ter zagotavljanja varstva avtohtonih oblik stavbarstva ter oblikovanja objektov in urbane opreme (spomeniki, spominske plošče).
(5) Oblikovanje novih zazidalnih območij se mora vklopiti v urbano celoto mesta. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine.
(6) Mesto je z obstoječimi objekti doseglo zgornjo mejo vertikalnega gabarita, ki je meja za vse ostale objekte, ki se bodo na območju UN Zagorje ob Savi še zgradili. Novi objekti na območju UN po višini ne smejo preseči višine obstoječih objektov.
34. člen
(koncept zelenega sistema)
(1) Pri načrtovanju in urejanju celotnega mesta ali njegovega posameznega dela se zagotavlja zelene površine z oblikovanjem zelenega sistema mesta in zelenice (ob Cesti zmage, ob Cesti 9. avgusta in v stanovanjskih soseskah), v katerega se vključi vodni in obvodni prostor (obrežje Medije in Kotredeščice ter Save). Z načrtnim ohranjanjem zelenih površin ter urejanjem rekreacijskih območij se vzdržuje razmerje med urbanim in naravnim prostorom. V zaledju mesta se izkoristi možnosti sočasne namembnosti rekreacijskih površin s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči (območje Ruardi).
(2) Šport in rekreacijo se načrtuje v obstoječih objektih in napravah v območju UN Zagorje ob Savi, s katerim se ohranja in omogoči namensko rabo za nove zelene površine in za nove objekte na prostem, območje zagorskega ribnika, kopališča – Selo in športni kompleks na Ocepkovi gmajni.
(3) Območja zelenih površin tvori tudi mestno pokopališče, kateremu se zagotovi površine za širitev v neposredni bližini.
35. člen
(koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Predvidi se obnova, rekonstrukcija in vzdrževanje vodnih zajetij ter zagotovi dodatno količino pitne vode z vrtino Sava.
(2) Potrebna je rekonstrukcija vodovodnega omrežja na območju pridobivalnega prostora rjavega premoga, novi cevovodi so načrtovani ob predvideni obvoznici v Potoški vasi, od avtopralnice do vodnega zbiralnika Selo in od Delavskega doma do vodohrana Kolenc.
(3) Pri načrtovanju se prebivalcem zagotovi zanesljivo oskrbo s pitno vodo v količinah skladno z veljavnimi standardi in učinkovito oskrbo z vodo za potrebe hidrantnih omrežij. Postopoma se bo obnovilo mestno vodovodno omrežje z vsemi hišnimi priključki.
(4) Načrtuje se ločen kanalizacijski sistem za padavinsko in komunalno odpadno vodo. Načrtovana je dograditev kanalizacijskega omrežja s kolektorjem na več odsekih z zaključkom na novo centralno čistilno napravo ob Savi.
(5) Plinovodno omrežje se dogradi na celotnem ureditvenem območju mesta.
(6) Predvidena je širitev razdelilne transformatorske postaje v Potoški vasi ter sanacija in dograditev podzemnega elektro omrežja in kabliranjem zračnih vodov.
(7) Na območju mesta se načrtuje zbiralnice za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in transportira v občinski zbirni center na jugu UN Zagorje ob Savi.
(8) Nove objekte v poselitvenih območjih, namenjene trajnemu prebivanju, delu, zdravstvu, rekreaciji, športu in drugim dejavnostim se priključuje na obstoječo komunalno infrastrukturo. Po dograditvi manjkajoče ali izgradnji nove komunalne infrastrukture se nanjo priključi obstoječe objekte, namenjene dejavnostim, navedenim na začetku odstavka. Ob izgradnji in obnovi, infrastrukturnih naprav mesta, se sočasno preveri možnost navezave tudi okoliških vasi in zaselkov.
36. člen
(koncept podrobnejše namenske rabe)
(1) V osrednjem delu mesta Zagorja ob Savi se prostor nameni centralnim dejavnostim. V vseh ostalih delih, s stavbno strukturo, se ohrani širša opredelitev območij stanovanj s spremljajočimi dejavnostmi. Območje ob vstopu v mesto (na desnem bregu Save) se namenja umestitvi kvalitetnih centralnih dejavnosti (servisnih) ter okoljske infrastrukture. Večji del proizvodnih dejavnosti se ohranja v južnem delu mesta Zagorja ob Savi, manjši območji ob prometnici v smeri Kotredeža ter kompleks v skrajnem severozahodnem delu mesta, ob cesti proti Kisovcu. Površine, namenjene športu in rekreaciji imajo vlogo zelenih cezur v obstoječem urbanem tkivu. Opredeljene so kot zelene površine s specifično namensko rabo.
(2) Na območju UN Zagorje ob Savi se ohranja obstoječi razpored dejavnosti znotraj mesta, in sicer:
– Območja stanovanj s spremljajočimi centralnimi dejavnostmi zasedajo površine na vzhodnem, zahodnem kraku in v centru mesta. Nove površine za stanovanjsko gradnjo se predvidevajo kot minimalno logično nadaljevanje obstoječih stanovanjskih površin navzven.
– Območja centralnih dejavnosti se razvijajo v obstoječem centru, ki poteka ob obeh krakih glavnih prometnih osi med Medijo in Kotredeščico oziroma cerkvijo sv. Petra in Pavla.
– Območja proizvodnih dejavnosti na jugu mesta, na levem bregu Save, ostajajo v obstoječem okviru, brez možnosti širitve. Na teh območjih se omogoča sanacija oziroma usmeritev v ekološko neoporečne programe.
– Območje na jugu mesta, na desnem bregu Save, se sanira z ureditvijo za potrebe okoljske dejavnosti in reprezentativnih centralnih dejavnosti, ki si zaslužijo tako pomembno lokacijo ob vstopu v mesto (ob prometnicah).
– Območja mestnih zelenih površin se predvidevajo na severu, z vključitvijo območja Ruardi, v UN Zagorje ob Savi. V skladu s potrebami celovitega razvoja so zelene površine potrebne za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih dejavnosti, kot so kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne in druge dejavnosti.
– Območja in omrežja prometne infrastrukture: državne ceste potekajo skozi mesto od severa (na avtocesto Ljubljana–Maribor) proti jugu (na cesto Litija–Krško ob Savi) in z odcepom (pri avtobusni postaji) proti Trbovljam in so hrbtenica mestnega cestnega omrežja. Lokalne ceste in ulice v mestu tvorijo nepravilno cestno mrežo in se (neposredno in posredno) navezujejo na državne ceste, ki so dejansko zbirne ceste mesta. V mestu poteka s cestno mrežo vzporedno omrežje za peš promet, v manjši meri pa je zgrajeno kolesarsko omrežje.
– Območja okoljske infrastrukture so v južnem delu mesta, ob reki Savi. Na platoju sanacije kamnoloma IGM je sodobna zbiralnica in sortirnica odpadnih surovin. Na desnem bregu Save je predvidena centralna čistilna naprava za fekalne odpadke za mesti (Zagorje ob Savi in Kisovec) z gravitacijskim zaledjem.
– Večje prometne površine predstavlja območje železniške postaje, prometne ureditve ob Mediji, v severozahodnem delu mesta ter v vzhodnem delu, ob Kotredeščici.
10.2. Urbanistični načrt za urbano središče Kisovec
37. člen
(koncept razvoja naselja)
(1) Kisovec je urbano naselje, pomembnejše lokalno središče, ki zagotavlja prostorski razvoj dejavnosti občinskega pomena ter potreb po stanovanjih, proizvodnih dejavnosti in centralnih dejavnostih. Naselje Kisovec se v pretežni meri nahaja na območju znotraj pridobivalnega prostora rjavega premoga.
(2) Območje urbanističnega načrta Kisovec (v nadaljevanju teksta: UN Kisovec) obsega območje, ki se razprostira ob potoku Medija, med Izlakami in Zagorjem ob Savi.
(3) Večina širitev je namenjena za stanovanjske površine, manjši del pa za potrebe družbenih dejavnosti, in sicer širitev osnovne šole. Proizvodnja dejavnost se razvija v zahodnem delu naselja, severno od obstoječe proizvodnje dejavnosti. Obrtne, skladiščne, prometne, trgovske in proizvodne dejavnosti pa se usmerja v obstoječo gospodarsko cono, ki se je formirala na vzhodu naselja. Zelene površine severno od gospodarske cone se namenjajo za pokopališče ter rekreacijo.
(4) Severno od kamnoloma Borovnik, se v funkciji retenzijskih površin ohranjajo zelene in kmetijske površine. Te predstavljajo ločnico med industrijskimi dejavnostmi, ki se razvijajo v zahodnem delu naselja in osrednjimi centralnimi dejavnostmi ter stanovanjskimi površinami na vzhodu. Druge zelene površine so v jugovzhodnem delu naselja, kjer so športna igrišča in skakalnica. Med stanovanjskimi površinami se kot zelene površine ohranjajo vrtovi.
(5) Koncept predvideva razvoj stanovanjskih, proizvodnih in drugih gospodarskih zmogljivosti. Ob tem se ne sme zanemariti večje socialne varnosti, konkurenčnosti naselja, delovanja trga nepremičnin in razvoja različnih proizvodnih in storitvenih dejavnosti.
(6) Ohranjanje identitete delov naselja (trškega jedra–Loke, izvozni jašek–rudnik) je oblika urbanističnega urejanja naselij (prenova), ki vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje. Izvaja se v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih (obrtna cona Loke, Borovniško naselje). S prenovo delov mesta ali posameznih stavb se ohranja in izboljšuje kakovost bivalnega okolja, vzpostavlja nova raba opuščenih območij in sanira degradirana območja. Pri prenovi se tehnično dediščino obravnava sočasno ob upoštevanju njene ranljivosti.
38. člen
(koncept prometnega omrežja)
(1) Načrtuje se izgradnja obvoznice skozi Kisovec in sicer po severni strani, severno od obrtne cone in ob naselju Loke pri Zagorju, do preurejenega križišča. Obstoječa regionalna cesta se na vmesnem delu prekategorizira.
(2) Vsa ostala prometna infrastruktura mora zadostovati obremenitvi in vrsti prometa, ki se odvija na njej, zato je potrebna rekonstrukcija, redno vzdrževanje in modernizacija le-teh.
(3) Poleg obvoznice se načrtujejo modernizacije, rekonstrukcije in asfaltiranja cestnih površin.
(4) Sočasno se načrtuje in podpira razvoj površin za pešce, kolesarje ter umirjanje prometa. Velika pozornost se posveča razvoju javnega potniškega prometa.
39. člen
(koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja)
(1) Zaradi ohranjanje urbanističnih in arhitekturnih prepoznavnosti se izvaja načrtno urejanje in prenavljanje mesta. Arhitekturno dopolnjevanje v obstoječih in razširjenih območjih mora biti prilagojeno obstoječi kvalitetni zazidavi na obravnavanem območju ob glavni prometnici (Trg Pohorskega bataljona).
(2) Ohranja značilnosti trškega jedra Loke pri Zagorju. Na severni in južni strani mesta se ohranja novejši sodoben videz in tipologija mestne zazidave južno od Trga Pohorskega bataljona.
(3) Nova zazidava se mora vklopiti v urbano celoto naselja. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine.
(4) Pri načrtovanju zahodnega območja mesta (območje kamnoloma Borovnik) se izvede krajinska sanacija in arhitekturno preoblikovanje vstopnih vedut v mesto.
(5) V naselju se ohranja, varuje in prenavlja tehnično dediščino, ki jo predstavljajo objekti in naprave zaprtega rudnika premoga.
(6) Naselje je z obstoječimi objekti doseglo tudi mejo vertikalnega gabarita, ki je meja za vse bodoče objekte. Novi objekti po višini ne smejo preseči višine obstoječih objektov. Najvišji gabarit na območju UN je P+5+M.
40. člen
(koncept zelenega sistema)
(1) Pri načrtovanju in urejanju celotnega naselja ali njegovega posameznega dela se zagotavlja zelene površine z oblikovanjem zelenega sistema in zelenic, v katerega se vključi vodni in obvodni prostor (obrežje Medije). Z načrtnim ohranjanjem zelenih površin ter urejanjem rekreacijskih območij se vzdržuje razmerje med urbanim in naravnim prostorom. V zaledju mesta se izkoristi možnosti sočasne namembnosti rekreacijskih površin s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči (severno območje).
(2) V sklopu zelenih površin se na severovzhodu predvidijo površine za pokopališče ter šport in rekreacijo. V jugovzhodnem delu naselja se ohranjajo obstoječe zelene površine, kjer je skakalnica ter drugi športni objekti. Prav tako se ohranjajo zeleni pasovi med stanovanjskimi površinami ter obvodni zeleni pas ob Mediji.
41. člen
(koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Za obstoječo komunalno infrastrukturo, ki se uporablja, se predvidi možnost dograditve, obnove, rekonstrukcije in vzdrževanje. Dotrajana komunalna infrastruktura se sanira. Sanira se zajetje Ribnik. Predvidena je izgradnja vodnega zbiralnika in celotna obnova in dograditev vodovodnega omrežja ter kanalizacijskega omrežja. Odvod odplak bo potekal po predvidenem kolektorju iz Kisovca do Zagorja ob Savi v skupno čistilno napravo.
(2) Sočasno je predvideno dograjevanje obstoječega plinovodnega omrežja.
(3) V novih območjih se uredi ločen kanalizacijski sistem za padavinsko in komunalno odpadno vodo. Za obstoječa, kot tudi za nova območja se izdela energetske zasnove z analizami možnosti rabe lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije.
(4) Nove objekte, namenjene bivanju, delu, zdravstvu, rekreaciji, športu in drugim dejavnostim se priključuje na obstoječo komunalno infrastrukturo. Po dograditvi manjkajoče ali izgradnji nove komunalne infrastrukture se nanjo priključi obstoječe objekte.
42. člen
(koncept podrobnejše namenske rabe)
(1) Na območju UN Kisovec se ohranja obstoječi razpored dejavnosti znotraj naselja, in sicer:
– Območja stanovanj, ki so pretežno namenjena bivanju, s centralnimi dejavnostmi se nahajajo na severu in jugu UN Kisovec.
– Območja centralnih dejavnosti predvsem območja družbene javne infrastrukture, s področja šolstva, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture, javne uprave in verskih dejavnosti se razvijajo in ostajajo v obstoječem centru na severu in jugu UN Kisovec.
– Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena proizvodnim in servisnim dejavnostim so locirana na vzhodu in zahodu UN Kisovec.
– Obsežno območje zelenih površin na severu je predvideno za umestitev pokopališča, ki ga naselje sedaj nima, kakor tudi površin za izgradnjo športnih objektov in naprav ter območje zelenih površin na jugu, ki se močno prepleta z obstoječo individualno gradnjo, vendar se zaradi specifičnih razmer terena (rudnik) ne sme pozidati, zato se zelene površine namenja izboljšavi kvalitete bivanja (otroška igrišča, vrtički, parkovna ureditev …).
– Prometne površine predstavljajo glavne prometnice skozi naselje.
(2) V UN Kisovec se vključijo površine na severu med naseljem Loke in obrtno cono ter med regionalno cesto ob potoku Mediji. Na jugu zajemajo del območja Zlato polje. Največji del širitve zajema na zahodu območje kamnoloma Borovnik in proizvodnega obrata (Xella porobeton), ki se ju vključuje v območje UN Kisovec. Ostale minimalne širitve se namenijo za stanovanjske površine, manjši del pa za območje družbene infrastrukture, proizvodnje in mešanih dejavnosti.
10.3. Urbanistični načrt za urbano središče Izlake
43. člen
(koncept razvoja naselja)
(1) Izlake so urbano naselje, pomembnejše lokalno središče, z izrazito razvito zdraviliško turistično dejavnostjo.
(2) Območje Urbanističnega načrta Izlake (v nadaljevanju teksta: UN Izlake) ima zaradi razgibane konfiguracije terena značilno krakasto obliko črke »X«. Razprostira se od Medijskih Toplic na severu, do izliva potoka Orehovice v potok Medijo.
(3) Centralne dejavnosti se razvijajo v centru, med regionalno cesto in potokom Orehovica ter na območju Medijskih Toplic. Stanovanjske površine se razvijajo na severu (ob Lesjem potoku in ob potoku Orehovica) ter v središču (območje Narofa, Gladeža). Na severozahodu so območja, namenjena nadaljnjemu razvoju turizma in zdravstva. Razvoj obstoječih proizvodnih dejavnosti na jugu se ohrani. Ob vstopu v naselje, na jugovzhodu, se načrtuje razvoj centralnih dejavnosti.
(4) V UN so vključeni deli naselij, ki so funkcionalno povezani z naseljem Izlake in območja predvidenih širitev (Podlipovica, Obrezija, Medijske Toplice, Gladež).
44. člen
(koncept prometnega omrežja)
(1) Mimo zgoščenega območja UN se načrtuje obvoznica. Obvoznica bo naselje Izlake razbremenila tranzitnega prometa, ki poteka po regionalni cesti I. reda št. 221 Trojane–Izlake–Trbovlje–Hrastnik–Šmarjeta.
(2) Poleg obvoznice se načrtujejo razne modernizacije, rekonstrukcije cest in ulic ter asfaltiranja (tlakovanje) cestnih površin. Sočasno se načrtuje in podpira razvoj površin za pešce, kolesarje ter umirjanje prometa.
(3) Načrtuje se ureditev avtobusnih parkirišč za potrebe turistične dejavnosti. Peš in kolesarske poti se načrtuje ob potoku Orehovica in Lesjem potoku.
45. člen
(koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja)
(1) Arhitekturno oblikovanje v obstoječih in predvidenih območjih mora biti prilagojeno obstoječi kvalitetni zazidavi na območju naselja.
(2) Ohranja se različnost in posebnost pozidave odprtega nižinskega dela naselja (ob Mediji) in starejše grajene strukture na pobočju, oziroma v zajedah višjega terena.
(3) Na Izlakah se mora ohraniti severna vstopna veduta (na cerkev sv. Mohorja in Fortunata), zahodna veduta (območje gradu Medija) in vzhodna (na cerkev sv. Jurija), ki je stičišče osi vseh vpadnic.
(4) Pri posodabljanju se ohranja in varuje značilnosti, členjenost, strukturo in druge podrobnosti posameznega objekta oziroma arhitekturne identitete ter zagotavlja varstvo sakralne in profane arhitekture.
(5) Oblikovanje novih zazidalnih območij se mora vklopiti v urbano celoto naselja. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine oziroma se podreja tehnologiji, ki jo zahteva turistično zdraviliška dejavnost.
(6) Naselje je z obstoječimi objekti doseglo zgornjo mejo vertikalnega gabarita, ki je meja za vse ostale objekte, ki se bodo na območju UN še zgradili. Najvišji gabarit na območju UN je P+2+M.
46. člen
(koncept zelenega sistema)
(1) Pri načrtovanju in urejanju celotnega naselja se zagotavlja zadostne oziroma primerne zelene površine glede na možnosti v prostoru. Oblikuje se zeleni sistem, v katerega se vključi zelene površine, vodni in obvodni prostor. Z načrtnim ohranjanjem zelenih površin ter urejanjem rekreacijskih območij se vzdržuje razmerje med urbanim in naravnim prostorom. V zaledju naselja se izkoristi možnosti sočasne namembnosti rekreacijskih površin, s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči.
(2) Obvodni, zeleni pas ob potoku Orehovica, gorvodno od zdraviliškega kompleksa se nameni za ureditev sprehajalnih in kolesarskih poti.
