Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/2011 z dne 6. 5. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/2011 z dne 6. 5. 2011

Kazalo

1730. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica, stran 4558.

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 3. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 17/00, 11/01, in Uradni vestnik Gorenjske, št. 13/02 in Uradni list RS, št. 89/07) ter 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 71/01 in 109/01 ter Uradni vestnik št. 34/04, 17/05, Uradni list RS, št. 39/06, 61/097 in 98/09) je Občinski svet Občine Žirovnica na 5. redni seji dne 21. 4. 2011 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo.
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Za storitve javne službe se tudi šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
2. člen
Javno gospodarsko službo oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja izvaja Javno komunalno podjetje, JEKO-IN, d.o.o. Jesenice (v nadaljevanju izvajalec).
V okviru izvajanja javne službe mora izvajalec na celotnem območju Občine Žirovnica, kjer je zgrajen javni vodovod:
1. imeti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, za rabo vode iz vodnih virov za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda za vse vodne vire, iz katerih se uporablja pitna voda za javni vodovod v Občini Žirovnica;
2. zagotavljati normalno obratovanje javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov;
3. zagotavljati oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
4. organizirati preskrbo v primeru višje sile in poročati o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom;
5. pridobivati podatke o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
6. izvajati notranji nadzor zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
7. izvajati monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
8. izvajati monitoring količine iz vodnih virov odvzete pitne vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
9. označevati vodovarstvena območja in izvajati ukrepe varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
10. pripravljati in izvajati občinski program oskrbe in razvoja vodovodnega sistema;
11. izdelati program ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
12. izvajati občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
13. Izvajati občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
14. redno preverjati podatke o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
15. posredovati podatke Občini Žirovnica glede investicijskega vzdrževanja vodovodov za potrebe vnosa v kataster gospodarske javne infrastrukture in določitve nove amortizacijske dobe in vrednosti.
3. člen
Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na območju Občine Žirovnica, razen na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine, in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju Občine Žirovnica, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje:
– poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan, ali
– stavbe na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine.
4. člen
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe.
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
5. člen
Izvajalec v roku enega leta po uveljavitvi odloka sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCEV
6. člen
Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto, katerega načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe sam. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
Izvajalec mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod;
2. vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi;
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3. vodomerni jašek ali niša;
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgradijo na podlagi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na podlagi posebne odločbe upravnega organa, ki izdaja gradbena dovoljenja.
7. člen
Objekti in naprave za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo:
a) sekundarni vodovod (sekundarno vodovodno omrežje in naprave):
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje);
– omrežje za vzdrževanje javnih površin;
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
b) primarni vodovod (primarno vodovodno omrežje in naprave):
– na ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
– vodohrani;
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji);
c) magistralno vodovodno omrežje in naprave:
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije;
– transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode;
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
8. člen
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
9. člen
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna in ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo.
Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali
– da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški (ta poselitvena območja oziroma njihovi deli morajo biti določeni v občinskem programu komunalnega opremljanja naselij).
Izvajalec mora obvestiti uporabnika, da je priključitev njegovega objekta na javni vodovod obvezna in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
Dokler izvajalec ne zagotovi ustreznih pogojev, navedenih v tem odloku, priključitev na javni vodovod ni obvezna.
10. člen
Izvajalec opravlja na območju Občine Žirovnica na podlagi javnega pooblastila naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku:
– izdaja projektne pogoje, smernice, soglasja in mnenja, vse v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– izdaja soglasja k projektnim rešitvam,
– soglasja za začasen priključek oziroma za vrtni priključek.
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:
a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
– lokacijsko informacijo,
– idejno zasnovo,
– situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi;
b) k vlogi za soglasje k projektnih rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika,
– izvedbeni načrt interne vodovodne instalacije;
c) k soglasju za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– dovoljenje občine oziroma države, kolikor gre za prekop ali podboj cestišča,
– služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekal priključek;
d) k soglasju za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– lokacijsko informacijo oziroma drug ustrezen dokument (odločbo, ipd.) upravnega organa o začasnem objektu,
– oceno predvidene porabe vode;
e) projektne pogoje izdaja izvajalec tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967.
11. člen
Izvajalec je dolžan izvesti priključek in dobavljati vodo uporabniku, če uporabnik poleg pogojev iz soglasij:
– predloži atest o brezhibnosti vodovodnega priključka in interne vodovodne instalacije,
– predloži potrdilo o dezinfekciji interne vodovodne instalacije,
– predloži dokazilo o plačanem znesku komunalnega prispevka in odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki jo na zahtevo uporabnika ali po uradni dolžnosti izda pristojni občinski upravni organ v primeru, da se objekt, ki je v lasti uporabnika, določenega po tem odloku, priključuje na lokalno komunalno infrastrukturo ali, da predmetni objekt povečuje priključno moč na lokalno komunalno infrastrukturo. Uporabnik vode s plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne pravice na vodovodu.
