Uradni list

Številka 9
Uradni list RS, št. 9/2011 z dne 11. 2. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 9/2011 z dne 11. 2. 2011

Kazalo

368. Uredba o kakovosti zunanjega zraka, stran 964.

Na podlagi prvega in petega odstavka 23. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o kakovosti zunanjega zraka
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta uredba v skladu z Direktivo 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L št. 152 z dne 11. 6. 2008, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/50/ES) določa:
– standarde kakovosti zunanjega zraka, zlasti ciljne, mejne, opozorilne, kritične in alarmne vrednosti glede kakovosti zunanjega zraka, da bi se izognili škodljivim učinkom na zdravje ljudi in okolje, jih preprečili ali zmanjšali,
– način obveščanja javnosti ob preseganju opozorilne in alarmne vrednosti za določena onesnaževala in
– obveznost priprave načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.
2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. zunanji zrak je zunanji zrak v troposferi, razen na delovnih mestih na prostem, kjer se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo zdravje in varnost pri delu, ter na katerih je omejen dostop javnosti (v nadaljnjem besedilu: zrak);
2. onesnaževalo je katera koli snov, ki je prisotna v zraku in za katero je verjetno, da ima škodljive učinke na zdravje ljudi oziroma na okolje;
3. raven je koncentracija onesnaževala v zraku ali njegove usedline na površinah v danem času;
4. ocenjevanje je katera koli metoda, uporabljena za merjenje, izračunavanje, napovedovanje ali ocenjevanje ravni;
5. upravljanje so dejavnosti in ukrepi, ki ohranjajo in izboljšujejo kakovost zraka;
6. mejna vrednost je raven, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere cilj je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma okolje, jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo je v določenem roku treba doseči, ko pa se ta doseže, se ne sme preseči;
7. kritična vrednost je raven, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere preseganje ima lahko za posledico neposredne škodljive učinke na nekatere receptorje, kakor so drevesa, druge rastline ali naravni ekosistemi, vendar ne na človeka;
8. sprejemljivo preseganje je odstotek mejne vrednosti, za katerega se ta vrednost lahko preseže pod pogoji iz te uredbe;
9. ciljna vrednost je raven, določena s ciljem izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma okolje, jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo je treba, če je to mogoče, doseči v določenem času;
10. načrt za kakovost zraka je program ukrepov na degradiranem okolju, ki določa ukrepe za doseganje mejnih ali ciljnih vrednosti, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
11. alarmna vrednost je raven, katere preseganje pomeni tveganje za zdravje ljudi zaradi kratkotrajne izpostavljenosti celotnega prebivalstva in pri kateri so potrebni takojšnji ukrepi;
12. dolgoročni cilj je raven, ki jo je treba doseči dolgoročno, da bi se zagotovilo učinkovito varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja, razen kadar ni dosegljiva s sorazmernimi ukrepi;
13. delež iz naravnih virov so emisije onesnaževal, ki jih ne povzroča človeška dejavnost, in naravni dogodki (npr. vulkanski izbruhi, seizmične dejavnosti, geotermalne dejavnosti, požari v naravi, pojavi močnega vetra, morski pršec ali atmosferske resuspenzije ali prenos naravnih delcev iz sušnih regij);
14. območje je razmejen del ozemlja Republike Slovenije, določen zaradi ocenjevanja in upravljanja kakovosti zraka;
15. aglomeracija je območje mestne občine z več kot 250 000 prebivalci ali območje mestne občine z več kot 100 000 prebivalci in gostoto prebivalstva, večjo od 500 prebivalcev na km2;
16. PM(10) so delci, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v referenčni metodi za vzorčenje in merjenje PM(10), SIST EN 12341, s 50-odstotno učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamskim premerom nad 10 µm;
17. PM(2,5) so delci, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v referenčni metodi za vzorčenje in merjenje PM(2,5), SIST EN 14907, s 50-odstotno učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamskim premerom nad 2,5 µm;
18. kazalnik povprečne izpostavljenosti je povprečna raven izpostavljenosti, določena na podlagi meritev na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju na ozemlju Republike Slovenije in odraža izpostavljenost prebivalstva PM(2,5). Uporablja se za izračun ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti PM(2,5) na ozemlju Republike Slovenije in obveznosti glede stopnje izpostavljenosti PM(2,5);