(3) V osrednjem delu naselja se, za potrebe šole in prebivalcev, ohranjajo športna igrišča in zelene površine med potokom Orehovico ter zdraviliškim kompleksom. Na skrajnem vzhodnem delu (pod Kresnim gričem) je zelena površina namenjena pokopališču.
47. člen
(koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Zemljišča poselitvenih območij se opremlja z minimalno komunalno infrastrukturo, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo, energijo, plinom, odvajanjem odplak in odstranjevanjem odpadkov, telekomunikacijskimi napravami ter navezavo na javno cestno omrežje.
(2) Temeljni cilj urejanja območja je zagotovitev ustrezne komunalne opremljenosti z novim vodovodnim sistemom, obnovo kanalizacijskega omrežja in izgradnjo čistilne naprave.
(3) Za obstoječo komunalno infrastrukturo se predvidi možnost dograditve, obnove, rekonstrukcije in vzdrževanje. Dotrajano komunalno infrastruktura se sanira.
(4) V novih poselitvah se uredi ločen kanalizacijski sistem za padavinsko in komunalno odpadno vodo.
(5) Nove objekte na območju UN, namenjene stalnemu prebivanju, delu, zdravstvu, rekreaciji, športu in drugim dejavnostim, se priključuje na obstoječo komunalno infrastrukturo. Po dograditvi manjkajoče ali izgradnji nove komunalne infrastrukture se nanjo priključi obstoječe objekte, namenjene dejavnostim, navedenim na začetku odstavka.
(6) Ob izgradnji in obnovi infrastrukturnih naprav naselja, se sočasno preveri možnost navezave tudi okoliških vasi in zaselkov.
(7) Izpostavljena je:
– kvalitetna oskrba in zadostna količina pitne vode, ki se zagotovi z aktiviranjem vrtine na Izlakah z izdatnostjo 4 l/s. Pri načrtovanju naselij se prebivalcem zagotovi zanesljivo oskrbo s pitno vodo in zagotoviti delovanje hidrantnega omrežja,
– obnova celotnega kanalizacijskega omrežja s kolektorskim sistemom in izgradnjo skupne čistilne naprave z zmogljivostjo 3.000 E ob Mediji, jugovzhodno od industrijskega območja ETI Izlake. V njo se bodo odvajale tudi predhodno očiščene (v čistilni napravi ETI) tehnološke odplake industrijskega območja ETI Izlake,
– dograditev optičnih kablov v smeri proti Čemšeniku, bo možna priključitev novih objektov v ureditvenem območju Izlake,
– izgradnja razdelilne postaje 20 kV pri industrijskem območju ter izgradnja kabelskih povezav za opustitev celotnega nadzemnega visokonapetostnega elektroomrežja v naselju Izlake z nadomestnimi transformatorskimi postajami,
– dogradnja plinovodnega omrežja na celotnem ureditvenem območju naselja in
– postavljanje zbiralnic za izvajanje ločenega zbiranje komunalnih odpadkov na območju naselja, katere se odvaža v občinski zbirni center.
48. člen
(koncept podrobnejše namenske rabe)
(1) Območja stanovanj s spremljajočimi centralnimi dejavnostmi zasedajo površine na vzhodnem kraku (pod Špičnikom), zahodnem kraku (proti Podlipovici) in v osrednjem delu naselja (proti Gmajni in širitev Narofa). Nove površine so predlagane kot nadaljevanje obstoječih stanovanjskih površin navzven.
(2) Območja centralnih dejavnosti se razvijajo v obstoječem centru, ki poteka ob glavni prometni osi in ob turističnem območju.
(3) Območja proizvodnih dejavnosti na skrajnem jugu naselja, so pretežno namenjena proizvodnim in servisnim dejavnostim (elektro, predelovalna industrija) v obstoječem okviru, z minimalnim možnosti za širitve. Vzhodno od obstoječe industrije je načrtovana širitev za centralne dejavnosti, ki se vežejo na obstoječo industrijo (servisi, oskrba, trgovina, skladišča) in poslovno dejavnost, vse s poudarkom na usmeritvi v ekološko neoporečne programe.
(4) Posebna območja, obsežne in enotne površine za turizem, se nahajajo v osrednjem delu, na zahodu naselja Izlak (Medijske Toplice) in se namenjajo pretežno turističnim in zdravstvenim dejavnostim, s poudarkom na rehabilitaciji.
(5) Območja zelenih površin so predvidena ob glavni prometni osi ter ob potoku Medija, kot del zelenega obroča ali zelene cezure v UN Izlake. Večje zelene površine so tudi na območju obstoječega pokopališča, razgibanem terenu okoli cerkve (Kresni grič, sv. Jurij) in športne površine ob potoku Orehovica znotraj naselja.
(6) Območja in omrežja prometne infrastrukture: državna cesta skozi mesto poteka od severozahoda proti jugovzhodu in z odcepom lokalne ceste proti vzhodu (proti Čemšeniku) oziroma proti zahodu (Moravče) ter tvorijo hrbtenico cestnega omrežja, lokalne ceste in ulice v naselju tvorijo nepravilno cestno mrežo in se neposredno (in posredno) navezujejo na državne ceste, ki so dejansko zbirne ceste naselja. V naselju delno poteka omrežje za peš promet vzporedno s cestno mrežo. Predvidena je vzpostavitev kolesarskega omrežje, ki načelno sledi cestnemu omrežju.
(7) Območja in omrežja energetske infrastrukture: na območju mesta se načrtuje kabliranje obstoječih in novih elektro vodov ter plina in toplovoda.
III. IZVEDBENI DEL
1. Temeljne določbe
49. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Enote urejanja prostora v naseljih, območjih urbanističnih načrtov (v nadaljevanju teksta: UN) in kjer je predviden občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) so označene s črkovno oznako naselja ter zaporedno številko. V primerih, ko je naselje sestavljeno iz več prostorsko ločenih delov, so oznake enot med seboj dodatno ločene s poddelivko.
(2) Enote urejanja v odprtem prostoru imajo črkovno oznako OP. Določene so po namenski rabi oziroma po območjih obstoječih prostorskih izvedbenih aktov.
(3) Izjemoma so na območju obstoječih prostorskih aktov, izdelanih za širše območje sanacije pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga Zagorje (OP 5), jame Loke (OP 4) ter kamnoloma Borovnik (OP 3), so določena tudi manjša območja. V primeru, ko manjše enote segajo v območja naselij ali UN, so označene z dvočrkovno oznako naselja, v primeru, ko so v odprtem prostoru pa z oznako OP.
(4) Prostorski izvedbeni akti za določena območja občine, ki veljajo za posamezne enote urejanja prostora še naprej, so navedeni v 132. členu tega odloku.
50. člen
(določitev enot urejanja prostora na območju naselij in odprtega prostora)
+------------------------------------+-------------------------+
|        NAZIV ENOTE UREJANJA        |  OZNAKA ENOTE UREJANJA  |
+--------------------------------------------------------------+
|                           NASELJA                            |
+------------------------------------+-------------------------+
|Lokalna središča: Čemšenik – ČE,    |ČE 1, ML 1, PO 1/1, ŠL   |
|Mlinše – ML, Podkum – PO,           |1/1, ŠL 1/2              |
|Šentlambert – ŠL.                   |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Ostala naselja: Briše pri Podkumu – |BE 1, BI 1, BK 1, BM 1,  |
|BE, Briše – BI, Borovak pri Podkumu |BO 1, BR 1/1, BZ 1, DB   |
|– BK, Borje pri Mlinšah – BM, Borje |1/1, DO 1, DK 1, GO 1, GV|
|– BO, Brezje – BR, Breznik – BZ,    |1, HM 1, HT 1, JA 1, JB  |
|Dobrljevo – DO, Dobrljevo pri       |1, JK 1, JR 1, JS 1/1, JZ|
|Kandršah – DK, Dolgo Brdo pri       |1, JŽ 1, KA 1, KC 1, OP 5|
|Mlinšah – DB, Golče – GO, Gorenja   |KD 1/1, KE 1, KK 1, KL   |
|vas – GV, Hmelno – HM, Hrastnik pri |1/1, KL 1/2, KL 1/3, KL  |
|Trojanah – HT, Jablana – JB, Jarše  |1/4, KR 1, KS 1, KV 1/1, |
|– JR, Javor – JA, Jazbine – JZ,     |LA 1, LE 1, LM 1, ME 1,  |
|Jelenk – JK, Jesenovo – JS,         |MK 1, MP 1, MV 1, OK 1,  |
|Jesenovska Žaga – JŽ, Kal – KL,     |OR 1, PA 1, PE 1, PR 1,  |
|Kandrše – KA, Klenovik – KE, Kolk – |PU 1, RČ 1, RE 1/1, RE   |
|KK, Kolovrat – KV, Kostrevnica –    |1/2, RM 1, RO 1, RT 1, RV|
|KS, Kotredež – KD, Kraj – KR,       |1, RZ 1, SČ 1, SE 1, SI  |
|Krivica – KC, Laze – LA, Leskovec – |1/1, SI 1/2, SL 1, SO 1, |
|LE, Log pri Mlinšah – LM, Mala Peč  |SP 1, SR 1, ST 1, SU 1,  |
|– MP, Mali Kum – MK, Medija – ME,   |ŠE 1, ŠG 1, ŠK 1, ŠP 1,  |
|Medija–Valvazorjeva – MV, Okrog –   |TI 1/1, TR 1, VD 1, VM 1,|
|OK, Orehovica – OR, Padež – PA,     |VO 1, VR 1, VŠ 1, VZ 1,  |
|Prapreče – PR, Prečna – PE, Pungart |ZA 1, ZČ 1, ZI 1, ZJ 1,  |
|– PU, Ravenska vas – RV, Ravne pri  |ZL 1, ZN 1, ZO 1, ZP 1,  |
|Mlinšah – RM, Razbor pri Čemšeniku  |ZR 1, ZŠ 1, ZV 1/1, ZV   |
|– RČ, Razpotje – RZ, Rove – RE,     |1/2, ZZ 1, ŽV 1          |
|Rovišče – RO, Rtiče – RT, Sela –    |                         |
|SL, Senožeti – SE, Spodnje Čolnišče |                         |
|– SČ, Spodnje Izlake – SI, Spodnje  |                         |
|Ržiše – SR, Spodnji Osredek – SP,   |                         |
|Srednji Osredek – SO, Strahovlje –  |                         |
|ST, Suhi Potok – SU, Šemnik – ŠE,   |                         |
|Šentgotard – ŠG, Šklendrovec – ŠK,  |                         |
|Špital – ŠP, Tirna – TI, Trata –    |                         |
|TR, Vidrga – VD, Višje – VŠ,        |                         |
|Vizgarje – VZ, Vodice – VO, Vrh –   |                         |
|VR, Vrh pri Mlinšah – VM, Zabava –  |                         |
|ZA, Zaloka – ZL, Zavine – ZV,       |                         |
|Zgornje Čolnišče – ZČ, Zgornje      |                         |
|Izlake – ZI, Zgornje Ržiše – ZR,    |                         |
|Zgornje Zavine – ZZ, Zgornji        |                         |
|Osredek – ZO, Zgornji Prhovec – ZP, |                         |
|Zgornji Šklendrovec – ZŠ, Zlokarje  |                         |
|– ZJ, Znojile – ZN, Žvarulje – ŽV.  |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Stanovanjsko-počitniška naselja:    |BR 1/2, DB 1/2, JS 1/2,  |
|Brezje – BR, Dolgo Brdo – DB,       |KV 1/2, PK 1, PO 1/2, PV |
|Jesenovo – JS, Kolovrat – KV, Peške |1/1, PV 1/2, TI 1/2, TI  |
|Kandrše – PK, Podkum – PO, Prvine – |1/3                      |
|PV, Tirna–Škrjanci–Brinje – TI,     |                         |
|Tirna na Logu – TI                  |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Predvideni OPPN:  Dolgo Brdo – DB,  |DB 2, SI 2               |
|Spodnje Izlake – SI                 |                         |
+--------------------------------------------------------------+
|                       ODPRTI PROSTOR                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Kmetijska zemljišča, gozdna         |OP 1                     |
|zemljišča, površinske vode, območja |                         |
|prometnih površin                   |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Zelene površine                     |OP 1/1, OP 1/2, OP 1/3,  |
|                                    |OP 1/4, OP 1/5, OP 1/6   |
+------------------------------------+-------------------------+
|Površine razpršene poselitve        |OP 1/7 do OP 1/1335      |
+------------------------------------+-------------------------+
|Kmetijska zemljišča – pridobljena z |OP 1/1336 do OP 1/1343   |
|nadomeščanjem                       |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Ureditveni načrt Suhi potok         |OP 2                     |
+------------------------------------+-------------------------+
|Ureditveni načrt za kamnolom        |OP 3 z manjšimi območji: |
|Borovnik v Kisovcu                  |KI 6 in od OP 3/1 do     |
|                                    |vključno OP 3/6          |
+------------------------------------+-------------------------+
|Ureditveni načrt za območje         |OP 4 z manjšimi območji: |
|sanacije nadzemnega dela            |OP 4/1, OP 4/2, KI 4, KI |
|pridobivalnega prostora rjavega     |8, KI 12                 |
|premoga po zapiranju jame Loke      |                         |
|obrata Kisovec Rudnika Zagorje      |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Ureditveni načrt za sanacijo        |OP 5 z manjšimi območji: |
|območij Ruardi–Cilence, Orlek in    |OP 5/1 do OP 5/49 in OP 5|
|Podstrana pridobivalnega prostora   |VI 1, OP 5 OL 1, OP 5 KD |
|rudnika rjavega premoga Zagorje     |1/1, OP 5 KD 1/2, OP 5 ZS|
|                                    |9/1, OP 5 ZS 9/2, OP 5 ZS|
|                                    |9/3, OP 5 ZS 9/4, OP 5 ZS|
|                                    |9/5, OP 5 ZS 27, OP 5 ZS |
|                                    |31, OP 5 ZS 32, OP 5 ZS  |
|                                    |34, OP 5 ZS 36 ter OP 5  |
|                                    |ZS 37                    |
+------------------------------------+-------------------------+
|Lokacijski načrt za avtocesto na    |OP 6                     |
|odseku Vransko–Blagovica            |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Državni prostorski načrt za         |OP 7                     |
|prenosni plinovod M-2/1, odsek      |                         |
|Rogaška Slatina–Trojane             |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Prekrivanje DPN-jev za avtocesto in |OP 8                     |
|plinovod                            |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Državni prostorski načrt za 2x110   |OP 9                     |
|kV DV Beričevo–Trbovlje 3           |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
51. člen
(enote urejanja prostora na območju UN Zagorje ob Savi, UN Kisovec in UN Izlake)
+------------------------------------+-------------------------+
|        NAZIV ENOTE UREJANJA        |  OZNAKA ENOTE UREJANJA  |
+------------------------------------+-------------------------+
|Kmetijska zemljišča, površinske     |KI 37                    |
|vode, območja prometnih površin     |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Stanovanjska gradnja                |ZS 38, ZS 39, ZS 40, ZS  |
|                                    |43, ZS 44, ZS 52, ZS 53, |
|                                    |ZS 56, ZS 59, ZS 60, ZS  |
|                                    |61, ZS 63 , ZS 64,       |
|                                    |KI 14, KI 15, KI 17, KI  |
|                                    |19, KI 20, KI 26, KI 28, |
|                                    |KI 29, KI 31, KI 33, KI  |
|                                    |35, KI 36,               |
|                                    |IZ 14, IZ 21, IZ 22, IZ  |
|                                    |23, IZ 24, IZ 25, IZ 26, |
|                                    |IZ 27, IZ 28, IZ 29, IZ  |
|                                    |30, IZ 31, IZ 33, IZ 34, |
|                                    |IZ 36, IZ 40, IZ 44, IZ  |
|                                    |45                       |
+------------------------------------+-------------------------+
|Večstanovanjska gradnja             |KI 16, KI 18             |
+------------------------------------+-------------------------+
|Centralne dejavnosti                |ZS 24, ZS 41, ZS 42, ZS  |
|                                    |46, ZS 48, ZS 49, ZS 50, |
|                                    |ZS 51, ZS 62,            |
|                                    |KI 21, KI 22, KI 30, KI  |
|                                    |32,                      |
|                                    |IZ 32, IZ 35, IZ 38, IZ  |
|                                    |39, IZ 41, IZ 46, IZ 47, |
|                                    |IZ 48                    |
+------------------------------------+-------------------------+
|Proizvodne dejavnosti               |ZS 54, ZS 55,            |
|                                    |KI 34                    |
+------------------------------------+-------------------------+
|Okoljska infrastruktura             |ZS 45, ZS 58             |
+------------------------------------+-------------------------+
|Zelene površine                     |ZS 47, ZS 57             |
|                                    |KI 2, KI 23, KI 24, KI   |
|                                    |25, KI 27,               |
|                                    |IZ 37, IZ 42, IZ 43      |
+------------------------------------+-------------------------+
|Predvideni občinski podrobni        |ZS 23, ZS 26, OP 5 ZS 27,|
|prostorski načrt – OPPN             |ZS 28, ZS 29, ZS 30, OP 5|
|                                    |ZS 31, OP 5 ZS 32, ZS 33,|
|                                    |OP 5 ZS 34, OP 5 ZS 36,  |
|                                    |OP 5 ZS 37,              |
|                                    |KI 9, KI 10, KI 11, KI   |
|                                    |12, KI 13,               |
|                                    |IZ 6, IZ 7, IZ 8, IZ 9,  |
|                                    |IZ 10, IZ 11, IZ 12, IZ  |
|                                    |13, IZ 15, IZ 16, IZ 17, |
|                                    |IZ 18, IZ 19, IZ 20      |
+--------------------------------------------------------------+
|         VELJAVNI AKTI NA OBMOČJU UN ZAGORJE OB SAVI          |
+------------------------------------+-------------------------+
|             NAZIV AKTA             |  OZNAKA ENOTE UREJANJA  |
+------------------------------------+-------------------------+
|Ureditveni načrt za območje         |ZS 1/1 in ZS 1/2         |
|Farčnikova kolonija v Zagorju ob    |                         |
|Savi                                |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|ZN za območje Poslovno trgovinski   |ZS 2                     |
|center ob Cesti 9. avgusta v        |                         |
|Zagorju ob Savi                     |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Zazidalni načrt Potoška vas – šola  |ZS 3/1 in ZS 3/2         |
|in levi breg Kotredeščice           |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Zazidalni načrt za poslovno         |ZS 4                     |
|stanovanjsko pozidavo na področju   |                         |
|Dolinarjevega travnika v Zagorju ob |                         |
|Savi                                |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Lokacijski načrt za rekonstrukcijo  |ZS 5                     |
|bencinskega servisa in avtopralnice |                         |
|v Zagorju                           |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Ureditveni načrt prenove            |ZS 6                     |
|stanovanjskega območja Polje 1–32 v |                         |
|Zagorju ob Savi                     |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Zazidalni načrt za območje tržnice  |ZS 7                     |
|v Zagorju ob Savi                   |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Ureditveni načrt Zagorje – center   |ZS 8                     |
|I-a                                 |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Ureditveni načrt IGM v Zagorju      |ZS 10                    |
+------------------------------------+-------------------------+
|Zazidalni načrt za območje ob       |ZS 11                    |
|pekarni v Zagorju ob Savi           |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Ureditveni načrt za območje »ob     |ZS 12                    |
|Cesti zmage v Zagorju ob Savi«      |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Ureditveni načrt za obrtno-         |ZS 13                    |
|industrijsko cono Toplice v Zagorju |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Lokacijski načrt za območje         |ZS 14                    |
|»Ašičevega travnika« v Zagorju      |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Lokacijski načrt za območje         |ZS 15                    |
|»Kogovškovega« travnika v Zagorju   |                         |
|ob Savi                             |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Lokacijski načrt za zahodno         |ZS 16                    |
|obvoznico od priključka za Osnovno  |                         |
|šolo do križišča pri avtobusni      |                         |
|postaji in regulacijo Medije v      |                         |
|Zagorju                             |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Ureditveni načrt za območje Rudnik– |ZS 17/1, ZS 17/2         |
|Toplice v Zagorju ob Savi           |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Zazidalni načrt kompleksa Svea      |ZS 18/1 in ZS 18/2       |
|Zagorje                             |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Občinski podrobni prostorskem načrt |ZS 19                    |
|(OPPN) za območje »Pavliničeve      |                         |
|vile« v Zagorju ob Savi             |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Občinski podrobni prostorski načrt  |ZS 20                    |
|(OPPN) za območje »Gostišča KUM v   |                         |
|Zagorju ob Savi«                    |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Lokacijski načrt za gradnjo         |ZS 21                    |
|kolektorja odpadnih vod Kisovec in  |                         |
|Zagorje in centralne čistilne       |                         |
|naprave Zagorje                     |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Državni lokacijski načrt za         |ZS 22 - DPA              |
|regionalno cesto I. reda R1–        |                         |
|221/1219 Zagorje–Bevško na območju  |                         |
|plazu Ruardi                        |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|OPPN za območje Ceste Borisa        |ZS 35                    |
|Kidriča                             |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Lokacijski načrt za obvoznico ob    |ZS 25                    |
|Kotredeščici                        |                         |
+--------------------------------------------------------------+
|             VELJAVNI AKTI NA OBMOČJU UN KISOVEC              |
+------------------------------------+-------------------------+
|             NAZIV AKTA             |  OZNAKA ENOTE UREJANJA  |
+------------------------------------+-------------------------+
|ZN za območje »Center v Kisovcu« (v |KI 1                     |
|območju »C«)                        |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Zazidalni načrt za proizvodno-      |KI 3                     |
|obrtno cono Kisovec                 |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Zazidalni načrt za območje Zahodni  |KI 5                     |
|del naselja Kisovec                 |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Občinski podrobni prostorski načrt  |KI 7                     |
|(OPPN) za območje »Loke« v Kisovcu  |                         |
+--------------------------------------------------------------+
|             VELJAVNI AKTI NA OBMOČJU UN IZLAKE               |
+------------------------------------+-------------------------+
|             NAZIV AKTA             |  OZNAKA ENOTE UREJANJA  |
+------------------------------------+-------------------------+
|Zazidalni načrt »Košenina« na       |IZ 1                     |
|Izlakah                             |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|ZN Izlake – Spodnji Prhovec         |IZ 2                     |
+------------------------------------+-------------------------+
|Zazidalni načrt TRC Medijske        |IZ 3                     |
|toplice – 1. faza                   |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Zazidalni načrt za območje          |IZ 4                     |
|industrijskega kompleksa Eti        |                         |
|Elektroelement Izlake               |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
|Lokacijski načrt za gradnjo         |IZ 5                     |
|kolektorja odpadnih vod in          |                         |
|centralne čistilne naprave Izlake   |                         |
+------------------------------------+-------------------------+
52. člen
(določila za uporabo prostorsko izvedbenih pogojev in drugih določil tega odloka)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor so določeni po posameznih enotah urejanja prostora, ki pokrivajo celotno območje občine in so prikazane na grafičnih prilogah.
