Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/2011 z dne 20. 5. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/2011 z dne 20. 5. 2011

Kazalo

1846. Pravilnik o skladiščenju izrabljenih gum, stran 5009.

Za izvajanje prvega odstavka 19. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A in 108/09) in v zvezi s sedmim odstavkom 25. člena Uredbe o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št. 63/09) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o skladiščenju izrabljenih gum
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa način ločenega shranjevanja in skladiščenja izrabljenih gum pri povzročitelju izrabljenih gum, zbiralcu odpadkov in predelovalcu izrabljenih gum.
2. člen
(uporaba)
(1) Ta pravilnik se uporablja za ravnanje z izrabljenimi gumami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami.
(2) Ta pravilnik se uporablja za skladišča, namenjena za začasno skladiščenje, predhodno skladiščenje ali skladiščenje izrabljenih gum, kjer se lahko skladišči najmanj 50 kilogramov izrabljenih gum.
3. člen
(izrazi)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. povzročitelj izrabljenih gum (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj) je povzročitelj odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami;
2. zbiralec odpadkov (v nadaljnjem besedilu: zbiralec) je zbiralec odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki kot dejavnost zbira izrabljene gume;
3. predelovalec izrabljenih gum (v nadaljnjem besedilu: predelovalec) je predelovalec odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
4. začasno skladiščenje izrabljenih gum je začasno skladiščenje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
5. predhodno skladiščenje izrabljenih gum je predhodno skladiščenje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
6. skladiščenje izrabljenih gum je skladiščenje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
7. skladišče izrabljenih gum (v nadaljnjem besedilu: skladišče) je prostor ali objekt, namenjen za začasno ali predhodno skladiščenje ali skladiščenje izrabljenih gum in je lahko zunanje ali notranje skladišče izrabljenih gum;
8. zunanje skladišče izrabljenih gum (v nadaljnjem besedilu: zunanje skladišče) je nepokrito skladišče izrabljenih gum ali pokrito skladišče izrabljenih gum, ki ima manj kot polovico površine pripadajočih stranic zaprtih z nepremičnimi ali premičnimi stenami;
9. prehodno skladišče izrabljenih gum (v nadaljnjem besedilu: prehodno skladišče) je zunanje skladišče izrabljenih gum pri predelovalcu v neposredni bližini naprave za predelavo izrabljenih gum;
10. notranje skladišče izrabljenih gum (v nadaljnjem besedilu: notranje skladišče) je pokrito skladišče izrabljenih gum, ki ima najmanj polovico površine pripadajočih stranic zaprtih z nepremičnimi ali premičnimi stenami;
11. stojalo je kakršnakoli premična ali nepremična izvedba nosilne kovinske konstrukcije, ki podpira ali omejuje nenadzorovan premik izrabljenih gum pri njihovem skladiščenju;
12. zabojnik je ognjevarna kovinska posoda, s pokrovom ali brez njega, za skladiščenje izrabljenih gum, katere stranice morajo zagotavljati nepropustnost vode v primeru gašenja požara;
13. koridor je prazen prostor okoli vsakega stojala ali kupa izrabljenih gum, ki je namenjen za potrebe intervencije ob požaru.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kakor izrazi, opredeljeni v predpisu, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, in predpisih, ki urejajo varovanje pred požari.
4. člen
(ločeno shranjevanje)
(1) V skladišču se izrabljene gume ločeno shranjujejo od drugih snovi, predmetov ali odpadkov.
(2) Za začasno ali predhodno skladiščenje ali skladiščenje se izrabljene gume lahko ločeno shranjujejo v kupih, znotraj stojal ali v zabojnikih s pokrovom ali brez njega.
(3) Določbe tega pravilnika, ki urejajo skladiščenje izrabljenih gum v kupih, se uporabljajo tudi za skladiščenje izrabljenih gum znotraj stojal.