19. obveznost glede stopnje izpostavljenosti je raven izpostavljenosti PM(2,5), določena na osnovi kazalnika povprečne izpostavljenosti zaradi zmanjšanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi, ki jo je treba v danem obdobju doseči;
20. ciljno zmanjšanje izpostavljenosti na območju Republike Slovenije je odstotek znižanja povprečne izpostavljenosti prebivalstva Republike Slovenije PM(2,5), določenega za referenčno leto, s ciljem zmanjšanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi, ki ga je treba doseči, če je to mogoče, v določenem obdobju;
21. mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta v mestih, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaževanja;
22. mesta v neizpostavljenem podeželskem okolju so merilna mesta, na katere ne vpliva neposredno onesnaženje zraka iz aglomeracij in industrijskih virov in morajo biti od njih oddaljena najmanj pet kilometrov;
23. dušikovi oksidi so vsota prostorninskega deleža (ppbv) dušikovega monoksida (dušikovega oksida) in dušikovega dioksida, izraženo z enotami masne koncentracije dušikovega dioksida (µg/m3);
24. zgornji ocenjevalni prag je raven, pod katero se za ocenjevanje kakovosti zraka lahko uporabi kombinacija meritev na stalnem merilnem mestu ter tehnik modeliranja ali indikativnih meritev ali obeh hkrati;
25. spodnji ocenjevalni prag je raven, pod katero se za ocenjevanje kakovosti zraka lahko uporabijo le tehnike modeliranja ali objektivne ocene;
26. občutljive skupine prebivalstva so skupine posameznikov, ki so posebej občutljivi na onesnaženost zraka z onesnaževali iz te uredbe (npr. dojenčki, otroci, nosečnice, starejši, bolniki z boleznimi dihal, bolniki z boleznimi srca in ožilja).
3. člen
(določitev območij in aglomeracij)
(1) Ocenjevanje in upravljanje kakovosti zraka se izvaja na ozemlju Republike Slovenije, razdeljenem na območja in aglomeracije, kot so določene v tabeli 1 iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Meje območij in aglomeracij so prikazane na publikacijskih kartah v merilu 1:1 000 000 na sliki 1 iz priloge 1 te uredbe.
(3) Občine, katerih območja pripadajo posameznim območjem in aglomeracijam iz prvega odstavka tega člena, so navedene v tabeli 2, 3 in 4 iz priloge 1 te uredbe.
4. člen
(določitev podobmočja)
(1) Zaradi upravljanja s kakovostjo zraka lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) znotraj posameznega območja, določi eno ali več podobmočij.
(2) Podobmočje obsega območje ene ali več občin, kjer ravni onesnaževal praviloma presegajo mejne ali ciljne vrednosti onesnaževal po tej uredbi. Podobmočje se oblikuje na podlagi ocene o kakovosti zraka in ocene o obsegu območja za učinkovito izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, ki jo pripravi ministrstvo.
5. člen
(stopnja onesnaženosti)
(1) Posamezna območja in posamezne aglomeracije se razvrstijo v I. ali II. stopnjo onesnaženosti zraka, posamezno podobmočje pa se lahko razvrsti le v I. stopnjo onesnaženosti zraka.
(2) I. stopnja onesnaženosti zraka se za območje, podobmočje in aglomeracijo določi, če raven onesnaževala presega mejne ali ciljne vrednosti ali če obstaja tveganje, da bo raven onesnaževala presegla alarmno vrednost (v nadaljnjem besedilu: območje I. stopnje onesnaženosti).
(3) II. stopnja onesnaženosti zraka se za območje in aglomeracijo določi, če raven onesnaževala ne presega mejne ali ciljne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: območje II. stopnje onesnaženosti).
(4) Razvrstitev v I. ali II. stopnjo onesnaženosti zraka določi minister na podlagi neposredne strokovne ocene ministrstva o kakovosti zraka.
6. člen
(določitev ocenjevalnih pragov za območja in aglomeracije)
(1) Zaradi ocenjevanja kakovosti zraka se posamezna območja in posamezne aglomeracije razvrstijo glede na spodnji in zgornji ocenjevalni prag v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje kakovosti zraka.
(2) Razvrstitev območij in aglomeracij iz prejšnjega odstavka določi minister na podlagi neposrednih strokovnih ocen ministrstva za obdobje petih let.
(3) Razvrstitev iz prejšnjega odstavka se lahko spremeni, če se spremenijo dejavnosti, ki pomembneje vplivajo na raven žveplovega dioksida, dušikovega dioksida ali dušikovih oksidov, PM(10), PM(2,5), svinca, benzena ali ogljikovega monoksida.