(2) Za vsako enoto urejanja prostora veljajo:
– skupni prostorski izvedbeni pogoji in podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji, določeni za posamezno enoto urejanja ali
– pogoji določeni v veljavnih prostorsko izvedbenih aktih.
(3) Določila skupnih prostorsko izvedbenih pogojev se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen če ni s podrobnejšimi prostorsko izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(4) Za posamezne enote urejanja prostora so v sklopu podrobnejših prostorsko izvedbenih pogojev, zaradi posebnosti območja določena tudi druga merila in pogoji.
2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
2.1. Splošne določbe za območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)
53. člen
(splošne določbe za območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov)
(1) Na območjih, kjer je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi: rekonstrukcije, dozidave (do 30 % volumna osnovnega objekta), nadzidave (le za eno etažo), vzdrževanje objektov, odstranitev obstoječih objektov, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe in podporni zidovi. Možne so tudi gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitev komunalne ter prometne infrastrukture. Prav tako je možno urejanje vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve. Gradnja novih stavb do izdelave OPPN ni dovoljena.
(2) Izdelava OPPN je možna tudi na območjih, kjer to s tem odlokom ni izrecno določeno in kjer se za to izkaže potreba.
(3) Meje predvidenih OPPN, ki so določene v tem aktu je možno, za potrebe vključitve infrastrukturnih ureditev, tudi spreminjati.
(4) OPPN, ki so določeni v tem aktu, je možno izvesti v več fazah, oziroma jih je možno deliti na več manjših OPPN, pod pogojem, da posamezni OPPN predstavlja prostorsko in funkcionalno smiselno in zaključeno enoto. V primeru, da se OPPN izvaja le za del območja, je potrebno izdelati strokovne podlage za celotno območje OPPN, ki bodo celovito reševale prometno in gospodarsko javno infrastrukturo.
2.2. Skupni pogoji o vrstah posegov v prostor, pogoji glede parcelacije, lege objektov ter glede velikosti in oblikovanja objektov
54. člen
(pogoji o vrstah posegov v prostor)
(1) Na območju občine so na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih možne novogradnje (tudi dozidave, nadzidave), odstranitve objektov, spremembe namembnosti, rekonstrukcije in vzdrževalna dela.
(2) Na celotnem območju občine so dovoljene spremembe namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov za potrebe turističnih dejavnosti, če s podrobnimi prostorsko izvedbenimi pogoji ni določeno drugače.
(3) Če v posamezni enoti urejanja ni opredeljeno drugače, je na celotnem območju občine, na stavbnih zemljiščih, dopustno graditi naslednje nezahtevne in enostavne objekte:
– škarpe, oporne in podporne zidove,
– pomožne infrastrukturne objekte, kot nezahtevne ali enostavne,
– začasne objekte, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in
– urbano opremo.
(4) Prav tako je na celotnem območju možno vzdrževanje obstoječih objektov, če v posamezni enoti urejanja ni opredeljeno drugače.
55. člen
(pogoji glede parcelacije)
(1) Pri določitvi novih parcel, namenjenih gradnji je potrebno upoštevati:
– Širina parcele, namenjene gradnji prometne in gospodarske javne infrastrukture, za nove ceste je najmanj 9,0 m.
– Pri obstoječih državnih cestah v območju UN se varuje koridor najmanj 6,5 m. Na območju lokalnih središč za državne ceste najmanj 4,0 m ter na območju ostalih naselij in razpršeni poselitvi najmanj 3,25 m. Vse merjeno od osi obstoječe ceste.
– Pri obstoječih lokalnih cestah v območju UN najmanj 5,5 m ter na območju lokalnih središč in ostalih naselij najmanj 4,0 m od osi obstoječe ceste.
– Pri ostalih občinskih cestah najmanj 3,0 m od osi obstoječe ceste.
(2) Na območjih, kjer je možna gradnja več kot dveh enostanovanjskih stavb in je za potrebe dostopa do novih objektov potrebno določiti parcelo nove ceste, se pred gradnjo objektov za celotno območje pozidave izdela zasnova prometa in komunalne infrastrukture ter načrt parcelacije.
(3) Pri določanju velikosti parcel namenjenih gradnji je potrebno upoštevati značilnosti obstoječe parcelacije in, da bo parcelacija zagotavljala ohranitev tipičnega vzorca poselitve, namembnost in velikost objektov, oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov ter druge omejitve v prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja. Pri tem je potrebno zagotoviti zdravstveno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene površine) in ostale urbanistične smernice v zvezi z dovozi in drugimi utrjenimi površinami okrog objektov. Vsak objekt mora imeti za redno rabo (dejavnost) določeno stavbno zemljišče, ki omogoča za okolico nemoteno uporabo objekta.
(4) Za enostanovanjske stavbe je velikost parcele namenjene gradnji največ 1.000 m2. Za nestanovanjske stavbe, se velikost parcele namenjene gradnji, določi glede na tehnološke zahteve.
(5) Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost parcel v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
(6) Objekti za lastne potrebe se locirajo v okviru parcel obstoječih objektov.
56. člen
(pogoji glede lege objektov)
(1) Odmik objekta od sosednje parcele mora biti minimalno 4,0 m. V obstoječih strnjenih naseljih je zaradi posebnih terenskih razmer izjemoma možen tudi manjši odmik, za kar je potrebno pridobiti soglasje mejašev. Z načrtovanimi odmiki novogradenj od sosednje parcele se mora zagotoviti vzdrževanje objekta tako, da ni motena sosedova posest ter, da so upoštevani zdravstveni in požarnovarnostni pogoji.
(2) Objekti za lastne potrebe morajo biti od sosednje meje oddaljeni najmanj 1,5 m.
(3) Škarpe morajo biti od roba cestnega telesa odmaknjene najmanj 1,0 m, od meje sosednjega zemljišča pa 0,5 m. Za odmik si je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca ceste. Zaradi zahtevnih terenskih razmer je ob soglasju mejaša možen tudi manjši odmik.
(4) Za določitev odmika se upošteva oddaljenost najbolj izpostavljenih delov v projekciji tlorisa objekta, ki se gradi, od parcelne meje soseda (mejaša).
(5) Odmiki med objekti morajo upoštevati požarno-varnostne normative.
(6) Stavbe (novogradnje) morajo biti oddaljene od gozdnega roba (tudi varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom), za eno drevesno višino odraslega sestoja oziroma od 20 m do 30 m.
(7) Stavbe (novogradnje) ne smejo biti locirane na območju z zakonom določenih vodnih in priobalnih zemljišč, čeprav so ta v opredeljena kot stavbna zemljišča razen, če je v posameznih enotah urejanja določeno drugače.
57. člen
(pogoji glede oblikovanja objektov)
(1) Vse novogradnje, dozidave in nadzidave stavb, se morajo oblikovno prilagoditi obstoječi pozidavi.
(2) Upoštevati je potrebno:
– Tlorisne oblike novih stavb morajo biti izrazito podolgovate v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:1,8.
– Lociranje in oblikovanje novogradenj, nadzidav in dozidav se podredi dominantam naselja (cerkev, parkovna ureditev, izpostavljeno drevo).
– Pri objektih večjih gabaritov, je potrebno izvesti horizontalne oziroma vertikalne členitve.
– Smer slemena simetričnih dvokapnih streh poteka vzporedno s plastnicami terena oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Dovoljena je namestitev naprav za izkoriščanje naravnih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta.
– Uporaba svetlečih in zrcalnih kritin je prepovedana.
– Prepovedana je uporaba signalnih barv, ki so moteče in izrazito neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra itd.).
(3) Nestanovanjske kmetijske stavbe morajo imeti vzdolžen tloris, višinski gabarit ne sme presegati višine sosednjih objektov in morajo posnemati osnovne elemente tradicionalne arhitekture (leseni zatrepi, fasade v kombinaciji ometa in lesa v vertikalnem rastru). Za smer slemena in oblikovanje strehe veljajo določila kot za druge novogradnje.
58. člen
(pogoji glede velikosti in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Postavitev in oblikovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti skladna z osnovnim objektom h kateremu sodijo oziroma z določili za gradnjo objektov v posameznih PIP. Naklon strehe, kritina, fasada, naj se poistovetijo (poenoti) z osnovnim objektom. Izjema so lahko le objekti (ute, steklenjaki, rastlinjaki, silosi, zimski vrtovi, pohodne terase), ki jih zaradi svoje namembnosti ali zakonitosti tehnološkega procesa, v celoti ni možno oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu. Fasade objektov za lastne potrebe (drvarnice, garaže, lope ...) se izvedejo v lesu.
(2) Nezahtevne in enostavne objekte se ne sme postavljati na vedutno izpostavljenih legah (ravnica, sedlo, vrhove) in na zunanjih robovih ureditvenih območij naselij ob varovanih območjih.
(3) Postavitev objektov je možna pod pogojem, da ni ovirano funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in manipulacija znotraj zemljiške parcele osnovnega objekta ter da ni oviran dostop in preglednost na cesti.
(4) Za določitev velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo pogoji, kot jih določa veljavni predpis, razen če ni s pogoji tega odloka določeno drugače.
(5) Ograjevanje parcel naj bo urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1,0 m in so lahko ojačene z žično mrežo. Možna je tudi gradnja transparentnih ograj v kombinaciji z naravnimi materiali (kamen, les), če so prilagojene obstoječim ureditvam do višine 1,0 m. Na območju razpršene poselitve, v okviru kmetij in zaselkov, ograjevanje zemljišč ni dopustno, razen v primeru če gre za zavarovanje zemljišča pred vplivi naravnih nesreč ter pred drugimi nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali. Pri ograjevanju objektov in kompleksov, zaradi njihovega varovanja, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
(6) Ograditev gozda ni dovoljena, razen v izjemnih primerih, za kar je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega upravljavca gozda.
(7) Urbana oprema (tlakovanja, klopi, koši, vizualni komunikacijski objekti, svetilke itd.) je dopustna na območju celotne občine in je oblikovno poenotena.
59. člen
(pogoji glede parkirnih površin objektov)
(1) Vsakemu novemu objektu se na njegovem stavbnem zemljišču načrtuje potrebno število parkirnih mest za osebna vozila, kolesa in druga prevozna sredstva.
(2) Pri dozidavi, nadzidavi in spremembi namembnosti objektov se preveri ali ima objekt minimalno število parkirnih mest.
(3) Določevanje minimalnega števila parkirnih mest:
– za vsako stanovanjsko enoto se določi vsaj eno in pol parkirno mesto z zaokrožitvijo navzgor in
– za poslovne dejavnosti se za vsakih začetih 20 m2 neto površine, ki jo ima dejavnost, določi eno parkirno mesto.
2.3. Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
2.3.1 Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo
60. člen
(splošni pogoji)
(1) Obstoječe in nove objekte se obvezno priključi na predpisano gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Gradnja novih objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture), je možna šele po izgradnji minimalne komunalne in prometne infrastrukture, oziroma sočasno z njo.
(3) Zemljišče namenjeno gradnji je komunalno opremljeno, če se mu lahko zagotovi oskrbo s pitno vodo, urejeno odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
(4) V primeru, da se na območju gradijo komunalne naprave, so uporabniki dolžni izvesti komunalne priključke na nove komunalne naprave.
(5) Na območjih, kjer omrežje javne infrastrukture ni zgrajeno, je za objekte možno urediti lastne naprave v skladu z veljavnimi predpisi.
(6) Nezahtevni in enostavni objekti se na komunalno infrastrukturo priključijo, kadar je to potrebno.
(7) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo se izvaja v skladu s soglasjem pristojnega upravljavca.
61. člen
(priključevanje na prometno infrastrukturo)
(1) Obstoječi in predvideni objekti ter kmetijska in gozdna zemljišča morajo imeti zagotovljen urejen in varen priključek na javno cesto. Objekte in stavbna zemljišča se priključuje neposredno na občinske ceste in preko njih na državne ceste. Z enim novim priključkom na javno cesto se praviloma priključuje več objektov skupaj.
(2) Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedeni morajo biti pravokotno na cesto, v niveleti ceste. Zagotovi se ustrezna preglednost priključka. V primeru, da je parcela locirana ob dveh prometnicah, je potrebno praviloma priključevanje izvesti na cesto nižje kategorije. Minimalna širina dovoza do enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb je 3,5 m, do večstanovanjskih stavb in drugih zahtevnih objektov pa 5,0 m.
(3) Priključki se izvajajo na podlagi soglasja upravljavca ceste.
62. člen
(priključevanje na kanalizacijsko in vodovodno omrežje)
(1) Priključevanje na vodovodno in kanalizacijsko omrežje se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi. V naseljih je potrebno zagotoviti izgradnjo kanalizacije ali malih čistilnih naprav.
(2) Priključitev na kanalizacijsko omrežje je obvezna na območjih, kjer je kanalizacija že izvedena. Izgradnja stanovanjskih objektov z greznico na območju strnjenih naselij ni sprejemljiva.
(3) V primeru razpršene poselitve in na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje v bližnji prihodnosti ne bo urejeno ter na vodovarstvenih območjih, naj se predvidi obvezno čiščenje odpadne vode na malih individualnih čistilnih napravah. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za posamezen objekt na območju razpršene poselitve je potrebno izkazati, da je za čiščenje odpadne vode poskrbljeno v skladu s programom čiščenja odpadnih vod v občini.
(4) Padavinske vode je zaradi specifike terena potrebno priključevati na kanalizacijo. Če terenske razmere omogočajo ponikanje, morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva voznih in manipulativnih površin, znotraj parcele za gradnjo. Pri tem mora biti odvod padavinske vode načrtovan tako, da bodo vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. Čista padavinska voda se lahko uporabi tudi za sanitarne in tehnološke potrebe.
(5) Odvajanje padavinskih voda iz urejenih površin je potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (ozelenitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki ...). Število načrtovanih iztokov v vodotok naj bo optimalno.
(6) Industrijske odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje.
63. člen
(priključevanje na komunikacijsko omrežje)
(1) Priključke na komunikacijsko omrežje (kabelske telekomunikacije, kabelski distribucijski sistemi) je potrebno predvideti izključno pod zemljo. Postavitev novih ali rekonstrukcija obstoječih, nadzemeljskih komunikacijskih vodov, ni možna. Pri rekonstrukcijah obstoječih nadzemeljskih komunikacijskih vodov, je vode obvezno načrtovati pod zemljo.
(2) Dovoljeno je priključevanje na brezžično komunikacijsko omrežje.
64. člen
(priključevanje na energetsko omrežje)
(1) Oskrba novih objektov z električno energijo se zagotavlja iz obstoječih transformatorskih postaj. V primeru nezadostne električne energije, upravljavec zgradi nove transformatorske postaje in pripadajoče srednje in nizko napetostno omrežje.
(2) Obstoječe in nove objekte je potrebno priključiti na omrežje zemeljskega plina, kjer je to mogoče.
2.3.2 Varovalni pasovi in koridorji gospodarske javne infrastrukture
65. člen
(splošni pogoji)
(1) V koridorjih in varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture je, za gradnjo in vzdrževanje drugih naprav in objektov ter za vse posege v prostoru, potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca posamezne infrastrukture.
(2) Upravljanje vodovodnih sistemov je potrebno organizirati skladno z občinskim odlokom o gospodarskih javnih službah.
66. člen
(varovalni pasovi prometne infrastrukture)
(1) V varovalnem pasu prometnic načrtovane dejavnosti oziroma objekti ne smejo negativno vplivati na prometnico in obratno. V varovalnem pasu prometnic naj se ne umešča objektov in dejavnosti, na katere bi bil vpliv prometnice moteč.
(2) Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja prometnic in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(3) Varovalni pas ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta in na vsako stran ceste znaša:
– pri avtocesti 40 m,
– pri glavni cesti 25 m,
– regionalni cesti 15 m,
– lokalni cesti, mestni ali krajevni cesti 8,0 m,
– pri javni poti 6,0 m in
– pri javni poti za kolesarje 3,0 m.
(4) Varovalni progovni pas železnice znaša 200 m.
Predvidene ceste morajo biti oddaljene min. 8,0 m od osi obstoječega tira. Objekti višine do 15 m morajo biti oddaljeni minimalno 12 m od osi skrajnega tira, za objekte višje od 15 m pa je potrebno za vsak meter višine dodati 0,5 m k minimalni oddaljenosti 12 m od osi skrajnega tira.
