Uradni list

Številka 16
Uradni list RS, št. 16/2011 z dne 7. 3. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 16/2011 z dne 7. 3. 2011

Kazalo

674. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja Tržnice Jesenice, stran 1999.

Na podlagi 32., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10), 7. in 9. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 111/07, 18/09, 13/10 in 8/11) in 13. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06, 102/07, 34/09) je Občinski svet Občine Jesenice na 5. redni seji dne 24. 2. 2011 sprejel
O D L O K
o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja Tržnice Jesenice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom, ki predstavlja koncesijski akt, se določijo predmet in pogoji opravljanja gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja Tržnice Jesenice.
Odlok se sprejema na podlagi vloge o zainteresiranosti, podane skladno s 34. členom ZGJS.
2. člen
(opredelitev pojmov)
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Koncesionirana gospodarska javna služba je gospodarska javna služba, ki jo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila koncedenta.
2. Koncesijski akt je akt, s katerim se določi predmet in pogoje opravljanja gospodarske javne službe za posamezno javno službo. Koncesijski akt je odlok lokalne skupnosti.
3. Koncedent je Občina Jesenice.
4. Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe.
5. Koncesijska pogodba je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe.
6. Uporabniki storitev gospodarske javne službe so prodajalci blaga in drugi uporabniki storitev koncesionarja.
3. člen
(predmet koncesije)
Predmet koncesije je izvajanje izbirne gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja Tržnice Jesenice (v nadaljevanju: gospodarska javna služba).
4. člen
(območje koncesije)
Opravljanje gospodarske javne službe se izvaja na zemljiščih parc. št. 902/54, parc. št. 902/92, parc. št. 902/94 in del zemljišča ob objektu s parc. št. 902/91, vse k.o. Jesenice.
5. člen
(obseg monopola)
Koncesija za opravljanje dejavnosti se podeli enemu koncesionarju. Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na območju iz 4. člena tega odloka izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka in dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe.
Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
6. člen
(vsebina gospodarske javne službe)
Upravljanje in vzdrževanje Tržnice Jesenice (v nadaljevanju: tržnica) obsega:
– skrb za ureditev in poslovanje tržnice skladno z veljavnimi predpisi,
– organizacijo in vodenje poslovanja tržnice z razporejanjem in oddajo odprtih in zaprtih prodajnih prostorov v uporabo,
– organizacijo in oddajo skladiščnih prostorov v uporabo,
– zagotovitev ustreznega obsega in dajanje v uporabo tržnih pripomočkov oziroma opreme, potrebne za nemoteno poslovanje tržnice,
– skrb za urejenost tržnice in manipulativnih površin, uporabnost tržne opreme, čistočo in odstranjevanje odpadkov, zunanji videz površin,
– tekoče vzdrževanje objektov, naprav in drugih sredstev, namenjenih izvajanju dejavnosti,
– vodenje evidence o prodajnih prostorih in skladiščnih prostorih ter številu in vrsti opreme in naprav,
– oblikovanje predloga obratovalnega časa, skladno z veljavnimi predpisi,
– pripravo tržnega reda in njegov sprejem s soglasjem Občinskega sveta Občine Jesenice in pristojnega občinskega organa,
– spremljanje založenosti, prometa in cen na tržnih površinah,
– zaračunavanje in pobiranje nadomestila za uporabo tržnih površin, opreme in drugih storitev, ki so vezane na tržno poslovanje ter morebitnih dopolnilnih dejavnosti na območju koncesije,
– pripravo letnih planov vzdrževanja in vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter opreme tržnice,
– kontrolo porekla blaga, ki se prodaja,
– kontrolo tehtanja na željo kupcev,
– pregled ustreznosti dokumentacije, ki je potrebna za dovoljeno trgovanje na tržnici in izrekanje prepovedi prodaje prodajalcem, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev,
– nadzor nad kvaliteto blaga in izločanje blaga, katerega prodaja zaradi slabe kvalitete ni dovoljena (gnilo, neočiščeno, mokro sadje in zelenjava, oporečni prehrambeni izdelki itd.),
– pripravo letnih planov in letno oziroma na zahtevo koncedenta vmesno poročanje o poslovanju tržnice oziroma izvajanju gospodarske javne službe,
– sodelovanje s pristojnimi službami Občine Jesenice in pristojnimi inšpekcijskimi službami,
– promocijo tržnice,
– organizacijo dogodkov na tržnici,
– zagotavljanje varovanja objekta,
– upravljanje z javnimi sanitarijami,
– izvajanje drugih nalog iz tega odloka.
7. člen
(način podelitve koncesije)
Koncesijo izvaja fizična ali pravna oseba zasebnega prava na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
8. člen
(tržni red)
Promet s pridelki, izdelki in vsem drugim blagom ter storitvami je na tržnici prost. Opravlja se po določilih tržnega reda ter v skladu z veljavnimi predpisi.
Tržni red, katerega sestavni del so tudi določbe o obratovalnem času in določbe o obvezni navedbi izvora blaga, določi koncesionar s soglasjem pristojnega občinskega organa in Občinskega sveta Občine Jesenice.
9. člen
(prodaja blaga)
Na tržnici se sme trgovati na drobno z živili in neživilskimi izdelki ter malimi živalmi:
1. Živila:
– žita in mlevski izdelki,
– vrtnine,
– sadje in izdelki iz sadja,
– meso in mesni izdelki,
– ribe in ribji izdelki,
– mleko in mlečni izdelki,
– rastlinska olja,
– gobe in gozdni sadeži,
– med in izdelki iz medu,
– oreščki,
– jajca,
– brezalkoholne in alkoholne pijače,
– zdravilna in druga zelišča ter izdelki iz zelišč,
– pripravljena hrana,
– druga živila rastlinskega in živalskega izvora.
2. Neživilski izdelki:
– cvetje,
– sadike vrtnin, sadja in okrasnih rastlin,
– hrana in oprema za male živali,
– semena,
– izdelki domače in umetne obrti,
– galanterijsko blago,
– tekstil in tekstilni izdelki,
– bižuterija,
– novoletne jelke.
3. Male živali.
10. člen
(uporabniki)
Uporabniki storitev gospodarske javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so prodajalci blaga in drugi uporabniki storitev koncesionarja.
Koncesionar je dolžan zagotavljati posameznim skupinam uporabnikov storitve pod enakimi pogoji.
Prodajalci uporabljajo prodajna mesta na osnovi pogodbe.
Prodajalci so dolžni spoštovati določila sklenjenih pogodb, sprejetega tržnega reda in drugih predpisov, ki urejajo trgovanje s pridelki, izdelki in drugim blagom.
II. KONCESIJA
11. člen
(začetek in trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje za dejavnosti iz 1. člena tega odloka nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe, s tem pa koncesionar tudi pridobi pravice in dolžnosti iz tega koncesijskega razmerja.
Koncesija se podeli za obdobje največ 20 let. Trajanje koncesije se določi v upravni odločbi o podelitvi koncesije in koncesijski pogodbi.
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo z datumom, določenim v koncesijski pogodbi.
Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
Koncesijska pogodba se lahko po preteku časa, za katerega je sklenjena, podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
III. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
12. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja)
Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega gospodarja, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe,
– kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in tekoče vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti,
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost,
– pridobivati nove ponudnike in sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet gospodarske javne službe ali v povezavi z njo,
– izvajati promocijo tržnice in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe,
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom,
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
– vodenje evidenc v zvezi z gospodarsko javno službo, usklajenih z občinskimi evidencami,
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane gospodarske javne službe, devetmesečna in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe s strani uporabnikov.
13. člen
(vzdrževanje objektov, naprav in opreme za izvajanje javne službe)
Koncesionar je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse objekte, naprave in opremo javne službe. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.
14. člen
(pravice in dolžnosti koncedenta)
Koncedent mora:
– zagotavljati izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– zagotoviti sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarske javne službe;
– zagotoviti sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve gospodarske javne službe na področju tržnice;
– pisno obveščati koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
15. člen
(pravice uporabnikov)
Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– do zagotovljenih cen storitev;
– uporabljati storitve gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve gospodarske javne službe;
– vpogleda v evidence oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.
Uporabnik storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
16. člen
(dolžnosti uporabnikov)
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe;
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo;
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje obveznih zbirk podatkov.
IV. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN DRUGA POSLOVNO-FINANČNA DOLOČILA
17. člen
(viri financiranja javne službe)
Koncesionar pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe (uporaba naprav in storitev),
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz drugih virov.
18. člen
(izhodiščne cene in njihovo spreminjanje)
Izhodiščne cene in pogoji za njihovo spreminjanje se na podlagi odločitve občinskega sveta določijo v koncesijski pogodbi.
O spreminjanju cen odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar in je utemeljena na objektivni podlagi. Cene gospodarske javne službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganja, sprememb standardov in tehnologije.
Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog cen uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskemu svetu. Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev cen.
19. člen
(koncesijska dajatev)
Koncesionar plača koncedentu enkrat letno koncesijsko dajatev, kolikor je ta določena s koncesijsko pogodbo.
Koncesijska dajatev se plačuje na način, določen v koncesijski pogodbi.
Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
20. člen
(zavarovanje)
Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom župana – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine.
21. člen
(ločeno računovodstvo)
Koncesionar lahko izven Tržnice Jesenice izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe, za katero je pridobil koncesijo.
Koncesionar mora za gospodarsko javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe ter v skladu z računovodskimi standardi.
V. NAČIN PODELITVE KONCESIJE
22. člen
(javni razpis)
Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan Občine Jesenice.
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje gospodarske javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane,
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in druge pogoje za vpogled razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke; druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo.
Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
23. člen
(razpisni pogoji)
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 21. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda …). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
24. člen
(merila za izbor koncesionarja)
Merila za izbor koncesionarja so:
– tehnična usposobljenost in finančna zmogljivost,
– kadrovska in strokovna usposobljenost oseb, ki je pomembna za izvajanje koncesije,
– ugodnosti, ki izražajo ekonomske ali socialne prednosti za koncedenta,
– celovitost ponujenega izvajanja gospodarske javne službe v okviru iste osebe,
– rok za pričetek izvajanja gospodarske javne službe,
– celovitost koncepta upravljanja in trženja ter obseg trženjskih aktivnosti na območju koncesije in širšem območju Stare Save.
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
VI. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA IN ORGAN, POOBLAŠČEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE
25. člen
(uspešnost javnega razpisa)
Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
26. člen
(izbira koncesionarja)
V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.
Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo. Koncedent izbere enega koncesionarja.
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 60 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
27. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Najkasneje 15 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 45 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. O sklenitvi koncesijske pogodbe župan obvesti Občinski svet Občine Jesenice.
28. člen
(koncesionarjeva tveganja)
Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun, razen če je s tem koncesijskim aktom drugače določeno.
Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije.
29. člen
(koncesijska pogodba)
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer zlasti:
1. oblika in namen koncesije;
2. spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta;
3. možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja;
4. pogodbene kazni ter razloge za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in obveznostih pogodbenih strank v takih primerih;
5. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe;
6. pogoji za oddajo poslov podizvajalcem;
7. način in roke plačil in morebitne varščine;
8. razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih vloži koncedent;
9. dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu;
10. način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta;
11. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;
12. medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe;
13. razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
14. način spreminjanja koncesijske pogodbe;
15. prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno podaljšanje;
16. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.
30. člen
(pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.
31. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami koncesijske pogodbe veljajo določbe koncesijskega akta.
32. člen
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas največ 20 let od dneva, določenega v koncesijski pogodbi.
Koncesijsko obdobje začne teči z datumom, določenim v koncesijski pogodbi. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v roku, navedenem v koncesijski pogodbi.
Podaljšanje koncesijske pogodbe se lahko izvede eno leto pred iztekom koncesijskega obdobja pod istimi ali ugodnejšimi pogoji za koncedenta in ponovno za največ 20 let.
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
33. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
Nadzorstvo iz prvega odstavka opravljajo občinski oziroma medobčinski inšpektorji, predstavniki občinske uprave, občinski oziroma medobčinski redarji.
Službe, navedene v drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
34. člen
(organ nadzora)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska oziroma medobčinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
35. člen
(finančni nadzor)
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarske javne službe ter strokovni in finančni nadzor urejajo odloki o načinu izvajanja gospodarske javne službe in koncesijski akt.
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
36. člen
(letni programi izvajanja in koncesionarjeva poročila)
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.
Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za izvajanje gospodarske javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu koncedenta.
Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu in z vsebino seznaniti občinski svet. Devetmesečno in letno poročilo morata, poleg vsebine določene z odloki o načinu izvajanja javne službe in drugimi predpisi, vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– zavrnitvah uporabnikov storitev,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj,
– finančnih podatkih in
– vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi.
37. člen
(nadzorni ukrepi)
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
VIII. PRENOS KONCESIJE
38. člen
(prenos koncesije)
Opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe lahko koncesionar prenese na drugo osebo samo, če je prenos predviden v koncesijski pogodbi in v predvidenem obsegu. V nasprotnem primeru je prenos možen samo z dovoljenjem koncedenta.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
39. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo,
– s prenehanjem koncesionarja,
– s stečajem koncesionarja,
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
40. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z odpovedjo,
– z razdrtjem,
– s sporazumno razvezo.
41. člen
(odpoved pogodbe)
Vsaka stranka lahko odpove koncesijsko pogodbo:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
Odpoved koncesijske pogodbe se izvede po upravni poti.
42. člen
(razdrtje pogodbe)
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
Pogoji iz prve oziroma druge alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po upravni poti.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
43. člen
(sporazumno prenehanje)
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih ali sorodnih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
44. člen
(prenehanje koncesionarja ali stečaj koncesionarja)
Koncesijsko razmerje preneha z dnem prenehanja koncesionarja ali z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka nad koncesionarjem.
Podrobneje se pogoji in medsebojne pravice in obveznosti v primeru prenehanja ali stečaja koncesionarja določijo v koncesijski pogodbi.
45. člen
(odkup koncesije)
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarsko javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov predpis o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
46. člen
(odvzem koncesije)
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. Koncesionar mora koncedentu povrniti vso škodo, ki je nastala zaradi njegovih kršitev in odvzema koncesije ter njenega prenosa na drugo osebo.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile.
X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
47. člen
(višja sila)
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
48. člen
(spremenjene okoliščine)
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XI. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
49. člen
(uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-1/2011
Jesenice, dne 24. februarja 2011
Župan
Občine Jesenice
Tomaž Tom Mencinger l.r.