5. člen
(zabojniki)
(1) Prostornina posameznega zabojnika je omejena na največ 80 kubičnih metrov.
(2) Konstrukcija in postavitev zabojnikov morata omogočati neoviran dostop in premikanje zabojnika z viličarjem ali podobnim strojem.
(3) Izrabljene gume v zabojnikih brez pokrova ne smejo segati čez zgornji rob zabojnika.
6. člen
(začasno skladiščenje izrabljenih gum)
(1) Izrabljene gume se lahko v kupih začasno skladiščijo v zunanjem ali notranjem skladišču. Kapaciteta skladišča je lahko največ 10 ton izrabljenih gum.
(2) Ne glede na določbe 7. in 9. člena tega pravilnika mora skladišče, namenjeno začasnemu skladiščenju izrabljenih gum v kupih, izpolnjevati naslednje zahteve:
– površina tal koridorja in površina pod kupi izrabljenih gum v zunanjem skladišču ne smeta biti asfaltirani ali zaraščeni z vegetacijo, višjo od 15 centimetrov;
– razdalja med izrabljenimi gumami ter grelnimi telesi za ogrevanje prostorov in ventilacijskimi cevmi za distribucijo vročega zraka v notranjem skladišču mora biti najmanj 0,9 metra;
– kup izrabljenih gum, ki ni shranjen v zabojniku s pokrovom in je težji od treh ton, mora biti oddaljen od omrežja za prenos in distribucijo električne energije najmanj 15 metrov tlorisne razdalje;
– z ustreznimi ukrepi je treba zagotoviti, da se v zunanjem skladišču, v katerem se začasno skladišči več kot tri tone izrabljenih gum, v obdobju toplega vremena ne pojavi večje število komarjev. Za ustrezne ukrepe se štejejo namestitev nepremočljivih pregrinjal preko kupov izrabljenih gum, razprševanje kemičnih sredstev za zatiranje komarjev ali drugi po učinku primerljivi ukrepi.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je lahko masa začasno skladiščenih izrabljenih gum večja od 10 ton, če je poleg skladiščenja v kupih urejeno tudi skladiščenje izrabljenih gum v zabojnikih.
7. člen
(zunanje skladišče)
(1) Skupna površina zunanjega skladišča je omejena na največ 20000 kvadratnih metrov, vključno s površino vseh pripadajočih koridorjev.
(2) Pri skladiščenju celih izrabljenih gum v kupih je treba izpolnjevati naslednje zahteve:
– tlorisna površina posameznega kupa lahko meri največ 460 kvadratnih metrov;
– višina posameznega kupa je lahko največ 4,6 metra;
– širina koridorja mora biti najmanj 15 metrov.
(3) Pri skladiščenju razrezanih ali zmletih izrabljenih gum v kupih je treba izpolnjevati naslednje zahteve:
– tlorisna površina posameznega kupa lahko meri največ 460 kvadratnih metrov;
– višina posameznega kupa je lahko največ 4,6 metra;
– širina koridorja mora biti najmanj 10 metrov;
– katerakoli točka znotraj posameznega kupa je lahko oddaljena od roba koridorja največ 7,6 metra.
(4) Če se cele in razrezane ali zmlete izrabljene gume skladiščijo na istem kupu, je treba izpolnjevati zahteve iz prejšnjega odstavka.
(5) Na površini koridorja je prepovedano:
– skladiščenje kakršnihkoli snovi, predmetov ali odpadkov;
– puščanje opreme;
– gradnja ali drugi načini zasedanja površine.
(6) Zunanje skladišče mora biti zgrajeno tako, da se prepreči izliv tekočin, ki nastanejo med gašenjem izrabljenih gum, v površinske in podzemne vode ter kanalizacijo.
(7) Izrabljene gume morajo biti oddaljene od omrežja za prenos in distribucijo električne energije najmanj 15 metrov tlorisne razdalje.
(8) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so lahko zabojniki s pokrovom nameščeni pod omrežjem za prenos in distribucijo električne energije.