Za posege na območju varovalnega progovnega pasu železnice je potrebno upoštevati področno zakonodajo in podzakonske akte ter normative.
(5) Med ovire za zračni promet štejejo:
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno,
– pred gradnjo objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje v skladu s predpisi.
67. člen
(varovalni pasovi energetske infrastrukture)
(1) V energetskih koridorjih (nadzemnih in podzemnih vodov) se ne umešča novih stavb. Izrecno je v koridorjih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(2) Elektroenergetski koridorji znašajo:
– za napetostni nivo od 10 kV do 20 kV: 20 m (10 m levo in 10 m desno od osi DV),
– za napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV) in
– za napetostni nivo 400 kV: 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV).
(3) Za vsak poseg v elektroenergetski koridor je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja.
(4) Stavbe morajo biti od vodnika visokonapetostnega elektrovoda 10 (20) kV v neodklonljivem položaju oddaljene minimalno 3,0 m ter minimalno 5,0 m od daljnovoda nad 20 kV.
(5) Vsi posegi v elektroenergetski koridor obstoječih in predvidenih DV so dovoljeni v smislu zahtev tehničnih predpisov za graditev nadzemnih vodov, za križanja z obstoječimi DV nad 35 kV pa izdelan elaborat. Za izvedbo prestavitev daljnovodov je potrebno pri upravljavcu omrežja naročiti elaborat prestavitve.
(6) Nadzorovani pas plinovoda s tlakom nad 16 barov znaša 2 x 100 m.
(7) Za poseganja v nadzorovani pas (2 x 100 m) plinovoda s tlakom nad 16 bar in do vključno 16 barov se upošteva veljavne predpise.
(8) V zaščitenem pasu 2 x 5,0 m, ki velja za vse plinovode, se dela izvajajo pod posebnimi pogoji in nadzorstvom pooblaščenega upravljavca plinovoda, na osnovi predhodnega soglasja.
(9) Za vsako spremembo namembnosti objekta ali dela objekta, dozidavo in novogradnjo objekta, ki je že ali pa šele bo priključen na električno oziroma plinovodno omrežje, je potrebno pridobiti soglasje pristojne institucije.
68. člen
(varovalni pasovi ostale infrastrukture)
(1) Varovalni pasovi posameznih infrastrukturnih omrežij, ki niso določeni s področnimi predpisi znašajo 3,0 m, merjeno od osi posameznega voda.
(2) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij so dopustne gradnje objektov in naprav, v skladu z določili tega odloka ter na podlagi projektnih pogojev in soglasja pristojnega upravljavca.
2.3.3 Gradnja gospodarske javne infrastrukture, grajenega javnega dobra in zbiranje odpadkov
69. člen
(splošni pogoji)
(1) Na celotnem območju občine, ne glede na namensko rabo, je od gradbeno inženirskih objektov možno graditi:
– 2112 – Lokalne ceste in javne poti, ne kategorizirane ceste in gozdne ceste
– 2122 – Mestne železnice
– 214 – Mostovi, viadukti, predori in podhodi
– 2152 – Pregrade in jezovi
– 2153 – Dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi
– 22 – Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
(2) Gradnja gospodarske javne infrastrukture se izvaja v skladu z določili tega odloka, ki so navedena pod splošnimi pogoji in pogoji nosilcev urejanja prostora.
(3) Gradnja gospodarske javne infrastrukture se praviloma, če je le mogoče, izvaja v sklopu obstoječih infrastrukturnih koridorjev in območjih grajenega javnega dobra.
(4) Poteki priključnih vodov morajo biti medsebojno usklajeni, zagotoviti je potrebno predpisane medsebojne odmike ter odmike od objektov in drevja, v sklopu grajenega javnega dobra in v sklopu obstoječih infrastrukturnih koridorjev.
(5) Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih, so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotoka.
(6) Prečkanja vodov javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(7) Posamezni komunalni objekti in naprave ter telekomunikacijski objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, naprave omrežja mobilne telefonije, črpalne postaje, sanitarni kioski, zbiralnice, omarice in podobno, morajo biti po možnosti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, v sklopu obstoječih objektov, ob njih ali pod nivojem terena ter izven varovanih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine. Na izpostavljenih legah se zagotovi čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora. V primeru, da gradnja izven varovanih območij ni možna, je potrebno za gradnjo pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojne službe.
(8) Pri načrtovanju pozidave z gostoto večjo od 40 stanovanjskih enot na ha oziroma pri gradnji večstanovanjskih stavb (>= 1.000 m2 neto stanovanjske površine), se predvidi omrežje daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja, prvenstveno z uporabo obnovljivih virov energije.
(9) Infrastrukturne sisteme se načrtuje tako, da se zagotovi ohranjanje kulturne dediščine. V poselitvenih območjih ter območjih varstva kulturne dediščine se energetske in kabelske distribucijske sisteme načrtuje v podzemnih vodih, v kolikor trasa ne poteka preko arheološke dediščine. Pogoj se upošteva tudi pri rekonstrukcijah.
70. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami, se lahko gradijo in prenavljajo v varovalnih pasovih cest in koridorjih načrtovanih cest. Pri projektiranju in gradnji cest je potrebno upoštevati veljavne tehnične normative in določila tega odloka.
(2) Kolesarske in sprehajalne poti se lahko ureja tudi izven cestnih teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, izogibališča in počivališča.
(3) V naseljih se ob cestah in ulicah, kjer se izvaja dvosmerni promet na vozišču širine 5,0 m ali več, izvede hodnik za pešce.
(4) Ob regionalnih, lokalnih ter zbirnih in krajevnih cestah v naselju je potrebno izvesti hodnike za pešce z javno razsvetljavo in kolesarske steze.
(5) Pri dimenzioniranju parkirišč je potrebno upoštevati veljavne normative za določanje parkirnih mest po posameznih dejavnostih in invalide.
(6) Za zagotovitev nemotenega prehajanja živali preko cestne infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne prehode.
71. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Objekte za rabo obnovljivih virov energije (fotovoltaika, geotermalna, vetrna energija …), se načrtuje z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.
(2) Pri vseh novogradnjah in pri vseh večjih obstoječih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje.
(3) Vodne akumulacije, namenjene proizvodnji električne energije, je potrebno načrtovati tako, da v čim večji meri služijo tudi drugim namenom: varstvu pred poplavami, namakanju kmetijskih zemljišč, turizmu in ribolovu.
(4) Dograditev plinovodnega omrežja se za potrebe novih objektov izvaja na območju UN, v sklopu obstoječih komunalnih koridorjev.
(5) Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih varovane naselbinske in krajinske dediščine, mora biti v zemeljski oziroma kabelski izvedbi. Kablovodi se prosto polagajo v zemljo ali po potrebi v PVC ceveh 160 mm. Kablovodi, ki potekajo pod voznimi površinami se predvidijo v obbetoniranih ceveh, v urbanih naseljih se gradi tudi cevi 2 x 50 mm za potrebe informatike in jaški standardnih dimenzij.
(6) V primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike se zgradijo nove transformatorske postaje s pripadajočim visokonapetostnim priključkom in NN izvodi oziroma se bo izvedela rekonstrukcija obstoječega omrežja.
(7) Transformatorske postaje se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma izven urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem drogu. Nove transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini.
(8) Izgradnja novih transformatorskih postaj s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV), se izvaja odvisno od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP).
(9) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.
72. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Na celotnem območju je potrebno načrtovati in organizirati celovito gradnjo ter upravljanje vodovodnih sistemov (omrežje, vodnih viri, črpališča in vodohrani) skladno z občinskim odlokom o gospodarskih javnih službah.
(2) Na območjih, kjer vodovodno omrežje še ni zgrajeno, si investitor lahko zgradi lastno napravo (vodno zajetje, kapnica), v skladu z veljavnimi zdravstveno-tehničnimi predpisi.
(3) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki zagotavlja zadostne količine požarne vode. Na območjih, kjer ni možno zagotoviti zadostnih količin požarne vode, je možno urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti zajem požarne vode iz površinskih vodotokov v skladu s pogoji upravljavca.
73. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Pri načrtovanju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, je potrebno upoštevati vse veljavne predpise s področja varstva okolja.
(2) Odpadne vode se preko omrežja kanalizacijskih sistemov odvaja v čistilne naprave za posamezno naselje ali širša območja skupine naselij. Za območja, kjer večji sistemi niso predvideni se odpadne vode odvajajo v male čistilne naprave.
(3) Prioritetno se urejajo kanalizacijski sistemi v lokalnih središčih na katere se lahko navezujejo tudi okoliška naselja. Območja naselij, za katere je urejeno kanalizacijsko omrežje, se obvezno priključujejo na omrežje.
(4) Odpadne vode na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne greznice z upoštevanjem veljavnih predpisov.
(5) Pri urejanju gnojišč je potrebno upoštevati določbe »Strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic«.
(6) Gnojišča in gnojne jame se načrtujejo v skladu z veljavnimi strokovnimi navodili.
74. člen
(komunikacijska infrastruktura)
(1) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve.
(2) Pri umeščanju objektov mobilne telefonije je potrebno upoštevati celovito in kvaliteto pokrivanje posameznih območij s signalom, tehničnimi normativi, ki veljajo za naprave mobilne telefonije, tehnološki napredek telekomunikacijskih tehnologij in razvojni potencial lokalne skupnosti.
(3) Prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino, ob upoštevanju tehničnih normativov in pogojev za postavljanje tovrstnih objektov.
(4) Pri načrtovanju omrežja objektov mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati celovito in kvalitetno pokrivanje posameznih območij s signalom.
75. člen
(zbiranje odpadkov)
(1) Na celotnem območju občine se na primerno dostopnih mestih uredijo zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov in zbirne centre za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, v skladu s programom storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo v občini in v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Komunalni odpadki se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah in odvažajo v skladu z ustreznimi občinskimi predpisi. Odjemna mesta morajo biti prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah.
(3) Organski odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo na kompostarno.
(4) Gradbene odpadke se odvaža na deponije za odlaganje tovrstnih odpadkov.
(5) Posebni in nevarni odpadki se do odvoza na končno odlagališče tovrstnih odpadkov zbirajo in hranijo v sklopu zemljišča za gradnjo, v posebnih posodah ali skladiščih.
2.4. Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja, naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
2.4.1 Celostno ohranjanje kulturne dediščine
76. člen
(splošni pogoji za varovanje kulturne dediščine)
(1) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali enoto kulturne dediščine z vplivnim območjem, ki je bila registrirana do uveljavitve odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje, ki jih izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(3) Antenske naprave na objektih in območjih nepremične kulturne dediščine, ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in videza.
77. člen
(pogoji za varovanje arheološke dediščine)
(1) Na vedutno izpostavljena arheološka najdišča ohranjamo poglede iz okolice.
(2) Novi posegi v prostor (širitev poselitve, gradnja različnih objektov in infrastrukturnih naprav itd.) se arheološkim najdiščem načeloma izogibajo.
(3) V robne dele najdišč in v najdišča, kjer se interes varovanja in interes poselitve prekrivata, se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in šele po arheoloških raziskavah.
(4) Arheološko dediščino varujemo integralno s sistematičnim vključevanjem v prostorsko načrtovanje na vseh ravneh.
(5) Najpomembnejša arheološka najdišča varujemo v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij (predstavitev in situ).
(6) Prostorski in vsebinski kontekst arheološkega najdišča varujemo pred različnimi destruktivnimi posegi in rabami (izkopi, nasipi, intenzivna kmetijska in gozdarska raba, gradnja različnih objektov in infrastrukturnih naprav itd.).
(7) Z arheološkimi raziskavami ohranjamo in stopnjujemo kulturni in znanstveni pomen dediščine, pri čemer je potrebno dati prednost nedestruktivnim metodam.
(8) Na območju, kjer so v pripravi OPPN, oziroma se načrtuje širitev poselitve, in pri gradnji zahtevnih objektov ter objektov gospodarske javne infrastrukture, je potrebno zagotoviti arheološke raziskave na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine. Za vse take posege je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje pristojne območne enote za varovanje kulturne dediščine in, ko so ti pogoji izpolnjeni, še kulturnovarstveno soglasje.
78. člen
(pogoji za varovanje stavbne in tehniške dediščine)
(1) Pri stavbni dediščini je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– ohranjati je potrebno tlorisno in višinsko zasnovo, konstrukcijsko zasnovo in gradiva,
– ohranjati je potrebno zunanjost stavb (arhitekturno členitev, strešine, kritino, stavbno pohištvo, gradiva, barvo, detajle itd.) v originalnih materialih. Steklo-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine,
– ohranjati je potrebno morebitne arhitekturne poslikave in freske na zunanjih ter notranjih zidovih,
– na fasado ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav,
– ohranjati je potrebno notranje dele stavbne dediščine, kot je vgrajena oprema objekta: obloge tal, stropa, sten, peči,
– ohranja se funkcionalna zasnova in razporeditev dejavnosti v notranjem ter pripadajočem zunanjem prostoru,
– ohranjati je potrebno komunikacijsko in infrastrukturno navezavo, ožjo okolico (pripadajoči odprti prostor) z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb. Nivo poti in cest ob objektih dediščine se mora ohranjati oziroma vzpostaviti pod nivo vhodov v objekte,
– v okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru in bi pomenili moteče prvine,
– po možnosti v stavbni dediščini zagotoviti dejavnost, ki bo omogočala tudi ohranjanje opreme in
– v stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli ob pridobitvi kulturno varstvenih pogojev in kulturno varstvenega soglasja.
(2) Podane pogoje prejšnjega odstavka smiselno veljajo tudi za tehniško dediščino (območje stavbe, skupine stavb, orodja, naprave in stroji ter drugi predmeti, ki pričajo o razvoju proizvajalnih sredstev, tehnologije in tehnične kulture v Sloveniji).
79. člen
(pogoji za varovanje memorialne dediščine)
(1) Potrebno je ohranjati avtentično lokacijo, materialno substanco in fizično pojavnost enote dediščine.
(2) Potrebno je ohranjati vsebinski prostorski kontekst območja z okolico (vedute na enoto dediščine).
(3) Na območja enot memorialne dediščine ni dovoljeno postavljanje drugih enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti ...).
(4) Komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine.
(5) V memorialno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu kvalitetnejše predstavitve.
80. člen
(pogoji za varovanje naselbinske dediščine)
(1) V Občini Zagorje ob Savi sta evidentirani naslednji enoti naselbinske dediščine:
– Mali Kum in
– Zagorje ob Savi – Okrogarjeva kolonija.
(2) V sodelovanju s pristojnim zavodom za varstvo kulturne dediščine je potrebno izdelati načrt za prenovo naselja Mali Kum. Pri izdelavi izvedbenega akta za naselje Mali Kum je potrebno izhajati iz:
– naselbinske zasnove (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosov med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom,
– upošteva naj se prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, sadovnjaki),
– prepoznavne lege v prostoru oziroma krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti itd.),
– podobe naselja v prostoru (silhueta in dominante: gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosov med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbnega tkiva (prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.),
– v naselbinski dediščini ni dovoljena gradnja večstanovanjskih objektov, razen v primeru, da so večstanovanjski objekti značilni za naselbinsko dediščino,
– v naselbinski dediščini je dovoljeno postavljanje tistih enostavnih objektov, ki jih je mogoče neopazno vključiti v naselbinsko strukturo in so sestavni del domačij oziroma domov v naselbinski dediščini in
– nadomestne gradnje morajo povzeti lokacijo porušenega objekta.
(3) Pogoji za načrtovanje grajene strukture:
– tlorisni in višinski gabariti: podolžen tloris, P+M ali P+l+M s kolenčnim zidcem največ 1,0 meter v celoti skritim pod napuščem,
– strehe – simetrične dvokapnice z nakloni od 40° do 45°, kritina temno siva betonska ali opečna rdeča in
– osvetlitev podstrehe – možna s klasično oblikovanimi frčadami.
(4) Pogoji oblikovanja fasad:
– balkoni na čelnih, ožjih fasadah načelno niso dopustni, možna izvedba po celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank),
– okenske in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene,
– okenska stekla naj bodo deljena na šest polj,
– izvedba v zglajenem ometu svetlih pastelnih barv in
– gradnja več kotnih izzidkov, stolpičev, erkerjev, ni dovoljena.
(5) Ostali pogoji oblikovanja:
– v čim večji meri naj se uporablja avtohtona gradiva (les, kamen) in
– lokacija objekta na parceli mora biti skladna z zazidalno strukturo naselja.
(6) Okrogarjeva kolonija je ob breg postavljena stanovanjska kolonija rudniških delavcev. Sestavljajo jo štirje nizi pritličnih, zidanih, večinoma štiri stanovanjskih objektov, s prizidanimi sanitarijami in drvarnicami ob čelnih fasadah. Skrajni zahodni niz objektov je podkleten. Strehe objektov so simetrične dvokapnice z opečno kritino. Pri obnovitvenih delih se zagotovi enotno sanacijo vseh stavbnih nizov. Gre za enotne izvedbe kritin, izvedbe in barve fasad, oblik in velikosti okenskih in vratnih odprtin.
Na območju varovane enote Okrogarjeva kolonija v Zagorju ob Savi se upošteva določila obstoječega UN Rudnik–Toplice v Zagorju ob Savi, v okviru katerega je zajeta prenova naselja.
81. člen
(pogoji za varovanje vrtnoarhitekturne dediščine)
(1) Pri območjih ali objektih vrtnoarhitekturne dediščine se varuje:
– kompozicija zasnove in strukturne poteze,
– kulturne sestavine (grajeni objekti, skulpture, parkovna oprema),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.) in
– podobo v širšem prostoru in funkcijske navezave na okoliški prostor.
(2) Sicer se v objekte vrtnoarhitekturne dediščine lahko posega tudi s sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše predstavitve. Vrtnoarhitekturna dediščina potrebuje stalno vzdrževanje, ki ga lahko vrši le primerno usposobljen izvajalec v soglasju s pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(3) Najpomembnejša vrtnoarhitekturna ureditev je vrt v okviru domačije Medved v Podkumu.
82. člen
(pogoji za varovanje dediščinske kulturne krajine)
(1) V območjih kulturne krajine je potrebno varovati:
– krajinsko zgradbo (naravne kot kulturne prvine),
– ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini,
– tipologijo krajinskih prvin in
– povezavo s stavbno in naselbinsko dediščino.
(2) Pri načrtovanju v območju kulturne krajine Čemšenik je potrebno upoštevati ohranjanje obstoječe parcelacije oziroma strukture obdelovalnih površin s členitvenimi prvinami, robov naselij, pri novogradnjah upoštevati urbanistične in arhitekturne značilnosti, pri gospodarskih objektih predvsem zagotavljati gabarite, ki ne bodo izstopali iz vzorca.
(3) Pri načrtovanju v območju kulturne krajine Šentgotard je potrebno ohranjati parcelacijo po plastnicah. Rob naselja in novogradnje naj bodo vezane na obstoječe objekte in komunikacije.
(4) Pri načrtovanju v območju kulturne krajine Kolovrat je potrebno ohranjati obstoječa prostorska razmerja ter asociativno pomembnih objektov: gradu, cerkve in naselja z dominanto. Pri prenovah in morebitnih novogradnjah je potrebno upoštevati urbanistične in arhitekturne značilnosti obstoječe poselitve.
(5) Pri načrtovanju objektov v območju kulturne krajine Golče je potrebno ohranjati pravilne parcelacije, pravokotne na glavno komunikacijo na slemenu in vzdrževanje gozdnega roba in obmejkov.