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej.
IV. ODDAJA VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V NAJEM
12. člen
Za oddajo vodovodnih objektov – naprav v najem izvajalcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, projekt izvedenih del (PID) v digitalni obliki, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira).
2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje.
3. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom.
4. Sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun.
5. Izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki izvajalcu omogoča z napravami v najemu nemoteno izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.
6. Gospodarsko javno infrastrukturo za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo se odda izvajalcu na podlagi najemne pogodbe.
V. UPORABA JAVNEGA VODOVODA
13. člen
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.
Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.
VI. VARČEVANJE Z VODO
14. člen
V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima izvajalec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
15. člen
V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
VII. MERITEV KOLIČIN PORABLJENE VODE
16. člen
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko izvajalec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna.
17. člen
Vsakemu novemu uporabniku namesti izvajalec na stroške uporabnika obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi izvajalec v skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, morajo imeti vgrajene vodomere.
Vsak obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati.
Izvajalec na svoje stroške vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo.
18. člen
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih izvajalec ne vzdržuje in ne odčituje za obračun stroškov, razen če skleneta izvajalec in upravljavec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.
19. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor (jašek, niša ipd.) za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam izvajalca za vzdrževanje in redne preglede.
20. člen
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti izvajalcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 19. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je njegova točnost sporna. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
VIII. CENA STORITVE JAVNE SLUŽBE
21. člen
Cena storitev javne službe oskrbe s pitno vodo se določi skladno s predpisi o oblikovanju cen komunalnih storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in mora biti oblikovana tako, da v celoti pokriva stroške izvajanja javne službe. Ceno oblikuje izvajalec v skladu z veljavno zakonodajo in v soglasju s pristojnim organom občine. Cena storitev javne službe oskrbe s pitno vodo se izračuna v skladu z vsakokrat veljavnim zakonskim predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev oskrbe s pitno vodo.
Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine, vodarine in stroškov vodnih povračil.
Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture namenjene oskrbi s pitno vodo.
Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja javne službe in se uporabnikom obračunava mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode. Stroški vodarine vključujejo proizvajalne stroške, splošne stroške izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo in donos na vložena sredstva izvajalca.
Poraba vode, ki je večja od z veljavno zakonodajo normirane porabe je prekomerna. Cena prekomerne porabe je za 50% večja od vodarine.
Stroški vodnih povračil so stroški v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo vodna povračila in se obračunavajo mesečno.
IX. VIRI FINANCIRANJA IN OBRAČUN OSKRBE S PITNO VODO
22. člen
Viri financiranja javne službe so:
– cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo,
– sredstva občinskega proračuna,
– drugi viri.
23. člen
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih.
Občinski svet daje soglasje k vsem elementom cene storitve javne službe oskrbe s pitno vodo na predlog izvajalca, razen če z drugimi predpisi ni določeno drugače.
24. člen
Če izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi standardov porabe.
X. IZSTAVLJANJE IN PLAČEVANJE RAČUNOV
25. člen
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej.
Pri porabnikih – fizičnih in pravnih osebah odčita izvajalec stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno, ne upoštevaje število odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera.
26. člen
V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več porabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda izvajalec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda ali posameznim porabnikom po dogovorjenih kriterijih razdelitve po posameznih uporabnikih.
27. člen
Račun mora porabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Porabnik lahko sporoči izvajalcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice. Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici oziroma računu v postavljenem roku, pa ni ugovarjal izvedenemu obračunu, mu izvajalec pošlje pisni opomin za plačilo.
Izvajalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici oziroma računu niti v 45 dneh po izdanem opominu, izvajalec prekine dobavo vode, o čemer mora biti porabnik v opominu že opozorjen. Izvajalec prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.
XI. OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
28. člen
Izvajalec ima pri oskrbi s pitno vodo, poleg nalog iz 2. člena tega odloka, naslednje obveznosti:
1. redno vzdrževati objekte in opremo javnega vodovoda;
2. redno preizkušati in vzdrževati javno hidrantno omrežje in hidrante, priključene nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
3. vzdrževati dele priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m;
4. nadzorovati hišne priključke;
5. redno vzdrževati obračunske vodomere in skrbeti za redne preizkuse, skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika, kot to določa 22. člen tega odloka;
6. kontrolirati ustreznost internega vodovodnega omrežja pred priključitvijo na javni vodovod;
7. obveščati uporabnike na krajevno običajen način (občinska spletna stran, Radio Triglav, oglasna deska), ali neposredno, o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode;
8. odčitavati vodomere in redno obračunavati stroške po veljavnem tarifnem pravilniku;
9. izdajati soglasja in omogočati priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok;
10. sistematično pregledovati javni vodovod, ugotavljati izgube ter skrbeti za avtomatizacijo;
11. pri načrtovanju novih vodovodnih sistemov predvideti potek javnega vodovoda po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh na tak način, da je omogočeno vzdrževanje vodov in priključkov;
12. pri načrtovanju novih vodovodnih sistemov predvideti vgradnjo atestiranih materialov ob upoštevanju geotehničnih pogojev;
13. predvideti in uporabljati zaprte sisteme za uporabo tehnološke vode pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih;
14. voditi operativni kataster javnega vodovoda in evidence opravljanja storitev javne službe v skladu z veljavnim Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo;
15. voditi evidence oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov v skladu z veljavnim Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo;
16. posredovati poročilo o izvajanju javne službe v skladu z veljavnim Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo.
29. člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– predhodno pridobiti soglasje izvajalca za priključitev na javni vodovod (8. člen tega odloka);
– priključiti se na javni vodovod v skladu z 9., 11. in 19. členom tega odloka;
– obnoviti vodovodni priključek, ko jih na to opozori izvajalec javne službe;
– zagotoviti nadzor nad izvedbo hišnega priključka s strani izvajalca, kolikor le-ta ne izvaja priključka in posredovati potrebne podatke za vpis priključka v operativni kataster;
– dovoliti vstop v svoj objekt in na svoje zemljišče, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode in opravljanje del v zvezi z javnim vodovodom;
– javljati izvajalcu vse okvare na vodovodnem priključku in vodomeru;
– pismeno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe, ki je mogoča šele po poravnavi vseh zapadlih obveznosti;
– urejati medsebojno delitev stroškov, kadar se obračun izvaja preko enega obračunskega vodomera in sporočati izvajalcu naslovnike in plačnike računov;
– upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode;
– povrniti škodo povzročeno na javnem vodovodu, zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj, ki povzročenih z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu;
– redno vzdrževati interno omrežje, vodomerni jašek ali nišo, hišni priključek, interne hidrante in obračunski vodomer ter jih ščititi pred zmrzovanjem in čistiti dostope do njih zaradi snega, ledu in ostalega materiala;
– redno plačevati vodo na podlagi izdanih računov.
30. člen
Izvajalci gradbenih del ali upravljavci drugih infrastrukturnih objektov morajo pred pričetkom del, ki potekajo v varovalnem pasu vodovoda (v razdalji 1,5 m od osi) pridobiti soglasje izvajalca h gradnji in poskrbeti za zakoličenje obstoječe vodovodne napeljave. Pri opravljanju del na svojih objektih in napravah morajo zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.
XII. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV
31. člen
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo le za gašenje požarov.
Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem izvajalca. Za takšen odvzem vode se med uporabnikom in upravljavcem sklene posebna pogodba.
32. člen
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.
33. člen
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju.
V primeru poškodbe hidranta nosi vse stroške za popravilo okvare povzročitelj.
XIII. PREKINITEV DOBAVE VODE
34. člen
Izvajalec lahko na stroške uporabnika in na podlagi obvestila, prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
2. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja izvajalca,
3. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
4. če uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali razširi svojo napeljavo,
5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera, pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih mora ta izvajati v skladu z določili tega odloka,
6. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
7. če uporabnik krši objavljene ukrepe za varčevanje z vodo,
8. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti v 45 dneh po prejemu opomina,
9. če uporabnik z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode.
Izvajalec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.
35. člen
Izvajalec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
Priključek izvajalec ukine tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.
36. člen
Izvajalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja.
37. člen
V primeru nepredvidenih okvar ima izvajalec za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.
XIV. KAZENSKE DOLOČBE
38. člen
Z globo 1400 € se kaznuje izvajalec:
1. če ne izpolnjuje obveznosti iz 2., 28. člena tega odloka,
2. če ne dopusti priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 8. člena tega odloka,
3. če prekine dobavo vode v nasprotju s 34. členom tega odloka.
Z globo 400 € se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
39. člen
Z globo 400 € se kaznuje uporabnik, če:
1. se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (8. člen),
2. se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (9. člen),
3. nima vgrajenega vodomera oziroma ga ne vgradi v predpisanem roku (17. člen),
4. prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi (13. člen),
5. ne izpolnjuje obveznosti iz prve do desete alineje 29. člena,
6. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 31. členom.
Z globo 1400 € se za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, z globo 400 € pa odgovorna oseba te pravne osebe.
40. člen
Z globo 1400 € se kaznuje pravna oseba, ki:
1. ne ravna v skladu s 30. členom tega odloka.
Z globo od 400 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
41. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci izvajalca pa opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem del.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
Uporabniki, ki niso vpisani v kataster porabnikov, se morajo prijaviti izvajalcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
43. člen
Izvajalec prevzame v upravljanje druga vodovodna omrežja v skladu z določili 12. člena tega odloka v roku enega leta po sprejemu tega odloka.
44. člen
Priloga tega odloka je temeljna topografska karta z označenimi oskrbovalnimi območji, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo.
45. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 55/07).
46. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-0003/2011
Breznica, dne 21. aprila 2011
Župan
Občine Žirovnica
Leopold Pogačar l.r.