(9) Površina tal koridorja in površina pod kupi izrabljenih gum ne smeta biti asfaltirani ali zaraščeni z vegetacijo, višjo od 15 centimetrov.
(10) Za višino vegetacije na razdalji do 60 metrov od kupa izrabljenih gum mora biti izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
– višina vegetacije ne sme biti višja od 15 centimetrov,
– višina vegetacije ni omejena, kadar je med njo in kupom izrabljenih gum požarno odporna ločilna stena z najmanj enourno izolativno odpornostjo pred širjenjem požara in je višina stene vsaj za en meter višja od vegetacije ali za en meter višja od kupa izrabljenih gum, pri čemer se upošteva višja višina, ali
– višina vegetacije ni omejena, kadar je med njo in kupom izrabljenih gum požarno odporna ločilna stena in je kup izrabljenih gum zaščiten s požarno odporno ločilno streho z najmanj enourno izolativno odpornostjo pred širjenjem požara.
(11) Zbiralec in predelovalec morata z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da se v obdobju toplega vremena ne pojavi večje število komarjev. Za ustrezne ukrepe se štejejo namestitev nepremočljivih pregrinjal preko kupov izrabljenih gum, razprševanje kemičnih sredstev za zatiranje komarjev ali drugi po učinku primerljivi ukrepi.
(12) Za skladiščenje izrabljenih gum v zabojnikih se smiselno uporabljajo določbe tega člena, pri čemer pa se določbe glede koridorja iz drugega, tretjega, petega in devetega odstavka tega člena ne uporabljajo.
8. člen
(prehodno skladišče)
(1) Prehodno skladišče se polni in prazni skladno z utečenim tehnološkim procesom predelave izrabljenih gum.
(2) Ne glede na določbe 6. člena tega pravilnika je pri skladiščenju izrabljenih gum v kupih treba izpolnjevati naslednje zahteve:
– dovoljena sta največ dva kupa;
– tlorisna površina posameznega kupa lahko meri največ 300 kvadratnih metrov;
– višina posameznega kupa je lahko največ devet metrov;
– koridor mora biti najmanj okrog ene četrtine obsega kupa, njegova širina pa mora biti najmanj 10 metrov;
– prehodno skladišče mora varovati poklicna ali prostovoljna gasilska enota oziroma gasilske enote v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, ki morajo priti na mesto intervencije najpozneje v 10 minutah od trenutka alarma ali poziva, sedež te enote pa od prehodnega skladišča ni oddaljen več kot pet km.
(3) Na površini koridorja je prepovedano:
– skladiščenje kakršnihkoli snovi, predmetov ali odpadkov;
– puščanje opreme;
– gradnja ali drugi načini zasedanja površine.
(4) Če od kupa izrabljenih gum na razdalji, manjši od 10 metrov, stoji objekt, morajo imeti zunanje stene tega objekta na tej razdalji najmanj enourno nosilno in izolativno odpornost proti požaru.
(5) Skladišče mora biti zgrajeno tako, da se prepreči izliv tekočin, ki nastanejo med gašenjem izrabljenih gum, v površinske in podzemne vode ter kanalizacijo.
(6) Kup izrabljenih gum, ki ni shranjen v zabojniku s pokrovom, mora biti oddaljen od omrežja za prenos in distribucijo električne energije najmanj 15 metrov tlorisne razdalje.
(7) Površina tal koridorja in površina pod kupi izrabljenih gum ne smeta biti asfaltirani ali zaraščeni z vegetacijo, višjo od 15 centimetrov.
(8) Za skladiščenje izrabljenih gum v zabojnikih se smiselno uporabljajo določbe tega člena, pri čemer pa se določbe glede koridorja iz drugega, tretjega in sedmega odstavka tega člena ne uporabljajo.