(6) Pri načrtovanju objektov v območju kulturne krajine Čolnišče, varstveni režim narekuje, da se ohranja trakaste parcelacije vzporedne z glavno komunikacijo po dnu obvisele doline z nizom kozolcev (pet stegnjenih kozolcev in pet kozolcev toplarjev) ter vzdrževanje gozdnega roba.
(7) Na območju dediščinske kulturne krajine je potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje:
– pomožni kmetijsko gozdarski objekti (čebelnjaki, kozolci, kašče itd.) naj bodo izdelani po izmerah starih regionalno značilnih objektov,
– začasne objekte za sezonsko turistično ponudbo se lahko načrtuje v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja ali za čas prireditve,
– nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje ter sekundarno telekomunikacijsko omrežje je dovoljeno izvajati le v podzemni izvedbi oziroma uporabljati lesene drogove,
– ločilno oziroma krmilno mesto – naj bo neopazno, umaknjeno na rob travnika, h gozdni meji, vidni deli leseni,
– transformatorska postaja naj bo umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante. Bazne postaje naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine. Če ni druge rešitve, je možna postavitev v robove gozdov,
– pred postavitvijo vadbenih objektov je potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve ter preveriti vpliv na dediščino,
– montažnih, napihljivih šotorov se ne načrtuje v območjih dediščine in
– objekte za oglaševanje in transparente ni dovoljeno postavljati, dovoljeni so izjemoma v robnem območju, ta mesta ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante.
83. člen
(splošni pogoji za vplivna območja varovane dediščine)
(1) Posegi v vplivnem območju morajo biti podrejeni ohranjanju vloge kulturne dediščine v širšem prostoru. upoštevati je potrebno sledeče usmeritve:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati elemente, kot so kozolci v njihovem razmerju do prostora in naselij,
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto in
– v največji možni meri ohranjati obstoječo parcelacijo in naravne prvine.
(2) V prostoru občine so izpostavljena vplivna območja enot:
– Strme njive – Cerkev sv. Radegunde, kot dominanta kulturne krajine
– Kandrše – Cerkev sv. Lenarta, pobočja Kandrškega hriba pod cerkvijo z značilno parcelacijo po plastnicah
– Medija pri Izlakah – Območje gradu Medija, kot dominanta v dolini potoka Medija.
2.4.2 Ohranjanje narave
84. člen
(splošni pogoji za ohranjanje narave)
(1) Za vsak poseg na objektih in v okviru varovanih območij naravne dediščine je potrebno predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa.
(2) Za posege, ki so povezani z obsežnimi zemeljskimi deli, kot so gradnja cest, železnic, plinovodov, vodovodov, kanalizacije, kablovodov, rudarska dejavnost, je potrebno po predhodnem dogovoru s pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave omogočiti spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. Upoštevati je potrebno tudi ostale določbe, navedene v 83. členu tega odloka.
(3) Poseganja ki bi razvrednotilo oziroma obrnilo kvaliteto naravne dediščine, zavarovanega območja ali ogrozilo biotsko raznovrstnost, je nedopustno.
(4) Ohranja se ugodno stanje biotske raznovrstnosti na območjih Natura 2000 in zavarovanih območjih.
(5) Ohranjajo se naravne vrednote (v nadaljnjem besedilu: NV) in preprečuje zmanjševanje biotske raznovrstnosti ter ohranitev ravnovesja na ekološko pomembnih območjih.
(6) Za zagotovitev nemotenega prehajanja živali preko cestne infrastrukture pri prenovi ali širjenju prometne infrastrukture se zagotovijo ustrezni prehodi dvoživk (Izlake, Mlinše, Zagorje ob Savi).
(7) Pri urejanju okolice objektov, na varovanih območjih se v čim večji meri ohranjajo travniške površine. Za zelenice se uporabljajo izključno mešanice semen avtohtonih vrst trav.
(8) Ohranjajo se gozdovi, ki so razglašeni za varovalne gozdove in za gozdove s posebnim namenom ter območja gozdov, kjer so socialne funkcije poudarjene na 1. stopnji oziroma jih lokalna skupnost razglasi za gozdove s posebnim namenom.
(9) V gozdni rob naj se ne posega. Pri načrtovanju lokacij novih objektov naj se upošteva oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja. Podrast naj se v celoti ohrani, prav tako linijski objekti (živice ipd.).
(10) Pri osvetljevanju objektov, ki se nahajajo na območju pojavljanja malega podkovnjaka naj se uporabijo svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila). Posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji. Namestitve novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji naj se omeji na minimum.
(11) V pasu 5,0 m od vodotoka naj se ohranja obstoječe stanje. V tem pasu naj se ne postavlja objektov ali kako drugače ureja območja.
(12) Pri adaptaciji ali izgradnji objektov kjer se bo uporabljal les (za fasade in ostrešja), se le ta ne sme zaščititi s premazi, ki škodujejo sesalcem, ampak s takimi vrstami premazov, ki tem organizmom ne škodujejo (dovoljeni so pripravki na osnovi piretroidov).
(13) Sanacija območja pridobivalnega prostora rjavega premoga naj se izvede sonaravno. Za pogozditev naj se uporabijo lokalno avtohtone drevesne vrste.
(14) Kolikor se pri umestitvi hidroelektrarn v prostor izkaže, da bodo hidroelektrarne fizično ali z vplivnim območjem posegale v varovano območje, bo potrebno izdelati presojo sprejemljivosti.
85. člen
(varstvo naravnih vrednot)
(1) V izogib vplivu na NV Medija posegi na vodno zemljišče (npr. poseka dreves in zarasti na brežinah) ali omejitev dostopa do vodotoka (npr. postavitev ograje) niso dovoljeni. Potok Medija na območju naselij Zagorje ob Savi in Kisovec se ureja sonaravno. Utrdijo se le bregovi, dno struge se ohrani v naravnem stanju. Potokov se v nobenem primeru ne kanalizira. V primeru poplavne ogroženosti se mora obstoječe stanje ohraniti. Regulacija struge NV Medija ni dovoljena oziroma se izvaja v urbanem območju s pozitivnim soglasjem pristojnih institucij.
(2) Pri regulaciji NV Kotredeščice je potrebno ohraniti morfološke značilnosti naravno ohranjenih vodotokov (sonaravna regulacija).
(3) Za zagotavljanje varstva vodnih organizmov je potrebno pri regulaciji strug vodotokov upoštevati pogoje glede varstva voda tega odloka.
(4) Za zavarovanje NV Čemšeniška planina se upoštevajo ukrepi, podani za pSCI Čemšeniška planina po tem odloku.
86. člen
(območja pričakovanih naravnih vrednot)
(1) Za posege povezani z manj obsežnimi zemeljskimi deli kot so izkopi za individualne stanovanjske hiše, greznice, bazne postaje in podobno je potrebno investitorja seznaniti z možnostjo obstoja naravnih vrednot ter predlogom, da o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave.
(2) Za posege pri zemeljskih delih v kmetijstvu kot sta oranje in rigolanje na območjih, kjer se fosilni ostanki pričakujejo v plasteh blizu površja se omogoči pristojni območni enoti Zavoda RS za varstvo narave spremljanje stanja med izvajanjem zemeljskih del.
(3) Če investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave. Ta pripravi usmeritve, ki vključujejo dokumentiranje in ovrednotenje območja oziroma potencialne naravne vrednote, oceno ogroženosti ter predlog ukrepa varstva (in-situ ali ex-situ varstvo, pogodbeno varstvo, skrbništvo, zavarovanje, začasno zavarovanje, obnovitev).
(4) Novo odkrite NV se varuje glede na zvrst in tip NV in glede na tip posega, na osnovi katerih strokovna služba izbere najprimernejši način varovanja. V primerih, ko ni možno zagotoviti niti in-situ niti ex-situ varstva, se zagotovi natančno evidentiranje in dokumentiranje območja najdbe izjemnih geoloških fenomenov.
87. člen
(varstvo habitatnih tipov)
(1) Habitatni tipi (v nadaljnjem besedilu: HT) se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo na način, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Posegi in dejavnosti na območjih iz prejšnjega odstavka se načrtujejo na način in v obsegu da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba.
(2) V gozdni rob naj se ne posega. Pri načrtovanju lokacij novih objektov naj se upošteva oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja. Podrast naj se v celoti ohrani, prav tako linijski objekti (živice ipd.).
(3) Za habitatni tip ilirski bukovi gozdovi se ohranja namembnost zemljišč, ki omogoča ohranjanje gozdnih habitatnih tipov. Športno rekreacijske in turistične dejavnosti ter gozdna in javna infrastruktura se izvajajo na način in v obsegu, ki ne ogrožajo habitatnega tipa. Pri gradnji javne infrastrukture se prednostno izkoriščajo obstoječi koridorji. Posege, ki mejijo na območja HT Ilirski bukovi gozdovi je potrebno načrtovati tako, da ostane obstoječi gozdni rob ohranjen, pri načrtovanju lokacij novih objektov je potrebno upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja. Za varovanje habitata črtastega medvedka in malega podkovnjaka naj se pri načrtovanju lokacij novih objektov na vseh območjih Natura upošteva oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja. Podrast naj se v celoti ohrani, prav tako linijski objekti (živice, ipd).
(4) Na območju habitatnega tipa javorovih, jesenovih, brestovih in lipovih gozdov v grapah in na gruščnatih pobočjih se ohranja namembnost zemljišč, ki omogoča ohranjanje habitatnega tipa.
88. člen
(varstvo ekološko pomembnih območij)
(1) Pri posegih na ekološko pomembno območje (v nadaljnjem besedilu: EPO) Zasavsko hribovje, se upoštevajo usmeritve za SPA Posavsko hribovje – ostenje.
(2) Pri posegih na EPO Kum, Kandrše, in Čemšeniška planina se upoštevajo usmeritve za pSCI posameznega varstvenega območja.
89. člen
(varstvo predlaganih ekološko pomembnih območij)
(1) Za predlagano ekološko pomembno območje Loke (p–1) velja, da se posegov, ki spreminjajo vodni režim in kemizem tal območja, ne sme izvajati. Vode se ne sme onesnaževati, obstoječe dejavnike onesnaževanja se zmanjšuje.
(2) Košnja se izvaja tako, da je ugodna za rastline in živali in na način, da se živali lahko umaknejo. Paša se izvaja na ekstenziven način. Kmetijske površine se gnoji čim manj in to na tradicionalen način s hlevskim gnojem, vnos mineralnih gnojil in gnojevke se zmanjša oziroma ne uporablja. Škropiva se uporablja čim manj.
(3) Travnike se ohranja, ne požiga in ne nasipava.
90. člen
(varstvo posebnih varstvenih območij – območij NATURA 2000)
(1) Na območje Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov (tujerodne in gensko spremenjene vrste lahko spremenijo strukturo habitatov, kar posledično pomeni izgubo habitatov kvalifikacijskih vrst).
(2) SPA Posavsko hribovje:
Plezanje in letenje z jadralnimi padali se uredi in usmerja stran od gnezditvenih območij planinskega orla in sokola selca. Izvajanja posegov ter opravljanja dejavnosti se prilagodi življenjskim ciklom živali (gnezditveno obdobje sokola selca: od 1. marca do 1. junija, planinskega orla: 1. januarja do 1. julija). Na gnezditvenih območjih obeh vrst se v obdobju gnezdenja in vzreje mladičev ne opravlja sečnja, rekreacija in plezanje v radiu 200 m od gnezdišč ter ne izvaja zračnih športov vsaj na razdaljo 500 m od gnezda. Na območju se ne postavlja pticam nevarnih daljnovodov. Na območju naj se ne gradi potencialno škodljivih objektov velike infrastrukture. Upoštevajo se varstvene usmeritve za habitatni tip gozdovi rdečega bora.
(3) pSCI Kum:
Pri osvetljevanju objektov, ki se nahajajo na območju pojavljanja malega podkovnjaka naj se uporabijo svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila). Čas izvajanja posegov na cerkvenih strehah in podstrešjih se prilagodijo življenjskim ciklom netopirjev (od 1. oktobra do 1. aprila). Posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji. Namestitve novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji naj se omeji na minimum. Pri uporabi lesa za adaptacije ali izgradnje objektov na pSCI Kum, se ne sme zaščititi s premazi, ki škodujejo sesalcem, ampak s premazi, ki tem organizmom ne škodujejo. Geomorfoloških značilnosti površja se ne spreminja. Ohranja se gozd in travnate površine. Ne izvaja se večjih posegov v gozd. Izvaja se raba, ki ohranja travišča in njihovo vrstno sestavo. V podrasti se ohranja grmovni in zeliščni sloj. Ohranja se strukturiran gozdni rob in gozdne jase. Vodotokov se ne zasipava in regulira, brežin se ne utrjuje. Obrežne vegetacije se ne obsekuje ali kakorkoli uničuje. Na območju pojavljanja močvirskega krešiča naj se v pasu 5,0 m od vodotoka ohranja obstoječe stanje. V tem pasu se ne postavlja objektov ali kako drugače ureja območja. Ohranjajo se vlažni gozdovi ob vodotokih in razmerje med travniškimi in gozdnimi površinami. Upoštevajo se varstvene usmeritve za habitatne tipe ilirski bukovi gozdovi, evropski gozdovi rdečega bora in javorovi, jesenovi, brestovi in lipovi gozdovi v grapah in na gruščnatih pobočjih.
(4) pSCI Kandrše:
Poseganje v gozdni rob, ki je primeren habitat za črtastega medvedka na območju pSCI Kandrše ni dovoljeno. Za osvetljevanje naselij in objektov na območju pSCI Kandrše, ki se nahajajo na območju pojavljanja malega podkovnjaka, je potrebno uporabiti svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila). Čas izvajanja posegov na cerkvenih strehah in podstrešjih se prilagodijo življenjskim ciklom netopirjev (od 1. oktobra do 1. aprila). Posamezni objekti morajo imeti svetila opremljena s senzorji. Namestitve novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji se omeji na minimum. Pri uporabi lesa za adaptacije ali izgradnje objektov na pSCI Kandrše, se ne sme zaščititi s premazi, ki škodujejo sesalcem. Ohranja se strukturiran gozdni rob. Ohranjajo naj se gozdne in travnate površine. Izvaja naj se raba, ki ohranja travišča in njihovo vrstno sestavo. Vodotokov naj se ne zasipava in regulira: brežin naj se ne utrjuje. Upoštevajo se tudi varstvene usmeritve za ilirske bukove gozdove.
(5) pSCI Čemšeniška planina:
Poseganje v gozdni rob na območju pSCI Čemšeniška planina ni dovoljeno zaradi zavarovanja črtastega medvedka. Ohranja naj se strukturiran gozdni rob, gozdne jase. Geomorfoloških značilnosti površja (relief, osvetljenost ipd.) se ne spreminja. Ohranjajo se gozdne in travnate površine. V podrasti naj se ohranja grmovni in zeliščni sloj. Izvaja se raba, ki ohranja travišča in njihovo vrstno sestavo, paša pa se izvaja na ekstenziven način. Pri urejanju okolice objektov, na območju pojavljanja travniškega postavneža naj se v čim večji meri ohranjajo travniške površine. Za zelenice naj se uporabljajo izključno mešanice semen avtohtonih vrst trav. Upoštevajo se varstvene usmeritve za ilirske bukove gozdove navedene v 84. členu.
2.4.3 Varstvo okolja in naravnih dobrin
91. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri gradnji objektov, rekonstrukciji ter spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti emisij.
(2) Učinkovito varstvo zraka na območju občine se izvaja predvsem z uporaba obnovljivih virov energije, načrtovanjem in izvajanjem skupinskega ogrevanje, z zmanjšanjem emisij in toplogrednih plinov v zrak in učinkovito rabo energije v stavbah.
(3) Zagotavljati je potrebno racionalno rabo energije, z uporabo ekološko sprejemljivih goriv.
92. člen
(varstvo voda)
(1) Upoštevati je potrebno varovanje priobalnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča pri Savi je 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma zunaj območja naselja najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča, pri ostalih vodotokih pa 5,0 m od meje vodnega zemljišča.
(2) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(3) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki:
– bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta,
– ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
– ne poslabšuje stanja voda,
– omogoča izvajanje javnih služb,
– ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
– ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(4) Upoštevati je potrebno obstoječe projektne rešitve in študije, izdelane za ureditve obstoječih vodotokov in zadrževalnikov naplavin, ki so dostopne pri pristojnem organu.
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen, ko gre za: gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo objektov grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(6) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(7) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Dostope do vode se sme urejati le z javnih površin.
(8) Pred izgradnjo hidroelektrarn je potrebno urediti čiščenje odpadnih vod (komunalnih in tehnoloških vod) iz zaledja akumulacijskega bazena hidroelektrarn.
(9) Urejanje vodotokov je potrebno izvajati izključno na sonaraven način, z uporabo avtohtonega materiala.
(10) Preprečuje se onesnaževanje voda.
(11) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano pretovarjati nevarne snovi ter odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material ter pranje vozil.
(12) Uporablja se brezhibne delovne stroje in transportno mehanizacijo. V primeru izlitja goriva iz transportnih vozil, delovnih strojev in ostale mehanizacije na območju vodovarstvenega pasu, je potrebno zagotoviti takojšnjo ustrezno sanacijo tal.
(13) Za utrjevanje brežin naj se uporabljajo kamnite zložbe in ne kamen v betonu. V primeru utrjevanja brežin s kamenjem, naj se puščajo zemeljski žepi, kamor se lahko zasadi avtohtona vegetacija.
(14) V primeru betoniranja v strugah vodotokov je potrebno preprečiti, da bi se betonske odplake izcejale v vodo.
(15) Z gradbenimi stroji naj se ne posega v vodni prostor, oziroma le kolikor je to nujno potrebno.
(16) Odpadkov se v vodotoke oziroma na vplivno območju vodotokov ne odlaga. Začasne deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo na način, da je preprečeno onesnaževanje voda. Lokacije začasnih deponij naj bodo vsaj 300 m od roba vodnega telesa.
(17) Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo, saj v času gradnje in po njej ne sme prihajati do odlaganja kakršnih koli materialov, ki se uporabljajo pri gradnji, ali onesnaženja vode s kakršnokoli snovjo z območja delovišča, ki je strupena za ribe. Dela naj bodo načrtovana in izvedena tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost prehajanja in razvrščanja ribjih vrst, v primeru potrebnega betoniranja, je potrebno preprečiti, da bi se betonske odplake izcejale v vodo, ker so za ribe strupene.
(18) Neposredno odvajanje neočiščenih odpadnih voda v vodotoke prepovedano.
(19) Na vseh vodotokih je potrebno ohranjati obstoječe ekološko-morfološko stanje.
(20) Na priobalnem zemljišču je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(21) Ob vseh vodotokih se ohranja obstoječa obvodna vegetacija.
(22) Posegi morajo biti izvedeni tako, da se zagotovi nemotena migracija rib in ohranjen obstoječi vodni režim.
(23) Na mestih, kjer bodo podporni zidovi in obrežna zavarovanja pod vodo, naj bodo med skalami čim globlje razpoke, ki bodo služile za skrivališča rib in drugih vodnih organizmov.
(24) Vsaj 14 dni pred začetkom ureditev na vodotokih je potrebno obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja o začetku gradnje, da izvede izvedbo intervencijskega odlova rib na predvidenem delu posega oziroma predelu. V primeru etapnosti del, izvajalec z ribiško družino sprotno usklajuje potrebno število ponovnih intervencijskih odlovov.
(25) Posege v vodotokih se načrtuje izven glavne sezone drstenja (od 1. julija do 15. oktobra). Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, da se v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti, ohranja biocenoza ribjih vrst, struge, obrežja, dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju, ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Ohranja se tudi naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin.
(26) Utrjeno brežino na vodotokih, se zgradi v izrazito neporavnani obliki, da se lahko ob bregu ustvari primeren prostor kot ribja skrivališča.
93. člen
(varstvo vodnih virov)
(1) Za posege v vodovarstvena območja zavarovanih vodnih virov je potrebno upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja in predpise s področja varovanja voda.
(2) V vodovarstvenem območju se upoštevajo prepovedi, omejitve in zaščitni ukrepi na podlagi predpisov iz prvega odstavka tega člena.
(3) Na območjih varstvenih pasov varovanja pitne vode, v skladu z Odlokom o varovanju vodnih virov za oskrbo s pitno vodo, ni dovoljeno gnojenje tal z odplakami in odpadki ter uporabljati strupenih fitofarmacevtskih sredstev.
94. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem okolja)
(1) Pri načinih osvetljevanja je potrebno upoštevati predpise s področja varstva pred svetlobnim onesnaževanjem. Moč svetil na sme presegati mejnih vrednosti z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem.
(2) Letna poraba vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin (v upravljanju občine), izračunana na prebivalca v občini, ne sme presegati predpisanih vrednosti. Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu.
(3) Pri osvetljevanju objektov, ki se nahajajo na območju pojavljanja pSCI Kum in pSCI Kandrše naj se uporabijo svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila). Posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji. Namestitve novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji naj se omeji na minimum.
95. člen
(varstvo tal)
(1) Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča odpadkov, ki so lahko potencialni vir onesnaženja ali motenj v prostoru, se mora prioritetno sanirati (pozitiven in trajen vpliv).
(2) Ravnanje z odpadki se izvaja v skladu z občinskim odlokom.
2.4.4 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
96. člen
(splošni pogoji)
(1) Pri posegih na ogrožena območja se upoštevajo omilitveni ukrepi po tem odloku, pogoje veljavnih predpisov in priporočila iz študij, ki obravnavajo posamezna področja ogroženosti v prostoru občine.
(2) Pri posegih na območja z omejitvami se od investitorja zahteva, da pred vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za nameravani poseg obvezno pridobi strokovno mnenje geologa oziroma hidrologa, v skladu z veljavnimi predpisi s teh področij.
97. člen
(zaščita pred poplavami)
(1) Izvajanje dejavnosti v območjih poplav se vrši glede na razred nevarnosti. Pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko vpliv na doseganje okoljskih ciljev v povezavi z ogroženostjo zaradi poplav in z njimi povezane erozije, so določeni v skladu z veljavnimi predpisi s teh področij.
(2) Za predviden poseg v poplavno območje, mora investitor, v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, s strokovnimi podlagami dokazati, da je možno območje urediti tako, da bo poplavna varnost objekta zagotovljena in da poseg v prostor ne bo povečal poplavne ogroženosti območja.
(3) Dovoljeni posegi v vplivnem območju vodotokov in hudourniških strug ter za vse posege v zaledne površine zbirnih območij vodotokov oziroma posege, ki bi lahko vplivali na vode ali vodni režim, je potrebno predhodno upoštevati zahtevane pogoje ter pridobiti vodno soglasje.
(4) Na poplavnih območjih se morajo upoštevati naslednji pogoji:
– Posegi so dopustni le na podlagi projektnih pogojev in soglasja.
– Poplavne površine se ohrani kot retenzijska območja, kjer se bo voda ob večjih neurjih začasno razlila in bo s tem zmanjšana nevarnost poplavljanja naseljenih območij, zagotovi se omejeno gospodarjenje s prostorom, ekstenzivno kmetijsko proizvodnjo na travnikih in pašnikih.
– Vsi objekti (mostovi, prepusti), ki bodo prečkali vodotoke morajo imeti elemente za varen pretok pričakovanih visokih voda (Q max) in morajo biti dimenzionirani v skladu z vodnim soglasjem.
– Za odvod meteornih voda s komunikacij naj cevni prepusti ne bodo premera manjšega od 0,5 m, vode iztokov pa naj se v načelu izlivajo v ustaljene jarke. Sicer pa morajo biti iztoki formirani tako, da ne koncentrirajo iztočnih voda, ampak jih razpršijo.
– Kjer pričakujemo večjo koncentracijo hudournih voda, naj bodo cevni prepusti preko hudourniških strug izvedeni brez vpadnih jaškov, vtoki pa formirani v obliki drče. Pri večji prodonosnosti je potrebno razmisliti o izgradnji odgovarjajočih usedalnikov naplavin.
– Nivelete in tlorisne rešitve mostov in prepustov morajo biti usklajene z navezavo hudourniških strug s tokom in proti toku.
– Pri projektiranju komunalnih vodov je potrebno upoštevati predpisane horizontalne in vertikalne medsebojne odmike. Vsi objekti in trase raznih vodov morajo biti odmaknjene od vrha neurejene brežine struge: vodotoka 1. reda v naselju vsaj 15 m ali vsaj 40 m zunaj naselja in pri vseh ostalih vodotokih vsaj 5,0 m, v konkavah pa vsaj 10,0 m. Pri prečkanju vodov (kablovodov, cevovodov) preko neurejenih hudourniških strug je potrebno položiti le-te tako, da je teme vodov položeno minimalno 1,5 m pod obstoječo niveleto struge, zavarovani pa morajo biti tako, da jih hudourne vode ne morejo odkriti ali poškodovati. Po položitvi je potrebno v strugi vzpostaviti najmanj prvotno stanje, z gradnjo načete brežine struge pa je potrebno zaščititi (kamnita obloga, kamnomet, zatravitev, zasaditev). Za posamezno prečkanje vodotoka je potrebno pridobiti pogoje in vodno soglasje pristojnega organa za vode.
– V pasu vodotoka 1. reda v naselju vsaj 15 m ali vsaj 40 m zunaj naselja in pri vseh ostalih vodotokih vsaj 5,0 m, v konkavah pa vsaj 10,0 m, ni dovoljeno postavljati nobenih začasnih objektov ali deponirati materiala, ta pas mora biti stalno prehoden za vzdrževanje vodotoka.
– Zasipavanje strug s kakršnimkoli materialom ni dovoljeno.
(5) Na poplavnih območjih so v naseljih, kjer ni določena opozorilna karta poplavne ogroženosti, določena območja, v katerih ni dovoljena gradnja novih in dozidava obstoječih stavb, dokler ne bo na podlagi hidrološko hidravlične študije za območje celotne občine preverjena možnost posegov glede na razred nevarnosti in izvedeni omilitveni ukrepi. Naselja oziroma enote urejanja z omejitvijo so navedene v določilih PIP.
(6) Pri dovoljenih posegih na območja poplav in erozije, ki so opredeljena z razredom poplavne nevarnosti, velja obvezno upoštevati pogoje iz vodnega soglasja.
(7) Celoviti omilitveni protipoplavni ukrepi bodo natančneje določeni s sprejetjem posameznih DPN ali OPPN oziroma za posamezna hidrogeografska območja ali za vodnogospodarsko smiselne zaključene dele.
98. člen
(erozijska in plazljiva območja)
(1) V primeru, da so ureditve predvidene na erozijsko ogroženem območju, je potrebno izdelati strokovno geomehansko mnenje in geotehnično poročilo za celoten OPPN oziroma za celotno območje urejanja. Poleg tega je potrebno strokovno poročilo izdelati tudi za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja za posamičen objekt.
(2) Umeščanje objektov na erozijsko ogrožena območja v izogib varovanja zdravja in premoženja ljudi ni priporočljivo. Investitor si mora obvezno pridobiti pozitivno geomehansko mnenje.
(3) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano: graditi terase in izvajati posege, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, krčenje gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(4) Na erozijskem območju je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– izvajati goloseke površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, mineralnih surovin,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozijskih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom in
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in vlečenje lesa.
99. člen
(pogojno stabilna območja)
(1) Za vse posege v slabo stabilna in potencialno plazljiva območja, je potrebno predhodno pridobiti geomehansko mnenje in geotehnično poročilo ter pri izvedbi novogradenj ali drugih posegov v prostor strogo upoštevati geomehanske in geološke smernice.
(2) Upravljavci in uporabniki so dolžni pred zasipavanjem razmočenih zemljišč odvesti talne vode, pobočne kotanje pa drenirati in izravnati tako, da voda ne bo mogla zastajati in zamakati zemljišča.
(3) Brez varstvenih posegov ni dovoljeno:
– preusmerjanje voda z okoliških na potencialno labilna zemljišča,
– zadrževanje voda, izvedba teras in drugi načini obdelovanja, ki bi pospešili zamakanje zemljišča,
– poseganje, ki bi povzročilo dvig gladine talnice (gradnje nepropustnih podpornih in opornih objektov),
– prerazporeditev zemeljskih gmot ali druge dodatne obremenitve in
– odstranjevanje tistih grmovnih in drevesnih vrst, ki omejujejo površinsko plazenje zemljišč.
(4) Na zavarovanih območjih varovalnih gozdov je potrebno upoštevati določila odlokov in čim prej zavarovati po gozdnogospodarskih načrtih predlagane gozdove za varovalne z namenom varovanja pred erozijo, snežnimi plazovi in zasipavanjem, ohranitve tal in naravne vegetacije ter krepitev varovalnih funkcij gozda.
(5) Sanacija labilnih in plazljivih terenov ter strmih nestabilnih pobočij, njihovo pravilno odvodnjavanje se mora obvezno izvajati v skladu z geomehanskim mnenjem, z izbiro nagibov brežin usekov in nasipov naj se zagotovi njihova varnost, njihovi vrhnji obronki naj bodo primerno zaobljeni – radij v usekih najmanj 5,0 m, morebitno drevje pa na primerni razdalji odstranjeno (preprečitev izruvanja drevja zaradi vetra, snega).
2.4.5 Pogoji glede geotehničnih značilnosti zemljišč
100. člen
(seizmološke zahteve)
(1) Območje občine je v VII. coni potresne ogroženosti. Objekti morajo biti protipotresno grajeni, v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno ogroženostjo 7. stopnje po MSC lestvici.
(2) Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni. Pri gradnji zidanih objektov se priporoča ojačitev prve armirano betonske plošče.
(3) Na območju občine ni poselitve, ki bi presegala zgostitev 5.000 prebivalcev na enem mestu, zato ni potrebno določiti posebnih območij za obvezno gradnjo zaklonišč.
2.5. Pogoji glede varovanja zdravja
2.5.1 Pogoji glede higienskih in zdravstvenih zahtev
101. člen
(osončenje)
(1) Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih se zagotovi minimalno zahtevano osončenje, skladno z veljavnimi pravilniki o načrtovanju objektov.
(2) Minimalen čas potrebnega osončenja bivalnih (stanovanjskih) prostorov je:
– v zimskem solsticiju 2 uri,
– v poletnem ekvinokciju 3 ure in
– v poletnem solsticiju 5 ur na dan.
(3) Minimalen čas potrebnega osončenja bivalnih prostorov ni potrebno upoštevati pri obstoječih stanovanjskih objektih v starih mestnih jedrih.
102. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Za zmanjšanje hrupa pri vseh virih hrupa, je odgovoren povzročitelj hrupa.
(2) Pri prometnicah in ostalih posegih v prostor se upošteva veljavne prepise s področja kazalcev hrupa v okolju.
(3) Varstvo pred hrupom v občini je opredeljeno na podlagi posameznih območij podrobnejše namenske rabe prostora oziroma enot urejanja. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(4) I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom – varovalni gozd.
(5) II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– S – območja stanovanj (predeli čistih stanovanjskih površin, stanovanjskih površin za posebne namene in površine počitniških hiš) in
– BT – površine za turizem.
(6) III. stopnja varstva pred hrupom je določena za območja podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– S – območja stanovanj (predeli stanovanjskih površin s kmetijskimi gospodarstvi),
– A – območja razpršene poselitve,
– C – območja centralnih dejavnosti (predeli z družbeno infrastrukturo: vzgoja, izobraževanje, šport, zdravstvo, kultura, javna uprava, opravljanje verskih obredov),
– Z – območja zelenih površin (površine za rekreacijo in šport, parki in pokopališča) in
– V – območja površinskih voda.
(7) IV. stopnja varstva pred hrupom je določena na površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– I – območja proizvodnih dejavnosti,
– P – območja prometnih površin,
– E – območja energetske infrastrukture,
– O – območja okoljske infrastrukture,
– VI – območja vodne infrastrukture,
– K1 in K2 – območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč in
– G – območja gozdov (razen varovalnih gozdov).
(8) V IV. stopnji varstva pred hrupom je potrebno vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(9) Na območjih, ki se urejata z veljavnimi prostorskimi akti (ZS 10 in ZS 13), ni dovoljeno umeščati novih objektov in naprav, ki povzročajo hrup in emisije v zrak, neposredno na sosednje stanovanjske objekte (S). Torej za ti območji velja III. stopnja varstva pred hrupom.
(10) Hrupne dejavnosti se lahko umeščajo samo v območja s IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(11) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte, ki so v varovalnih pasovih javnih cest, se mora načrtovati zaščito pred hrupom (npr. primerna zasteklitev in izbira fasad ipd.).
(12) V času javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov se za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom pridobi dovoljenje, ki ga izda pristojni občinski organ ali ministrstvo. Hrup v času javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov v nobenem primeru ne sme presegati kritičnih vrednosti, predpisanih v veljavni uredbi.
(13) Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, upravljavec teh virov hrupa zagotovi izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil oziroma vlakov na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(14) Pred kategorizacijo vzletišča in širitvijo zmogljivosti oziroma prekategorizacijo v helioport je potrebno preveriti obstoječo obremenitev ter oceniti sprejemljivost predvidene kategorizacija vzletišča Ruardi, saj lahko pomeni večje število vzletov in drugačna vrsta zračnega prometa večjo obremenitev okolja s hrupom in s tem možnost preseganja mejnih vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom. Za vzletišče oziroma helioport je potrebno izdelati strokovno oceno vpliva hrupa na okolje in jo posredovati občini.
(15) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi predpisi.
103. člen
(elektromagnetno sevanje)
(1) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih daljnovodov se predloži dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju (EMS). Gradnje novih stanovanjskih objektov v elektroenergetske koridorje niso možne.
(2) Za zaščito pred prekomernim EMS je potrebno, pred izdajo gradbenih dovoljenj za visokonapetostne daljnovode in transformatorske postaje ali drugih naprav z viri sevanja, izvesti meritve na osnovi področne zakonodaje in podzakonskih aktov.
(3) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitve dejavnosti, ki so vir EMS, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za gradnjo objektov, ki so viri EMS je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(4) Za varovanje zdravja pred vplivom EMS se pri novogradnji ali rekonstrukciji objekta ali naprave, ki je vir EMS upošteva minimalne odmike, ki so določeni v veljavnih predpisih. Pri načrtovanju novih stanovanjskih območij v prostor se zagotovi minimalno varnostno razdaljo med pomembnimi viri elektromagnetnega sevanja in novimi objekti.
(5) Nove energetske in komunikacijske vode se načrtuje v podzemnih vodih, v kolikor trasa ne poteka preko arheološke dediščine.
(6) Pri načrtovanju novih dejavnosti v prostor je potrebno zagotoviti minimalno varnostno razdaljo med pomembnimi viri EMS in novimi objekti. Upoštevan mora biti takšen odmik od virov elektromagnetnega sevanja, da efektivne vrednosti poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka padejo pod vrednosti, določene za I. in II. območje po veljavnem predpisu o EMS.
(7) Upoštevan mora biti odmik od virov EMS (upoštevanje varovalnih pasov energetske infrastrukture), da efektivne vrednosti poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka padejo pod vrednosti, določene za I. in II. območje o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(8) Znotraj elektroenergetskih koridorjev daljnovoda se, v skladu z Uredbo o EMS v naravnem in življenjskem okolju, spremeni obstoječa nezazidana I. območja varstva pred sevanjem, v II. območja varstva pred sevanjem. V varovalnem pasu:
– za napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV) oziroma
– za napetostni nivo 400 kV: 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV), ni možno umeščati stanovanj. Za manjše vire EMS niso potrebni odmiki zaradi varovanja zdravja.
(9) Pred izbiro lokacije in postavitvijo bazne postaje mobilne telefonije se zahteva pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje).
(10) Obstoječe vire sevanja, na območju poselitve se sanira z vkopavanjem.
2.5.2 Pogoji glede tehničnih zahtev objektov
104. člen
(pogoji glede dostopa do objektov funkcionalno oviranim osebam)
Vsi objekti v javni rabi morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir, oziroma je potrebno pri načrtovanju upoštevati veljavne predpise s teh področij.
105. člen
(požarno varstvene zahteve)
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara je potrebno zagotoviti: odmike med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila ter vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Na območjih brez hidrantnega omrežja, je potrebno zagotoviti bazene ali druge ureditve, s katerimi se zagotovi zadostna količina vode za gašenje.
(3) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoze do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(4) Za zagotovitev požarne varnosti je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo upoštevati:
– v skladu z veljavnimi predpisi se zagotovi minimalne odmike med objekti,
– vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop za intervencijska vozila,
– ustrezno širino dovoznih cest, parkirišča in dvorišča ob objektih morajo biti namenjena tudi prometnim in delovnim površinam za intervencijska vozila,
– v projektni dokumentaciji za objekte in zunanje površine je potrebno upoštevati površino za gasilce na zemljišču,
– smernice za varen umik ljudi in premoženja – evakuacijske poti se prikažejo v projektni dokumentaciji in
– za zagotovitev zadostne vode za gašenje je potrebno upoštevati določila o oskrbi s pitno vodo v 15. členu tega odloka.
106. člen
(učinkovita raba energije)
Pri prenovi in novogradnji vseh javnih in zasebnih stavb je potrebno zagotoviti energetsko učinkovitost objekta, objekti morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave ter ostale pogoje predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah. V skladu s tem se zagotovi predpisano količino moči z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah ali s priključkom na naprave zunaj stavbe. Lastne naprave se vgradi v sklopu obstoječih objektov ali kot prosto stoječe objekte ob upoštevanju prostorskih, okoljskih in kulturnovarstvenih pogojev.
3. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP)
3.1. Naselja in odprti prostor
3.1.1 Lokalna središča
Čemšenik – ČE, Mlinše – ML, Podkum – PO, Šentlambert – ŠL
107. člen
(ČE 1, ML 1, PO 1/1, ŠL 1/1, ŠL 1/2)
3.1.2 Ostala naselja – po enotah urejanja prostora
Briše pri Podkumu – BE, Briše – BI, Borovak pri Podkumu – BK, Borje pri Mlinšah – BM, Borje – BO, Brezje – BR, Breznik – BZ, Dobrljevo – DO, Dobrljevo pri Kandršah – DK, Dolgo Brdo pri Mlinšah – DB, Golče – GO, Gornja vas – GV, Hmelno – HM, Hrastnik pri Trojanah – HT, Jablana – JB, Jarše – JR, Javor – JA, Jazbine – JZ, Jelenk – JK, Jesenovo – JS, Jesenovska Žaga – JŽ, Kal – KL, Kandrše – KA, Klenovik – KE, Kolk – KK, Kolovrat – KV, Kostrevnica – KS, Kotredež – KD, Kraj – KR, Krivica – KC, Laze – LA, Leskovec – LE, Log pri Mlinšah – LM, Mala Peč – MP, Mali Kum – MK, Medija – ME, Medija–Valvazorjeva – MV, Okrog – OK, Orehovica – OR, Padež – PA, Prapreče – PR, Prečna – PE, Pungart – PU, Ravenska vas – RV, Ravne pri Mlinšah – RM, Razbor pri Čemšeniku – RČ, Razpotje – RZ, Rove – RE, Rovišče – RO, Rtiče – RT, Sela – SL, Senožeti – SE, Spodnje Čolnišče – SČ, Spodnje Izlake – SI, Spodnje Ržiše – SR, Spodnji Osredek – SP, Srednji Osredek – SO, Strahovlje – ST, Suhi Potok – SU, Šemnik – ŠE, Šentgotard – ŠG, Šklendrovec – ŠK, Špital – ŠP, Tirna – TI, Trata – TR, Vidrga – VD, Višje – VŠ, Vizgarje – VZ, Vodice – VO, Vrh – VR, Vrh pri Mlinšah – VM, Zabava – ZA, Zaloka – ZL, Zavine – ZV, Zgornje Čolnišče – ZČ, Zgornje Izlake – ZI, Zgornje Ržiše – ZR, Zgornje Zavine – ZZ, Zgornji Osredek – ZO, Zgornji Prhovec – ZP, Zgornji Šklendrovec – ZŠ, Zlokarje – ZJ, Znojile – ZN, Žvarulje – ŽV
108. člen
(BE 1, BI 1, BK 1, BM 1, BO 1, BR 1/1, BZ 1, DB 1/1, DO 1, DK 1, GO 1, GV 1, HM 1, HT 1, JA 1, JB 1, JK 1, JR 1, JS 1/1, JZ 1, JŽ 1, KA 1, KC 1, OP 5 KD 1/1, KE 1, KK 1, KL 1/1, KL 1/2, KL 1/3, KL 1/4, KR 1, KS 1, KV 1/1, LA 1, LE 1, LM 1, ME 1, MK 1, MP 1, MV 1, OK 1, OR 1, PA 1, PE 1, PR 1, PU 1, RČ 1, RE 1/1, RE 1/2, RM 1, RO 1, RT 1, RV 1, RZ 1, SČ 1, SE 1, SI 1/1, SI 1/2, SL 1, SO 1, SP 1, SR 1, ST 1, SU 1, ŠE 1, ŠG 1, ŠK 1, ŠP 1, TI 1/1, TR 1, VD 1, VM 1, VO 1, VR 1, VŠ 1, VZ 1, ZA 1, ZČ 1, ZI 1, ZJ 1, ZL 1, ZN 1, ZO 1, ZP 1, ZR 1, ZŠ 1, ZV 1/1, ZV 1/2, ZZ 1, ŽV 1)
3.1.3 Stanovanjsko-počitniška naselja
Brezje – BR, Dolgo Brdo – DB, Jesenovo – JS, Kolovrat – KV, Peške Kandrše – PK, Podkum –PO, Prvine – PV, Tirna–Škrjanci–Brinje – TI, Tirna na Logu – TI
109. člen
(BR 1/2, DB 1/2, JS 1/2, KV 1/2, PK 1, PO 1/2, PV 1/1, PV 1/2, TI 1/2, TI 1/3)
3.1.4 Usmeritve za izdelavo OPPN
OPPN za naselja, Dolgo Brdo – DB 2 in Spodnje Izlake – SI 2
110. člen
(DB 2, SI 2)
(1) Na območju predvidenih OPPN se načrtuje stanovanjska gradnja. Priporoča se izdelava variantnih rešitev.
(2) Med obstoječima naseljema in novo pozidavo se vzpostavi zeleni pas.
(3) Pri načrtovanju lokacij novih objektov je potrebno upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja oziroma od 20 m do 30 m.
(4) Gradnja stanovanjskih stavb pod koridorji obstoječih daljnovodov ni dovoljena.
(5) Pri določitvi urbanističnih in arhitekturnih elementov v predvidenih OPPN se smiselno upoštevajo določila členov pod točko 2.2. Skupni pogoji o vrstah posegov v prostor, pogoji glede parcelacije, lege objektov ter glede velikosti in oblikovanja objektov, tega odloka.
3.1.5 Odprti prostor – OP
111. člen
(kmetijska zemljišča OP 1)
(1) Vrste objektov:
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka (samo kozolci, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka).
– 12730 Kulturni spomeniki (samo razpela, znamenja in kapelice), ki se gradijo le ob javnih prometnicah.
– 12740 Druge nestanovanjske stavbe (samo nadstrešnice za potnike na avtobusnih postajališčih).
– 21520 Pregrade in jezovi (samo nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami ter hudourniške pregrade).
– 21530 Dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi (samo drenažni objekti),
– 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode.
– 22130 Prenosna komunikacijska omrežja.
– 2222 Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti.
– 2223 Cevovodi za odpadno vodo in čistilne naprave (samo cevovodi za odpadno vodo).
– 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih.
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:
– Nezahtevni objekti: škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (samo: kozolec, montažni rastlinjaki, vodni zbiralnik, betonsko korito, poljska pot, obora za rejo divjadi), pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, začasni objekti, spominska obeležja.
– Enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti, pomožno kmetijsko-gozdarski objekti, začasni objekti, vadbeni objekti, spominska obeležja, urbana oprema (samo nadkrita čakalnica do velikosti 8,0 m2 – transparentna).
(2) Umeščanje novih oziroma večjih infrastrukturnih objektov (variante) v kmetijski prostor se načrtuje tako, da kar najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča in so od njih primerno odmaknjeni.
(3) Na kmetijskih zemljiščih je možno načrtovati agrarne operacije v skladu z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih. Melioracije se izvaja le na kmetijskih zemljiščih v obsegu in na način, kjer je zagotovljeno ohranjanje lastnosti zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
(4) V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je potrebno načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe.
(5) Omejuje se uporaba gnojil in pripravkov, ki lahko presegajo mejne vrednosti za nitrate (pesticide) v podzemnih vodah. S tem se pripomore k izboljšanju stanja podzemnih voda.
(6) Infrastrukturni objekti na kmetijskih zemljiščih se načrtujejo tako, da se z varčno in smotrno rabo prostora ohranja proizvodni potenciali kmetijskih zemljišč (skupni poteki infrastrukturnih koridorjev, čim krajši poteki tras). Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste, poti in struge. Trase infrastrukturnih objektov naj se izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin in najkvalitetnejšim njivskim površinam. Z novimi posegi naj se ne razdrobi posestna struktura.
(7) Pri kmečkih opravilih, kot sta oranje in rigolanje, na območju pričakovane naravne vrednote, kjer se fosilni ostanki pričakujejo v plasteh blizu površja, se omogoči pristojni območni enoti za varstvo narave spremljanje stanja med izvajanjem kmečkih opravil.
(8) Na območju habitatnih tipov srednjeevropska suha in polsuha travišča s prevladujočo vrsto Bromus erectus (pomembna rastišča kukavičevk) in srednje evropski gorski gojeni travniki veljajo še naslednje usmeritve:
– Na območje habitatnega tipa in na območje vpliva nanj naj se ne vnaša gnojil in pesticidov.
– Geomorfoloških značilnosti površja (relief, osvetljenost ipd.), ki so osnova ustreznim ekološkim pogojem za ohranitev habitatov naj se ne spreminja.
– Košnja (čas, pogostnost, način) naj se izvaja tako, da je ugodna za rastline in živali in na način, da se živali lahko umaknejo.
– Naj se ne izvaja posegov, ki bi spremenili kemično sestavo tal in tako vplivali na rastiščne pogoje rastlin ter na pogoje bivanja živali.
– Raba na habitatnem tipu naj se izvaja na način in v času, ki zagotavlja ugodno stanje habitatnega tipa in je za rastline in živali najmanj moteča.
– Izvaja naj se raba, ki ohranja travišča in njihovo vrstno sestavo.
– Rastlinstva se ne požiga.
– Paša naj se izvaja na ekstenziven način.
– Športno-rekreacijske dejavnosti, ki zahtevajo večje posege v habitatni tip ali spremenjeno rabo habitatnega tipa, naj se načrtuje in izvaja na način in v obsegu, ki ne ogroža habitatnega tipa.
(9) Nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč, v enotah urejanja prostora od OP 1/1336 do OP 1/1343, se izvaja v skladu s predpisi, ki določajo izvedbo nadomeščanja najboljših kmetijskih zemljišč. Na nadomestnih kmetijskih zemljiščih se vzpostavijo travniki.
– Območja najboljših kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi spremenjene namenske rabe in izvajanja prostorskih ureditev trajno izvzeta iz kmetijske namenske rabe in se nadomestijo z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč so v naslednjih enotah urejanja:
– IZ 6, kjer se nadomešča 0,7 ha najboljših kmetijskih zemljišč,
– SI 2, kjer se nadomešča 2,3 ha najboljših kmetijskih zemljišč in
– TR 1, kjer se nadomešča 0,4 ha najboljših kmetijskih zemljišč.
112. člen
(gozdna zemljišča OP 1)
(1) Vrste objektov:
– 2112 Lokalne ceste in javne poti (samo gozdne ceste in jahalne steze, ki naj se urejajo po obstoječih gozdnih cestah, pristopi do objektov in zemljišč, prometna signalizacija in oprema ter cestne inštalacije).
– 2141 Mostovi in viadukti (samo mostovi in brvi, pod pogojem, da so iz naravnih materialov, cestni in železniški prepusti).
– 2152 Pregrade in jezovi (samo nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške naprave).
– 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih.
Vrste nezahtevnih objektov:
Od objektov za lastne potrebe le utrjena dovozna pot. Od pomožno-infrastrukturnih objektov le postajališče, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja. Od pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov le vodni zbiralnik, betonsko korito, gozdna cesta, grajena gozdna vlaka ter spominska obeležja.
Vrste enostavnih objektov:
– Od pomožnih infrastrukturnih objektov samo pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pod pogojem, da so kabelske izvedbe pod zemljo in potekajo ob cestah, poteh ali robu gozda, (samo nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih), pomožni komunalni objekti (samo vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, kanalizacijski priključek, vrtina ali vodnjak, vodno zajetje), pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave.
– Pomožni kmetijsko gozdarski objekti (samo gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, poljska pot, ribnik kot vodno zajetje, krmišče, vodnjak za namakanje kmetijskih zemljišč, gozdna cesta).
– Vadbeni objekti: vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem (planinska pot, sprehajalna pot, športno strelišče, trimska steza).
– Urbana oprema: nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču.
(2) Posegi v gozdove so dovoljeni s soglasjem pristojnega zavoda za gozdove.
(3) Za gradnjo objektov na zemljiščih, ki neposredno mejijo na območja gozdov, je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove, zaradi možnega vpliva na gozd.
(4) Pri prostorskih ureditvah in posegih je potrebno paziti, da se območja varovalnih gozdov ohranjajo.
(5) Območja individualne stanovanjske gradnje s spremljajočimi dejavnostmi in območja družbenih dejavnosti, ki mejijo na območja gozdov, je potrebno načrtovati tako, da ostane obstoječi gozdni rob ohranjen.
Pri načrtovanju lokacij novih objektov je potrebno upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja oziroma od 20 m do 30 m. Pri pozidavah ob gozdnem robu je potrebno med objekti zagotoviti proste prehode, ki omogočajo vstop oziroma izstop iz gozda.
(6) Na celotnem območju gozdov je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom in neoviran, prost dostop do gozda oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah. Za gozdove, ki mejijo na ureditvena območja naselij je potrebno dostope in dovoze do gozda ohraniti oziroma jih v primeru ukinitve nadomestiti z novimi.
(7) Pri gospodarjenju v manjšinskih ekosistemih (logi, drevje ob vodotokih, osamela drevesa med kmetijskimi površinami …) je potrebno:
– zavarovati redka drevesa sredi kmetijskih površin,
– varovati vse obvodne pasove,
– vzdrževati obvodne pasove z ustreznim deležem grmovnic, pospeševati plodonosne drevesne vrste,
– odstraniti iz obvodnih pasov vse podrto in staro drevje, katerega položaj lahko ovira normalen pretok vodotoka ter prehodnost infrastrukture in
– z lovskimi organizacijami doseči dogovor, da se za potrebe lovskih prež na posameznem drevju ter skupinah gozdnega drevja ne obsekuje drevesnih krošenj zaradi boljšega pregleda, preže pa naj bodo iz naravnih materialov.
(8) Krčitev gozda v kmetijske namene se lahko izvede, če je v skladu s prostorskim aktom, za kar je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega zavoda za gozdove.
(9) Izjemoma je dopustna krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, če površina gozda, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 hektarja. To določilo ne velja za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom.
(10) V območjih prepletene rabe (zarast) se lahko izvede krčitev gozda za kmetijski namen le na podlagi strokovne presoje, ki jo opravi pristojni organ.
(11) Na parcelah v enotah urejanja, navedenih v 111. člena oziroma 129. člena tega odloka, je določena krčitev gozda in sprememba območja v kmetijsko rabo, kot pogoj MKGP.
(12) Gradnja objektov v varovalnih gozdovih, vključno z gradnjo gozdnih prometnic, ni dovoljena. Izjema so lahko le gradnje cest ali drugih infrastrukturnih objektov javnega pomena, če jih ni mogoče zgraditi drugje, ali bi bila njihova gradnja nesorazmerno dražja. V varovalnih gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so opredeljeni z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti in so skladni z varstvenimi režimi in zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne, hidrološke, biotopske ali klimatske funkcije gozda. Praviloma so dovoljene le sanitarne sečnje, posek posamičnih dreves in sanacijski ukrepi.
(13) Prometnice, na katere so priključene transportne poti in ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov, morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve, da so urejena ustrezna obračališča, prostori za skladiščenje lesa ipd.
(14) Na območju ilirskih bukovih gozdov gozdov rdečega bora na Čemšeniški planini, Zasavskem hribovju, Kumu in Kandršah ter tudi ob Mediji in v Rebru (EPO, Natura 2000, habitatni tipi) se ohranja namembnost zemljišč, ki omogoča ohranjanje gozdnih habitatnih tipov. Športno rekreacijske in turistične dejavnosti ter gozdna in javna infrastruktura pa se izvajajo na način in v obsegu, ki ne ogroža habitatnega tipa. Pri gradnji javne infrastrukture se prednostno izkoriščajo obstoječi koridorji.
(15) Na območju javorovih, jesenovih, brestovih in lipovih gozdov v grapah in na gruščnatih pobočjih na Kumljanskem se ohranja namembnost zemljišč, ki omogoča ohranjanje habitatnega tipa.
113. člen
(površinske vode OP 1)
(1) Možno je izvajanje dejavnosti s področja rabe voda in vodnih objektov, kot so pregrade, jezovi in podobno.
(2) Vrste objektov:
– 214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi.
– 215 Pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti.
– 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih.
Vrste nezahtevnih objektov:
– pomožni infrastrukturni objekti (samo pločnik in kolesarska steza, pomožni objekti vodne infrastrukture) in
– začasni objekti (samo pomoli).
Vrste enostavnih objektov:
– pomožni infrastrukturni objekti (samo pomožni cestni, pomožni pristaniški, pomožni energetski, pomožni, komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja) in
– pomožni kmetijsko gozdarski objekti (samo ribnik kot vodno zajetje).
(3) Na reguliranih površinskih vodah Kotredeščice in Medije se z ustreznimi ukrepi omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja, oziroma vzpostavljanje krajinsko ekološke in strukturne vloge voda v krajini, če to ni v nasprotju z zagotavljanjem poplavne varnosti.
114. člen
(območja prometnih površin OP 1)
(1) Prometne površine so namenjene cestnemu in železniškemu prometu.
(2) Vrste objektov:
– 124 Stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij.
– 2 Gradbeno-inženirski objekti: ceste, železnice, mostovi, viadukti, predori, prenosni cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:
– nezahtevni objekti: škarpe in podporni zidovi in
– pomožni infrastrukturni objekti (vse razen male komunalne čistilne naprave).
Vrste enostavnih objektov:
– pomožni infrastrukturni objekti,
– pomožni komunalni objekti: samo cestni priključek in
– urbana oprema: samo nadkrita čakalnica, transparent in obešanka na drogu javne razsvetljave.
(3) Obcestni drevoredi se zasadijo z avtohtono vegetacijo.
(4) Vsi gradbeno-inženirski objekti in ureditve, se dimenzionirajo v skladu z veljavnimi področnimi prepisi in v skladu s projektnimi pogoji upravljavca prometne površine.
115. člen
(zelene površine OP 1/1, OP 1/2, OP 1/3, OP 1/4, OP 1/5, OP 1/6)
116. člen
(površine razpršene poselitve od OP 1/7 do OP 1/1335)
117. člen
(Ureditveni načrt za kamnolom Borovnik v Kisovcu OP 3, z manjšimi območji KI 6 in OP 3/1 do OP 3/6)
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji za območje OP 3 so določeni v Odloku o ureditvenem načrtu za kamnolom Borovnik v Kisovcu.
(2) Za stanovanjsko površino na območju manjše enote KI 6 veljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki so določeni v enoti urejanja Stanovanjska gradnja, na območju UN Zagorje ob Savi, UN Kisovec, UN Izlake (npr. KI 35).
(3) Za razpršeno poselitev znotraj OP 3 (od OP 3/1 do OP3/6) veljajo prostorsko izvedbeni pogoji za razpršeno poselitev (OP 1 – razpršena poselitev).
118. člen
(Ureditveni načrt za območje sanacije nadzemnega dela pridobivalnega prostora rjavega premoga po zapiranju jame Loke obrata Kisovec Rudnika Zagorje OP 4, z manjšimi enotami OP 4/1, OP 4/2, KI 4, KI 8, KI 12)
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji za OP 4 so določeni v Odloku o ureditvenem načrtu za območje sanacije nadzemnega dela pridobivalnega prostora rjavega premoga po zapiranju jame Loke, obrata Kisovec, Rudnika Zagorje ob Savi.
(2) Na območju KI 4 veljajo prostorsko izvedbeni pogoji za zelene površine znotraj UN (npr. KI 25).
(3) Za manjšo enoto KI 12 se izdela OPPN. Znotraj zelene površine se varuje varovalni gozd v skladu z GG načrtom.
(4) Za manjši enoti OP 4/1 in OP 4/2 veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v enoti razpršena poselite (kot npr. OP 1/7).
119. člen
(Ureditveni načrt za sanacijo območij Ruardi–Cilence, Orlek in Podstrana pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga Zagorje: OP 5, z manjšimi enotami OP 5/1 do OP 5/50 in OP 5 VI 1, OP 5, KD 1/1, OP 5 KD 1/2, OP 5 ZS 9/1, OP 5 ZS 9/2, OP 5 ZS 9/3, OP 5 ZS 9/4, OP 5 ZS 9/5, OP 5 ZS 27, OP 5 ZS 31, OP 5 ZS 32, OP 5 ZS 34, OP 5 ZS 36, OP 5 ZS 37)
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji za OP 5 so določeni v Odloku o ureditvenem načrtu za sanacijo območij Ruardi–Cilenca, Orlek in Podstrana pridobivalnega prostora Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi.
(2) Za enote urejanja OP 5 ZS 27, OP 5 ZS 31, OP 5 ZS 32, OP 5 ZS 34, OP 5 ZS 36, OP 5 ZS 37 je potrebno izdelati OPPN.
(3) V ostalih manjših enotah je potrebno poleg določil veljavnega akta upoštevati še pogoje:
– V OP 5/1 do OP 5/47 prostorsko izvedbene pogoje, ki so določeni v enoti urejanja prostora razpršena poselitev.