II. UPRAVLJANJE KAKOVOSTI ZRAKA
7. člen
(mejne vrednosti)
Mejne vrednosti žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, PM(10), svinca, benzena in ogljikovega monoksida v zraku na posameznem območju, podobmočju in aglomeraciji so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
8. člen
(zahteve v zvezi s PM(2,5))
(1) Ciljno zmanjšanje izpostavljenosti PM(2,5) na ozemlju Republike Slovenije je določeno v 1. točki priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Obveznost glede stopnje izpostavljenosti PM(2,5) na ozemlju Republike Slovenije je določena v 2. točki priloge 3 te uredbe.
(3) Ciljna vrednost PM(2,5) na ozemlju Republike Slovenije je določena v 3. točki priloge 3 te uredbe.
(4) Mejne vrednosti PM(2,5) in sprejemljivo preseganje mejnih vrednosti PM(2,5) v zraku na posameznem območju, podobmočju in aglomeraciji je določeno v 4. točki priloge 3 te uredbe.
9. člen
(zahteve v zvezi z ozonom)
(1) Opredelitve pojmov in merila za preverjanje veljavnosti rezultatov pri združevanju podatkov in izračun statističnih parametrov za ozon so določena v 1. točki priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ciljne vrednosti za ozon na posameznem območju, podobmočju in aglomeraciji so določene v 2. točki priloge 4 te uredbe, dolgoročni cilji na posameznem območju, podobmočju in aglomeraciji pa v 3. točki priloge 4 te uredbe.
(3) Za doseganje ciljnih vrednosti iz prejšnjega odstavka se izvedejo ukrepi v skladu z operativnim programom, ki ureja doseganje zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka, lahko pa tudi ukrepi iz načrta za kakovost zraka iz 15. člena te uredbe.
(4) Za doseganje dolgoročnih ciljev iz drugega odstavka tega člena vlada vključi dolgoročne stroškovno učinkovite ukrepe v predlog nacionalnega programa varstva okolja.
10. člen
(opozorilne in alarmne vrednosti za varovanje zdravja ljudi)
(1) Alarmna vrednost za raven žveplovega dioksida in dušikovega dioksida v zraku na posameznem območju, podobmočju in aglomeraciji je določena v 1. točki priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Opozorilna in alarmna vrednost za raven ozona v zraku na posameznem območju, podobmočju in aglomeraciji je določena v 2. točki priloge 5 te uredbe.
11. člen
(ukrepi, zahtevani ob preseganju opozorilne in alarmne vrednosti)
(1) Kadar je napovedano preseganje ali pa je dejansko presežena opozorilna ali alarmna vrednost onesnaževal iz prejšnjega člena, mora ministrstvo o tem nemudoma obvestiti javnost prek radia, televizije, časopisov ali spleta.
(2) Ministrstvo v primeru iz prejšnjega odstavka sporoči javnosti naslednje informacije:
a) podatke o opaženem preseganju:
– mesto ali območje preseganja,
– vrsto presežene vrednosti (opozorilna ali alarmna vrednost),
– začetek in trajanje preseganja,
– najvišjo enourno koncentracijo in poleg tega osemurno srednjo vrednost koncentracije pri ozonu;
b) napoved za naslednje popoldne oziroma dan ali več dni:
– geografsko območje pričakovanih preseganj opozorilne oziroma alarmne vrednosti,
– pričakovano spremembo koncentracij (izboljšanje, stabiliziranje ali poslabšanje), skupaj z razlogi za te spremembe;
c) podatke o vrsti prizadetega prebivalstva, možnih učinkih na zdravje in priporočenem vedenju:
– podatke o občutljivih skupinah prebivalstva,
– opis verjetnih simptomov,
– priporočene varnostne ukrepe,
– kje poiskati dodatne podatke;
d) podatke o preventivnih ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti oziroma izpostavljenosti onesnaženju z navedbo sektorjev z glavnim virom onesnaženja ter priporočila za ukrepanje za zmanjšanje emisij.
12. člen
(kritična vrednost)
(1) Kritični vrednosti za varstvo rastlin za raven žveplovega dioksida in dušikove okside v zraku na posameznem območju, podobmočju in aglomeraciji sta določeni v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Oceno tveganj za rastlinstvo in naravne ekosisteme zaradi onesnaženega zraka in skladnosti s kritičnimi vrednostmi se izvaja na krajih zunaj pozidanih območij v skladu z merili iz predpisa, ki ureja ocenjevanje o kakovosti zraka.
13. člen
(delež iz naravnih virov)
(1) Kjer so preseganja mejnih vrednosti za določeno onesnaževalo povzročili naravni viri, se takšno preseganje ne šteje za preseganje mejnih vrednosti po tej uredbi.