9. člen
(notranje skladišče)
(1) Notranje skladišče z vsaj enim požarnim sektorjem s kapaciteto 425 kubičnih metrov ali več izrabljenih gum mora izpolnjevati naslednje zahteve:
– tlorisna površina posameznega kupa izrabljenih gum lahko meri največ 500 kvadratnih metrov, pri čemer lahko najdaljša stranica meri največ 30 metrov;
– višina posameznega kupa izrabljenih gum je omejena z najmanj 0,9 metra višinske razlike med najvišjo točko kupa in najnižjo višinsko točko naprave za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem nad kupom;
– koridorji med posameznimi kupi izrabljenih gum morajo biti široki najmanj 1,8 metra, koridorji med kupom izrabljenih gum in steno skladišča pa najmanj 0,6 metra.
(2) Za notranje skladišče s požarnimi sektorji s kapaciteto manj kot 425 kubičnih metrov izrabljenih gum je lahko višina posameznega kupa izrabljenih gum največ 3,7 metra. Oddaljenost naprav za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem nad vsakim kupom izrabljenih gum mora biti vsaj 0,9 metra.
(3) V požarnih sektorjih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti razdalja med kupi izrabljenih gum ter grelnimi enotami za ogrevanje prostorov in ventilacijskimi cevmi za distribucijo vročega zraka najmanj 0,9 metra.
(4) Notranje skladišče mora biti zgrajeno tako, da se prepreči izliv tekočin, ki nastanejo med gašenjem izrabljenih gum, v površinske in podzemne vode ter kanalizacijo.
(5) Za notranje skladišče, v katerem se poleg izrabljenih gum skladiščijo tudi druge gorljive snovi, predmeti ali odpadki in se požarna varnost zagotavlja z napravami za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem, mora biti širina koridorja med kupom izrabljenih gum in drugimi gorljivimi snovmi, predmeti ali odpadki najmanj 2,4 metra. Če naprave za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem niso nameščene, se mora namesto koridorja namestiti požarno odporna stena z najmanj dvourno nosilno odpornostjo pred požarom.
(6) Za skladiščenje izrabljenih gum v zabojnikih se smiselno uporabljajo določbe tega člena, pri čemer pa se določbe glede koridorja iz prvega in petega odstavka tega člena ne uporabljajo.
(7) Za tisti del notranjega skladišča, v katerem se izrabljene gume skladiščijo v zabojnikih s pokrovom, se določbe o napravah za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem iz prvega in drugega odstavka tega člena ter zahteve za grelne enote in ventilacijske cevi za distribucijo vročega zraka iz tretjega odstavka tega člena ne uporabljajo.
10. člen
(objekt notranjega skladišča)
(1) V notranjem skladišču, ki je visoko od 4,6 do 6 metrov, morajo imeti nosilni jekleni stebri tako zaščito, da je zagotovljena najmanj enourna nosilna odpornost proti požaru ali pa vsaj eno napravo za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem, usmerjeno v stranico stebra na višini 4,6 metra.
(2) V notranjem skladišču, ki je višje od šest metrov, morajo imeti nosilni jekleni stebri tako zaščito, da je zagotovljena najmanj dvourna nosilna odpornost proti požaru ali pa vsaj dve napravi za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem, usmerjeni v stranico stebra, eno na višini 4,6 metra in drugo na vrh stebra.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo za notranja skladišča z nepremičnimi stojali, kjer so naprave za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem vgrajene znotraj stojal. Naprave morajo biti nameščene najmanj 0,1 metra nad višino posameznega vmesnega nivoja in 0,6 metra pod naslednjim nivojem izrabljenih gum. Največja horizontalna razdalja med dvema napravama je lahko 2,4 metra. Če naprave niso osnovane na požarnem hlajenju ali škropljenju s tekočino, temveč se pri gašenju požara uporablja prašek, mora biti nameščenih za najmanj 30 odstotkov več takih naprav kot pri uporabi naprav za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem.
(4) Če se v notranjem skladišču poleg izrabljenih gum skladiščijo tudi druge gorljive snovi, predmeti ali odpadki, mora imeti:
– požarno odporna stena iz petega odstavka prejšnjega člena najmanj štiriurno nosilno in izolativno odpornost proti širjenju požara, če se izrabljene gume skladiščijo na kupu z višino do 4,6 metra, in
– požarni sektor šesturno nosilno in izolativno odpornost proti širjenju požara, če se izrabljene gume skladiščijo na kupu z višino 4,6 metra ali več.
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za notranje skladišče, v katerem se izrabljene gume skladiščijo samo v zabojnikih s pokrovom.
11. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Notranje skladišče mora imeti vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite, ki morajo vključevati vsaj:
– sisteme za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje;
– gasilne sisteme s tekočimi gasili, plini ali praški;
– naprave za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem;
– avtomatske sisteme za nadzor nad dimom in produkti zgorevanja ter odvod dima in toplote;
– varnostno razsvetljavo v celotnem objektu in
– sistem krmiljenja avtomatske opreme, sistemov in elementov za požarno zaščito (požarna vrata, vrata na izhodih, deblokade vrat, požarne lopute in druge podobne naprave).
(2) V notranjem skladišču morajo naprave za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem pokrivati tudi površino okoli kupa izrabljenih gum na razdalji vsaj 4,6 metra.
(3) Na razdalji do 300 metrov od zunanjega skladišča izrabljenih gum ni dovoljena raba odprtega ognja.
(4) Na razdalji do 60 metrov od skladiščenih izrabljenih gum, kjer ni vmesne pregrade, je dovoljena raba varilne opreme in podobnih naprav, ki pri delovanju sproščajo toploto, samo ob prisotnosti požarne straže.
(5) Za gašenje požara v zunanjem skladišču, prehodnem skladišču ali skladišču z zabojniki brez pokrova, v katerem skupna prostornina kupov celih izrabljenih gum ne presega 1000 kubičnih metrov, mora biti na voljo najmanj šesturna zaloga vode pri pretoku najmanj 2,7 kubičnega metra na minuto. Če je skupna prostornina kupov celih izrabljenih gum večja od 1000 kubičnih metrov, se zahteva glede najmanjšega potrebnega pretoka vode poveča za 2,7 kubičnega metra na minuto na vsakih nadaljnjih 1000 kubičnih metrov prostornine kupov celih izrabljenih gum. Če je skupna prostornina kupov celih izrabljenih gum večja od 5000 kubičnih metrov, mora biti zagotovljen pretok vode najmanj 13,5 kubičnega metra na minuto.
(6) Za gašenje požara v zunanjem skladišču, prehodnem skladišču ali skladišču z zabojniki brez pokrova, v katerem skupna prostornina razrezanih ali zmletih izrabljenih gum ne presega 1000 kubičnih metrov, mora biti na voljo najmanj šesturna zaloga vode pri pretoku najmanj 2,7 kubičnega metra na minuto. Če skupna prostornina kupov razrezanih ali zmletih izrabljenih gum znaša od 1000 do 2000 kubičnih metrov, mora biti pretok vode najmanj 5,4 kubičnega metra na minuto, pri skupni prostornini kupov razrezanih ali zmletih izrabljenih gum nad 2000 kubičnih metrov pa mora biti pretok vode najmanj 8,1 kubičnega metra na minuto.
(7) Določbe petega odstavka tega člena glede potrebne zaloge in pretoka vode za gašenje požara se uporabljajo tudi za zunanje skladišče, v katerem se skladiščijo cele ter razrezane in zmlete izrabljene gume.
(8) Za gašenje požara v notranjem skladišču mora biti na voljo najmanj triurna zaloga vode pri pretoku 2,7 kubičnega metra na minuto ter nazivnem pretoku vseh naprav za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem.