– Na območju OP 5/48 in OP 5/50 upoštevati prostorsko izvedbene pogoje, ki so določene v enoti urejanja Zelene površine (OP 1/1–OP 1/6).
– Na območju manjših enot za stanovanja v OP 5 ZS 9/1, OP 5 ZS 9/2 in OP 5 ZS 9/3 veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti Stanovanjska gradnja na območju UN Zagorje ob Savi, UN Kisovec in UN Izlake (npr. ZS 63).
– Na območju manjših enot za centralne dejavnosti v OP 5 ZS 9/1, OP 5 ZS 9/2 in OP 5 ZS 9/5 veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti Centralne dejavnosti na območju UN Zagorje ob Savi, UN Kisovec in UN Izlake (npr. ZS 41).
– Na območju manjših enot za zelene površine v OP 5 ZS 9/1, OP 5 ZS 9/2 in OP 5 ZS 9/4 veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti Zelene površine na območju UN Zagorje ob Savi, v enoti OP 5 ZS 9/4 je dovoljena širitev pokopališke dejavnosti.
– Na območju manjših enot za kmetijska zemljišča v OP 5 ZS 9/2 veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti Kmetijska zemljišča v enoti odprti prostor.
– Na območju enote za gozdna zemljišča v OP 5 ZS 9/2 veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti Gozdna zemljišča v enoti odprti prostor.
– Na območju OP 5 VI 1, OP 5 OL 1, OP 5 KD 1/1 in OP 5 KD 1/2 veljajo prostorsko izvedbeni pogoji, ki so določeni v enoti urejanja za ostala naselja (npr. BE 1).
120. člen
(razpršena gradnja)
(1) V primeru, ko imajo objekti, ki so opredeljeni kot razpršena gradnja, določene gradbene parcele oziroma funkcionalna zemljišča, veljajo zanje enaki prostorsko izvedbeni pogoji, kot so določeni za razpršeno poselitev.
(2) Dozidave in nadzidave razpršene gradnje so možne le kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v smislu dodajanja novih stanovanjskih enot. Na območju razpršene gradnje prav tako ni možna gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov.
(3) V primeru, da objekti razpršene gradnje nimajo določenega funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele, jih je možno le rušiti, vzdrževati in rekonstruirati, brez povečanja gabaritov in zmogljivosti objekta.
(4) Na območju razpršene gradnje prav tako ni možna sprememba namembnosti objektov.
3.2. Urbanistični načrti za Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake
121. člen
(splošni pogoji)
Na območju UN Zagorje ob Savi, UN Kisovec in UN Izlake veljajo skupni prostorski izvedbeni pogoji, razen, če prostorsko izvedbeni pogoji v enoti urejanja prostora znotraj UN ne določajo drugačne pogoje.
122. člen
(predviden natečaj)
Prostorske rešitve na območju UN, kjer je predvideno urejanje z OPPN, se lahko pridobi z javnim natečajem.
3.2.1 Stanovanjska gradnja
123. člen
(ZS 38, ZS 39, ZS 40, ZS 43, ZS 44, ZS 52, ZS 53, ZS 56, ZS 59, ZS 60, ZS 61, ZS 63, ZS 64, KI 14, KI 15, KI 17, KI 19, KI 20, KI 26, KI 28, KI 29, KI 31, KI 33, KI 35, KI 36, IZ14, IZ 21, IZ 22, IZ 23, IZ 24, IZ 25, IZ 26, IZ 27, IZ 28, IZ 29, IZ 30, IZ 31, IZ 33, IZ 34, IZ 36, IZ 40, IZ 44, IZ 45)
3.2.2 Večstanovanjska gradnja
124. člen
(KI 16, KI 18)
3.2.3 Centralne dejavnosti
125. člen
(ZS 24, ZS 41, ZS 42, ZS 46, ZS 48, ZS 49, ZS 50, ZS 51, ZS 62, KI 21, KI 22, KI 30, KI 32, IZ 32, IZ 35, IZ 38, IZ 39, IZ 41, IZ 46, IZ 47, IZ 48)
3.2.4 Območja proizvodnih dejavnosti
126. člen
(ZS 54, ZS 55, KI 34)
3.2.5 Okoljska infrastruktura
127. člen
(ZS 45, ZS 58)
3.2.6 Zelene površine
128. člen
(ZS 47, ZS 57, KI 2, KI 23, KI 24, KI 25, KI 27, IZ 37, IZ 42, IZ 43)
3.2.7 Usmeritve za izdelavo OPPN in spremembo veljavnih PIN
129. člen
(ZS 26, OP 5 ZS 27, ZS 28, ZS 29, ZS 30, OP 5 ZS 31, OP 5 ZS 32, ZS 33, OP 5 ZS 34, ZS 23, OP 5 ZS 36, OP 5 ZS 37, KI 9, KI 10, KI 11, KI 12, KI 13, IZ 6, IZ 7, IZ 8, IZ 9, IZ 10, IZ 11, IZ 12, IZ 13, IZ 15, IZ 16, IZ 17, IZ 18, IZ 19, IZ 20)
+----------------------+--------------------+-------------------+
|ZS 26 – Gorica        |KI 9 – Zlato polje  |IZ 6 – Loke na     |
|                      |                    |Izlakah            |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|OP 5 ZS 27 – Kolenc   |KI 10 – Tonkova     |IZ 7 – Pod Prhovcem|
+----------------------+--------------------+-------------------+
|ZS 28 – Bren          |KI 11 – Šola        |IZ 8 – Zajc        |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|ZS 29 – Hrastelj      |KI 12 – Loke - vzhod|IZ 9 – Medijske    |
|                      |                    |toplice - sever    |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|ZS 30 – Jazbec        |KI 13 – Ob Mediji   |IZ 10 – Ob         |
|                      |                    |Orehovici          |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|OP 5 ZS 31 –          |KI 1 - ZN za območje|IZ 11 – Krajce     |
|Okrogarjeva kolonija  |»Center v Kisovcu«  |                   |
|– sever               |                    |                   |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|OP 5 ZS 32 – Na bregu |KI 2 - Lokacijski   |IZ 12 – Ob Lesjem  |
|                      |načrt za bencinski  |potoku             |
|                      |servis v Kisovcu    |                   |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|ZS 33 – Šikovec       |                    |IZ 13 – Medijske   |
|                      |                    |toplice - jug      |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|OP 5 ZS 34 – Podkraj  |                    |IZ 15 – Lebar      |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|ZS 23 – Selo          |                    |IZ 16 – Gladež     |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|OP 5 ZS 36 – Orlek    |                    |IZ 17 – Bleiweis   |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|OP 5 ZS 37 – Jerman   |                    |IZ 18 – Gramc      |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|                      |                    |IZ 19 – Juvan      |
+----------------------+--------------------+-------------------+
|                      |                    |IZ 20 – Pod        |
|                      |                    |cerkvijo           |
+----------------------+--------------------+-------------------+
(1) Morfologija pozidave se prilagaja terenu in sosednjim območjem. Arhitekturno oblikovanje objektov je lahko sodobno, upoštevati je potrebno kvalitetne značilnosti in oblikovno identiteto posameznih območij. Gabariti ne smejo presegati največjih vrednosti opredeljenih za posamezne vrste območij določenih za posamezne UN.
(2) Pri načrtovanju novih poslovnih ali stanovanjskih con naj se predvidi vzpostavitev inovativnega sistema za lokalno energetsko oskrbo (možnost uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo toplote in električne energije (toplotne črpalke z uporaba podtalnice, geosonde, sončni zbiralniki ipd).
(3) Podrobni prostorski načrt naj opredeli obvezno izgradnjo energetsko učinkovitih poslovnih objektov, v strnjenih naseljih tudi v stanovanjskih objektih (gradnja nizkoenergijskih in pasivnih stavb, uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo, s poudarkom na obnovljivih virih energije in kogeneraciji).
(4) Pri načrtovanju novih poslovnih ali stanovanjskih con naj se preveri vpliv nove vsebine na navezavo prometnega omrežja celotnega naselja in predvidi zadostno število parkirnih mest.
(5) Pri načrtovanju lokacij novih objektov je potrebno upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja oziroma od 20 m do 30 m.
(6) Gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb pod koridorji obstoječih daljnovodov ni možna.
(7) Na območju urejanja IZ 6 in IZ 14 je potrebno upoštevati določila v zvezi s sanacijskimi deli. Obvezno se zagotovi ustrezen varnostni odmik objekta od gozdnega roba. V izogib uničenju vitalnega dela, je potrebno pri pripravi OPPN Loke zagotoviti takšno ureditev, ki bo vitalni del pEPO Loke ohranila. Povirni del pEPO se ohrani, ne pozida, kar pomeni, da se ohranja kot območje zelenega sistema naselja. Za OPPN Loke se izdela okoljsko poročilo in pridobi naravovarstveno soglasje.
(8) Za stanovanjsko enoto OP 5 ZS 36 se zagotovi faznost izvedbe.
(9) Na območju zelenih površin znotraj enote KI 12 je možna pokopališka dejavnost.
(10) V območjih KI 12 in KI 13, ki mejijo na stanovanjska območja, se na neposrednem stiku uredijo zeleni pasovi.
Neposredno ob stanovanjskih objektih (S), ni dovoljeno umeščati objektov in naprav, ki povzročajo emisije v zrak in hrup, torej na teh območjih velja III. SVPH.
(11) Na območju enote KI 13 je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe iz hidrološko hidravlične študije. V enoti urejanja glede na določbe predpisa, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, posegi v prostor, do izvedbe celovitih omilitvenih ukrepov, posegi niso dopustni.
(12) Za območji IZ 6 in SI 2, za kateri je predviden OPPN, je potrebno zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča. Za območje IZ 6 se nadomestna kmetijska zemljišča zagotovijo na območjih OP 1/1336 in OP 1/1337 v velikosti 0,7 ha. Za območje SI 2 pa se nadomestna kmetijska zemljišča zagotovijo na območjih OP 1/1343, OP 1/1338, OP 1/1339 in OP 1/1340 v velikosti 2,3 ha. Nadomestna kmetijska zemljišča se zagotovijo do sprejetja OPPN za IZ 6 in SI 2.
130. člen
(posebna merila in pogoji)
(1) Na območju enot kmetijskih zemljišč znotraj UN (ZS 38, IZ 33, IZ 25, IZ 26, KI 37) veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti Kmetijska zemljišča Odprti prostor (OP 1) kolikor ta odlok ne določa drugače.
(2) Na območju enot gozda znotraj UN veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti Gozd – Odprti prostor. (ZS 38)
(3) V območjih enot znotraj UN (KI 12 in KI 13), se v območju namenske rabe zelenih površin, uporabljajo določila 128. člena tega odloka za zelene površine.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
131. člen
(veljavnost prostorskih planskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi v letu 1994 (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/96),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi, Dopolnitev v letu 1997 (Uradni vestnik Zasavja, št. 15/98),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi, Dopolnitev v letu 2002 (Uradni vestnik Zasavja, št. 17/03),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi – čistopis (Uradni list RS, št. 14/04) in
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Zagorje ob Savi za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Zagorje ob Savi za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/96).
132. člen
(veljavnost prostorsko izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi prostorski izvedbeni akti:
(1) OP ODPRTI PROSTOR
– OP 2 – UN Suhi potok, odlok št. 350-3/85, (Uradni vestnik Zasavja, št. 1/86 in 7/88),
– OP 3 – UN za kamnolom Borovnik, odlok št. 352-7/99, (Uradni vestnik Zasavja, št. 21/03),
– OP 4 – UN za območje sanacije nadzemnega dela pridobivalnega prostora rjavega premoga po zapiranju jame Loke obrata Kisovec Rudnika Zagorje, odlok št. 352-5/92, (Uradni vestnik Zasavja, št. 1/93, 14/99, 17/03 in Uradni list RS, št. 57/05),
– OP 5 – UN za sanacijo rudniških površin na območju Cilenca, Orlek, Podstrana in Ruardi, odlok št. 352-5/93, (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/94 in 8/01 in (Uradni list RS, št. 81/08) in
– LN za rekonstrukcijo magistralne ceste št. M 10 Trojane, odlok št. 343-1/89, (Uradni vestnik Zasavja, št. 15/91).
(2) OBMOČJE UN ZAGORJE OB SAVI
– ZS 1 – UN območje Farčnikova kolonija v Zagorju ob Savi, odlok št. 35203-6/95, (Uradni vestnik Zasavja, št. 6/98,17/03 in Uradni list RS, št. 81/08),
– ZS 2 – ZN za območje poslovno-trgovski center ob Cesti 9. avgusta v Zagorju ob Savi, odlok št. 35203-1/96, (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/97, 5/00, 13/03),
– ZS 3 – ZN Potoška vas-šola in levi breg Kotredeščice, odlok št. 35203-3/96, (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/97, 12/02 in Uradni list RS, št. 123/04, 119/05),
– ZS4 – ZN za individualno stanovanjsko pozidavo na pobočju Dolinarjevega travnika v Zagorju ob Savi, odlok št. 35203-1/97 (Uradni vestnik Zasavja, št. 8/98, 21/03 in Uradni list RS, št. 123/04),
– ZS 5 – LN za rekonstrukcijo bencinskega servisa in avtopralnice v Zagorju ob Savi, odlok št. 351-P-24/90, (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/90, 23/90),
– ZS 6 – UN prenove stanovanjskega območja Polje 1-32 v Zagorju ob Savi ter spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta za bencinski servis in avtopralnico, odlok št. 352-34/95, (Uradni vestnik Zasavja, št. 7/96, 8/01),
– ZS 7 – ZN za območje tržnice, odlok št. 352-4/91, (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/92),
– ZS 8 – UN »Zagorje center I – A«, odlok št. 350-4/88, (Uradni vestnik Zasavja, št. 22/88),
– ZS 10 – UN za območje urejanja IGM Zagorje, odlok za izvajanje ureditvenega načrta IGM Zagorje št. 35203-38/95, (Uradni vestnik Zasavja, št. 20/96, 3/01 in odlok št. 352-7/2004 Uradni list RS, št. 76/05),
– ZS 11 – ZN za območje ob pekarni v Zagorju ob Savi, odlok št. 352-5/99, (Uradni vestnik Zasavja, št. 8/00),
– ZS 12 – UN za območje ob Cesti zmage v Zagorju ob Savi, odlok št. 352-5/97, (Uradni vestnik Zasavja, št. 10/99 in Uradni list RS, št 32/07),
– ZS 13 – UN za obrtno industrijsko cono Toplice v Zagorju ob Savi, odlok o spremembah št. 352-4/99, (Uradni list RS, št. 74/05 in odlok o spremembah in dopolnitvah, Uradni list RS, št. 20/09),
– ZS 14 – LN za območje »Ašičevega travnika« v Zagorju, odlok št. 352-3/2003 (Uradni list RS, št. 79/04),
– ZS 15 – LN za območje »Kogovškovega travnika« v Zagorju ob Savi, št. 352-10/2004 (Uradni list RS, št. 57/05),
– ZS 16 – LN za zahodno obvoznico od priključka za osnovno šolo do križišča pri avtobusni postaji in regulacijo Medije v Zagorju, odlok št. 352-1/99, (Uradni vestnik Zasavja, št. 14/99 in 4/2001),
– ZS 17 – UN za območje Rudnik – Toplice v Zagorju ob Savi, odlok št. 35203-5/95, (Uradni list RS, št. 22/06)
– ZS 18 – ZN kompleksa SVEA Zagorje, odlok št. 35203-2/95, (Uradni vestnik Zasavja, št. 7/96 in 4/01),
– ZS 19 – OPPN za območje »Pavliničeve vile« v Zagorju ob Savi, odlok št. 3505-3/2007, Uradni list RS, št. 107/08),
– ZS 20 – OPPN za območje Gostišča Kum v Zagorju ob Savi, odlok št. 350-1/2007, (Uradni list RS, št. 31/08),
– ZS 21 – LN za gradnjo kolektorja odpadnih vod Kisovec in Zagorje in centralne čistilne naprave Zagorje, odlok št. 352-5/2005 (Uradni list RS, št. 57/05),
– ZS 25 – LN obvozne ceste in regulacija Kotredeščice, odlok št. 351-C-59/87, (Uradni vestnik Zasavja, št. 15/91) in (Uradni list RS, št. 54/10),
– LN za oskrbo Zagorja ob Savi z zemeljskim plinom, odlok št. 352-1/88, (Uradni vestnik Zasavja, št. 19/919) in
– ZS 35 – OPPN za območje ob Cesti Borisa Kidriča v Zagorju ob Savi, odlok št. 3505-2/2008, (Uradni list RS, št. 76/10).
(3) OBMOČJE UN KISOVEC
– KI 1 – ZN za območje »Center v Kisovcu«, odlok št. 35204-2/96, (Uradni list RS, št. 41/04),
– KI 3 – ZN za proizvodno–obrtno Kisovec, odlok št. 352-4/89, (Uradni vestnik Zasavja, št. 1/93, 8/98, 17/03 in Uradni list RS, št. 57/05),
– KI 5 ZN za območje »Zahodni del naselja Kisovec«, odlok št. 352-4/97, (Uradni vestnik Zasavja, št. 8/2001 in Uradni list RS, št. 92/05),
– KI 7 – OPPN za območje »Loke« v Kisovcu, odlok št. 3505-1/2008, (Uradni list RS, št. 19/09) in
– LN za plinifikacijo in rekonstrukcijo vodovoda, kanalizacije ter KRS omrežja, javne razsvetljave in ravnanje s komunalnimi odpadki naselja Kisovec odlok št. 352-3/98, (Uradni vestnik Zasavja, št. 3/2001).
(4) OBMOČJE UN IZLAKE
– IZ 1 – ZN Košenina na Izlakah, odlok št. 352-6/94, (Uradni vestnik Zasavja, št. 7/96 in Uradni list RS, št. 31/08),
– IZ 2 – ZN Izlake – Spodnji Prhovec, odlok št. 350-1/86, (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/90),
– IZ 3 – ZN TRC Medijske toplice – 1. faza, odlok št. 35101-252/91, (Uradni vestnik Zasavja, št. 4/93),
– IZ 4 – ZN za območje industrijskega kompleksa ETI Elektroelement Izlake, odlok št. 352-1/98, (Uradni vestnik Zasavja, št. 10/99 in (Uradni list RS, št. 53/09),
– IZ 5 – LN za gradnjo kolektorja odpadnih vod in centralne čistilne naprave Izlake, odlok št. 352-4/2002, (Uradni list RS, št. 57/05).
(5) Vsi ostali občinski prostorski izvedbeni akti, ki urejajo posamezne dele prostora občine in niso navedeni v tem členu, se s sprejemom tega odloka razveljavijo.
(6) V celoti ali delno se razveljavijo tisti občinski prostorski izvedbeni akti, katerih območje se nahaja v celoti ali del znotraj linij razredov majhne, srednje ali velike ogroženosti, razen če ni z določili tega odloka drugače določeno.
133. člen
(dokončanje postopkov pridobitve gradbenega dovoljenja)
Ne glede na določbo prejšnjega člena se gradbeno dovoljenje lahko izda, na podlagi dosedanjih veljavnih aktov, če je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena pred začetkom veljavnosti tega odloka.
134. člen
(hramba in vpogled)
OPN se hrani in je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor – Direktorat za prostor, Upravni enoti Zagorje ob Savi ter na Občini Zagorje ob Savi.
135. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-1/2007
Zagorje ob Savi, dne 25. julija 2011
Župan
Občine Zagorje ob Savi
Matjaž Švagan l.r.