(2) Minister o preseganju mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka obvesti Evropsko komisijo in ji posreduje seznam območij, podobmočij in aglomeracij za posamezno leto, kjer so preseganja mejnih vrednosti za določeno onesnaževalo povzročili naravni viri, in informacije o koncentracijah, virih onesnaževanja ter dokazila, da je mogoče preseganja pripisati naravnim virom.
14. člen
(preseganja, pripisana zimskemu posipanju in soljenju cest za PM(10))
(1) Kjer so mejne vrednosti za PM(10) v zraku presežene zaradi resuspenzije delcev po zimskem posipanju ali soljenju cest, se takšno preseganje ne šteje za preseganje mejnih vrednosti po tej uredbi.
(2) Minister o preseganju mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka obvesti Evropsko komisijo in ji posreduje seznam območij, podobmočij in aglomeracij, kjer so mejne vrednosti za PM(10) v zraku presežene zaradi resuspenzije delcev po zimskem posipanju ali soljenju cest, in informacije o koncentracijah in virih PM(10) ter dokazila, ki izkazujejo, da so preseganja posledica resuspenzije delcev in da so sprejeti ustrezni ukrepi za znižanje koncentracij PM(10).
III. NAČRTI
15. člen
(načrt za kakovost zraka)
(1) Vlada sprejme načrt za kakovost zraka na določenih območjih, podobmočjih ali v aglomeracijah, če ravni onesnaževal v zraku presežejo katero koli mejno ali ciljno vrednost iz priloge 2 in priloge 3 te uredbe ter sprejemljivo preseganje mejnih vrednosti iz priloge 3 te uredbe, razen če so mejne vrednosti presežene zaradi resuspenzije delcev po zimskem posipanju ali soljenju cest iz prejšnjega člena.
(2) Načrt za kakovost zraka iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke iz 1. točke priloge 7, ki je sestavni del te uredbe, in lahko obsega ukrepe iz 16. člena te uredbe.
(3) Kadar je treba pripraviti ali izvesti načrt za kakovost zraka za več onesnaževal, se lahko pripravi in izvede celovit načrt za kakovost zraka, ki obsega vsa zadevna onesnaževala, če je na ta način mogoče doseči večjo učinkovitost in nižje stroške izvajanja ukrepov, usmerjenih v zniževanje onesnaženosti z več onesnaževali.
(4) V primeru preseganj mejnih vrednosti iz prvega odstavka tega člena, za katere je rok za dosego skladnosti že potekel, se v načrtu za kakovost zraka določijo ukrepi, ki skrajšujejo obdobje preseganja mejnih vrednosti.
(5) Pri pripravi načrta za kakovost zraka je treba upoštevati načrte in programe v skladu s predpisom, ki ureja omejevanje emisij velikih kurilnih naprav, predpisom, ki ureja nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka, predpisi, ki urejajo ocenjevanje in upravljanje s hrupom v okolju, ter politike in ukrepe za blaženje podnebnih sprememb. Načrt za kakovost zraka lahko vsebuje tudi posebne ukrepe za zaščito občutljivih skupin prebivalstva.
(6) Minister predloži načrt za kakovost zraka Evropski komisiji najpozneje dve leti po koncu leta, v katerem je bilo zabeleženo prvo preseganje.
16. člen
(kratkoročni akcijski načrt)
(1) Minister sprejme kratkoročni akcijski načrt za zmanjšanje tveganja za preseganje in skrajšanje preseganja ene ali več alarmnih vrednosti iz priloge 5 te uredbe, ki ga objavi na spletni strani ministrstva.
(2) Kratkoročni akcijski načrt iz prejšnjega odstavka obsega:
a) določitev območij, aglomeracij ali podobmočij, kjer obstaja tveganje, da bo raven onesnaževal presegla eno ali več alarmnih vrednosti iz priloge 5 te uredbe,
b) ukrepe za zmanjšanje tveganja ali trajanja preseganja ene ali več alarmnih vrednosti iz priloge 5 te uredbe,
c) nosilce ukrepov iz prejšnje točke in
d) pogoje, pri katerih se ukrepi iz točke b) tega odstavka začnejo izvajati oziroma prenehajo izvajati.
(3) Minister lahko sprejme kratkoročni akcijski načrt za zmanjšanje tveganja za preseganje in skrajšanje preseganja ene ali več mejnih ali ciljnih vrednosti iz priloge 2, priloge 3 in priloge 4 te uredbe, ki obsega vsebine iz prejšnjega odstavka in se objavi na spletni strani ministrstva.