(9) Če na razdalji, manjši od 60 metrov od kupa izrabljenih gum v zunanjem skladišču, stoji industrijska stavba ali skladišče, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo požarno varnost, razvrščeno kot požarno zahtevna stavba, mora biti v sklopu zunanjega skladišča med kupom izrabljenih gum in zunanjim objektom postavljena protipožarna pregrada, ki izpolnjuje vsaj eno od naslednjih zahtev:
– postavljeni sta požarno odporna ločilna stena in streha, ki sta najmanj za en meter širši od kupa izrabljenih gum in imata najmanj enourno izolativno odpornost proti širjenju požara, ali
– postavljena je požarno odporna ločilna stena, ki je najmanj za en meter višja od kupa izrabljenih gum in najmanj za en meter širša od tega kupa ter ima najmanj enourno izolativno odpornost proti širjenju požara.
(10) Za vsako skladišče je treba izdelati oceno požarne ogroženosti v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo ugotavljanja ocene požarne ogroženosti. Nadaljnji ukrepi požarnega varovanja se izvajajo glede na določeno stopnjo požarne ogroženosti.
(11) Za zunanje skladišče, v katerem se izrabljene gume skladiščijo samo v zabojnikih s pokrovom, se ne uporabljajo določbe tretjega, četrtega, petega, sedmega in devetega odstavka tega člena. Ne glede na število zabojnikov mora biti za gašenje požara v takem skladišču, v katerem se lahko skladišči več kot tri tone izrabljenih gum, zagotovljen pretok vode najmanj 2,7 kubičnega metra na minuto.
(12) Za skladišče, v katerem se začasno skladišči tri tone ali več izrabljenih gum, se določbe drugega, tretjega, sedmega, devetega in desetega odstavka tega člena ne uporabljajo.
(13) Za skladišče, v katerem se začasno skladišči manj kot tri tone izrabljenih gum, se določbe tega člena ne uporabljajo.
12. člen
(dostop do skladišča)
Skladišče za predhodno skladiščenje ali skladiščenje izrabljenih gum mora biti ograjeno z najmanj 1,8 metra visoko ograjo, ki preprečuje dostop vozilom ali osebam izven obratovalnega časa skladišča.
13. člen
(prehodna določba)
(1) Obstoječa skladišča morajo izpolnjevati zahteve iz tega pravilnikom najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se mora v obstoječih skladiščih za predhodno skladiščenje in skladiščenje izrabljenih gum najpozneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika zagotoviti:
– preprečitev izliva tekočin, ki nastanejo med gašenjem, v skladu s šestim odstavkom 7. člena, petim odstavkom 8. člena, četrtim odstavkom 9. člena tega pravilnika;
– lokacijo kupa izrabljenih gum pod električnim omrežjem v skladu s tretjo alinejo drugega odstavka 6. člena, sedmim odstavkom 7. člena in šestim odstavkom 8. člena tega pravilnika;
– protipožarno odpornost oziroma namestitev naprav za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem v skladu z drugo alinejo prvega odstavka ter drugim in petim odstavkom 9. člena ter 10. členom tega pravilnika;
– namestitev aktivnih požarnih sistemov in zagotovitev primerne količine vode za gašenje požara v skladu s prvim, petim, šestim, sedmim, osmim, desetim in enajstim odstavkom 11. člena tega pravilnika;
– namestitev požarno odporne ločilne stene ali strehe v skladu z drugo in tretjo alinejo desetega odstavka 7. člena, četrtim odstavkom 8. člena, petim odstavkom 9. člena, četrtim odstavkom 10. člena in devetim odstavkom 11. člena tega pravilnika.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena morajo obstoječa skladišča za začasno skladiščenje izrabljenih gum izpolnjevati zahteve iz prejšnjega odstavka najpozneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
14. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0071-336/2010
Ljubljana, dne 13. maja 2011
EVA 2010-2511-0151
dr. Roko Žarnić l.r.
Minister
za okolje in prostor