(4) Minister sprejme kratkoročni akcijski načrt iz prvega odstavka tega člena za ozon, če obstaja glede na zemljepisne, meteorološke in gospodarske značilnosti večja možnost za zmanjšanje tveganja, trajanja ali resnosti takega preseganja. Kratkoročni akcijski načrt se pripravi v skladu z Odločbo Komisije z dne 19. marca 2004 o navodilih za izvajanje Direktive 2002/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ozonu v zunanjem zraku (UL L št. 87 z dne 25. 3. 2004, str. 50).
(5) Kratkoročni ukrepi iz točke b) drugega odstavka tega člena lahko vključujejo ukrepe glede prometa motornih vozil, gradbenih del, ladij na privezih, uporabe industrijskih obratov ali proizvodov, ogrevanja gospodinjstev in posebne ukrepe za zaščito občutljivih skupin prebivalstva.
(6) Ministrstvo omogoči javnosti in organizacijam (npr. nevladne organizacije s področja varstva okolja in varstva potrošnikov, nevladne organizacije, ki zastopajo interese občutljivih skupin prebivalstva, organi zdravstvenega varstva in zbornice s področja gospodarstva) dostop do rezultatov raziskav glede izvedljivosti in vsebine kratkoročnih akcijskih načrtov ter do informacij o izvajanju teh načrtov.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
(odlog rokov za dosego skladnosti in oprostitev obveznosti uporabe nekaterih mejnih vrednosti)
(1) Če na določenem območju, podobmočju ali v aglomeraciji ni bila dosežena skladnost z mejnimi vrednostmi za dušikov dioksid ali benzen, kot so določene v tabeli 2 iz priloge 2 te uredbe, se uporaba sprejemljivega preseganja lahko podaljša za največ pet let od leta sprejemljivega preseganja, če se sprejme načrt za kakovost zraka iz 15. člena te uredbe, ki je dopolnjen s podatki iz 2. točke priloge 7 te uredbe, in ukrepi, ki skrajšujejo obdobje preseganja.
(2) Če se zaradi disperzijskih značilnosti določenega mesta, neugodnih podnebnih pogojev ali deleža onesnaževal, ki se prenašajo prek meja, na določenem območju, podobmočju ali v aglomeraciji ne da doseči skladnosti z mejnimi vrednostmi za PM(10) v skladu s tabelo 3 iz priloge 2 te uredbe, se uporaba sprejemljivega preseganja lahko podaljša do 11. junija 2011, če se sprejme načrt za kakovost zraka iz 15. člena te uredbe, ki je dopolnjen s podatki iz 2. točke priloge 7 te uredbe, in ukrepi, ki skrajšujejo obdobje preseganja.
(3) Mejna vrednost za posamezno onesnaževalo iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne sme preseči za več kot znaša najvišje sprejemljivo preseganje, določeno za posamezno onesnaževalo iz priloge 2 te uredbe.
(4) Minister obvesti Evropsko komisijo o uporabi odloga rokov za doseganje skladnosti in oprostitev obveznosti uporabe nekaterih mejnih vrednosti iz prvega ali drugega odstavka tega člena ter ji pošlje načrt za kakovost zraka iz prvega ali drugega odstavka tega člena, vključno s podatki, ki jih Evropska komisija potrebuje za presojo izpolnjevanja pogojev iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(5) Če Evropska komisija ne nasprotuje obvestilu iz prejšnjega odstavka v devetih mesecih po prejemu, se šteje, da so izpolnjeni pogoji za odlog roka v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(6) Če Evropska komisija nasprotuje obvestilu iz četrtega odstavka tega člena, je treba na njeno zahtevo prilagoditi ali predložiti nove načrte za kakovost zraka iz 15. člena te uredbe.
(7) Ministrstvo obvesti javnost o odlogu rokov iz prvega in drugega odstavka tega člena prek radia, televizije, časopisov ali spleta.
18. člen
(priprava kratkoročnega akcijskega načrta)
Minister sprejme kratkoročni akcijski načrt iz prvega odstavka 16. člena te uredbe v treh letih po uveljavitvi te uredbe.
19. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati:
– Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 52/02 in 41/04 – ZVO-1),
– Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02, 18/03, 41/04 – ZVO-1 in 121/06),
– Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02 in 41/04 – ZVO-1),
– Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 8/03 in 41/04 – ZVO-1).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03), razen v delu, ki se nanaša na podobmočja in stopnje onesnaženosti, ki se uporablja do uveljavitve predpisov iz 4. in 5. člena te uredbe.
20. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-4/2011
Ljubljana, dne 10. februarja 2011
EVA 2010-2511-0078
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister