Uradni list

Številka 95
Uradni list RS, št. 95/2010 z dne 29. 11. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 95/2010 z dne 29. 11. 2010

Kazalo

4997. Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih, stran 14732.

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi pete alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US, 64/08, 86/09 in 62/10 – ZUPJS) na svoji enajsti seji dne 18. novembra 2010 določil
M I N I M A L N E S T A N D A R D E
za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih
I. VSEBINA IN NAMEN
1. člen
(namen)
S tem aktom svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju: svet agencije) določa minimalne standarde oziroma pogoje za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih.
2. člen
(oblikovanje meril visokošolskih zavodov)
Minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (v nadaljevanju: minimalni standardi) morajo pri postopkih za izvolitev v nazive upoštevati vsi visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji.
Visokošolski zavodi na podlagi minimalnih standardov in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (v nadaljevanju: zakon) oblikujejo lastna merila za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, vendar morajo biti pogoji za izvolitev v naziv enaki ali zahtevnejši od minimalnih standardov.
II. NAZIVI
3. člen
(nazivi)
Izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško in strokovno delo na visokošolskih zavodih opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci.
NAZIVI VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV SO:
– redni profesor,
– izredni profesor,
– docent,
– lektor (za izvajanje jezikovnega pouka);
za izvajanje visokošolskih strokovnih programov tudi:
– višji predavatelj,
– predavatelj.
NAZIVI ZNANSTVENIH DELAVCEV SO:
– znanstveni svetnik,
– višji znanstveni sodelavec,
– znanstveni sodelavec.
NAZIVI VISOKOŠOLSKIH SODELAVCEV SO:
– asistent,
– bibliotekar,
– strokovni svetnik,
– višji strokovni sodelavec,
– strokovni sodelavec,
– učitelj veščin.
a. Trajanje naziva
4. člen
(trajanje naziva)
Visokošolski učitelji in znanstveni ter umetniški delavci, z izjemo rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov, so izvoljeni v naziv za obdobje petih let (v nadaljevanju: volilno obdobje).
Ponovno so lahko izvoljeni v isti naziv za isto volilno obdobje po pogojih za ponovno izvolitev.
Asistenti so izvoljeni v naziv za obdobje treh let.
Redni profesorji in znanstveni svetniki so izvoljeni v trajni naziv.
b. Razmerje med pedagoškimi in raziskovalnimi nazivi
5. člen
(razmerje med pedagoškimi in raziskovalnimi nazivi)
Znanstveni delavec je lahko izvoljen v naziv visokošolskega učitelja, če izpolnjuje pogoj pedagoške usposobljenosti za izvolitev v ustrezni naziv.
Znanstveni svetnik je lahko pod pogojem iz prvega odstavka izvoljen v naziv rednega profesorja, višji znanstveni sodelavec v naziv izrednega profesorja, znanstveni sodelavec pa v naziv docenta. V takem primeru velja pedagoški naziv do poteka znanstvenega naziva, na temelju katerega je prišlo do izvolitve v naziv visokošolskega učitelja.
6. člen
(področja za izvolitev v nazive)
Kandidati so lahko izvoljeni v nazive za področja, ki jih opredeli visokošolski zavod.
Kandidat je lahko izvoljen v naziv za eno ali več področij.
III. MINIMALNI STANDARDI ZA IZVOLITEV V NAZIV
A. Temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv
7. člen
(kumulativno izpolnjevanje minimalnih standardov)
Kandidat za izvolitev v naziv mora kumulativno izpolnjevati temeljne, splošne in posebne minimalne standarde za izvolitev v naziv.
8. člen
(temeljni minimalni standardi)
Temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv so pogoji, ki jih mora izpolnjevati vsak kandidat za izvolitev v naziv.
9. člen
(temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv)
Temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv so:
– ustrezna izobrazba ali ustrezen znanstveni oziroma strokovni naslov,
– usposobljenost za strokovno ali umetniško delo,
– pedagoška usposobljenost,
– pozitivna ocena večine poročevalcev o usposobljenosti kandidata,
– aktivno znanje vsaj enega razširjenega tujega jezika.
Pedagoške usposobljenosti niso dolžni izkazati kandidati za izvolitev v nazive znanstvenega delavca, strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca, bibliotekarja in asistenta ob prvi izvolitvi.
10. člen
(izkazovanje usposobljenosti)
Kandidat izkazuje usposobljenost za strokovno delo z dokumentiranimi objavami znanstvenih in strokovnih del, dokumentiranimi raziskovalnimi in strokovnimi dosežki, dokumentiranim sodelovanjem pri znanstvenih ali strokovnih projektih, podeljenimi patenti in drugimi dokumentiranimi dosežki, ki se na področju posamezne stroke štejejo za dokaz izvirnosti in kakovosti.
Usposobljenost za umetniško delo se izkazuje z dokumentiranimi javnimi ali javnosti dostopnimi izvedbami avtorskih del, javnimi ali javnosti dostopnimi predstavitvami ali objavami umetniških del in drugimi dokumentiranimi dosežki, ki se na posameznem umetniškem področju štejejo za dokaz izvirnosti in kakovosti.
11. člen
(izkazovanje pedagoške usposobljenosti)
Pedagoška usposobljenost se pri prvi izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja izkazuje s preizkusnim predavanjem.
Pri vsaki izvolitvi visokošolskega učitelja in visokošolskega sodelavca v višji naziv ali ponovni izvolitvi mora kandidat predložiti mnenje študentskega sveta, ki temelji na rezultatih študentske ankete ali drugih instrumentov preverjanja pedagoškega dela.
12. člen
(izkazovanje aktivnega znanja razširjenega tujega jezika)
Aktivno znanje razširjenega tujega jezika se izkazuje z dokazilom institucije, pristojne za izdajanje tovrstnih potrdil, ali z mednarodno uveljavljenim potrdilom o znanju določenega jezika.
Kandidat za izvolitev v naziv, ki je diplomiral, magistriral ali doktoriral na tuji univerzi po programu, ki je potekal v enem od razširjenih tujih jezikov, in je tudi diplomsko oziroma magistrsko delo ali doktorsko disertacijo napisal v tem jeziku, ni dolžan predložiti dokazil o aktivnem znanju razširjenega tujega jezika.
Znanje razširjenega tujega jezika se izkazuje samo pri prvi izvolitvi v naziv.
B. Splošni minimalni standardi za izvolitev v naziv
13. člen
(splošni minimalni standardi za izvolitev v naziv)
Splošni minimalni standardi so formalni pogoji, ki jih mora poleg temeljnih minimalnih standardov izpolnjevati kandidat za izvolitev v posamezni naziv.
V naziv:
1. rednega profesorja, izrednega profesorja, docenta, znanstvenega svetnika, višjega znanstvenega sodelavca in znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti;
2. rednega profesorja, izrednega profesorja in docenta na umetniškem področju je lahko izvoljen, kdor ima priznana umetniška dela in izobrazbo najmanj druge stopnje;
3. višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje;
4. predavatelja tujega jezika na nejezikovnih smereh študija je lahko izvoljen, kdor ima 5 let ustrezne prakse in izobrazbo najmanj druge stopnje;
5. predavatelja za predmete, pri katerih je težišče na posebnih strokovnih znanjih, je lahko izvoljen, kdor ima 5 let uspešnega strokovnega dela v praksi in izobrazbo najmanj druge stopnje;
6. lektorja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo druge stopnje in 3 leta pedagoške prakse;
7. asistenta je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in je med študijem dosegel povprečno oceno najmanj prav dobro (8);
8. strokovnega svetnika je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 15 let ustrezne strokovne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
9. višjega strokovnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 10 let ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
10. strokovnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 2 leti ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
11. učitelja veščin je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj prve stopnje in 5 let ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v naziv;
12. bibliotekarja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje, 3 leta ustrezne prakse in izkazano sposobnost za samostojno strokovno delo.
a. Elementi usposobljenosti za področje izvolitve v naziv
14. člen
(vsebinski elementi)
Vsebinski elementi za presojo usposobljenosti za področje izvolitve v naziv so:
– uspešnost pri reševanju znanstvenih, raziskovalno-razvojnih ali strokovnih problemov;
– aktivno delovanje v mednarodnem prostoru;
– izkušnje pri delu v poklicnem okolju ipd..
15. člen
(usposobljenost za izvolitev)
Usposobljenost na področju izvolitve v naziv se izkazuje z:
– ustrezno bibliografijo na področju, za katerega želi kandidat biti izvoljen,
– dokazili o uspešnem sodelovanju v mednarodnem prostoru,
– dokazljivimi navedki v znanstveni literaturi in
– pozitivnimi ocenami poročevalcev.
16. člen
(objava del)
Kandidatova dela morajo biti objavljena oziroma predstavljena na način, ki ga priznava stroka za uveljavitev v domači in mednarodni strokovni javnosti na področju, za katerega želi biti kandidat izvoljen.
Kandidat lahko dela z mednarodno pomembnostjo nadomesti z deli, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo na področjih izvolitve, kjer nastopi v mednarodnem prostoru niso mogoči oziroma niso primerni kot merilo kakovosti. Ta področja sprejme senat visokošolskega zavoda.
17. člen
(mednarodna odmevnost)
Kandidat izkazuje mednarodno odmevnost svojega dela zlasti z naslednjimi kazalci mednarodne odmevnosti:
– dokazljivimi citati v znanstveni literaturi,
– vabljenimi predavanji na mednarodnih znanstvenih srečanjih,
– članstvom v uredniških odborih mednarodnih revij,
– članstvom v tujih akademijah,
– nosilstvom predmeta v mednarodnih dodiplomskih ali podiplomskih programih ter
– pedagoškim sodelovanjem pri izvedbi dodiplomskih ali podiplomskih študijskih programov na tujih univerzah.
Seznam kazalcev mednarodne odmevnosti in njihove količinske vrednosti za posamezna področja sprejme senat visokošolskega zavoda.
18. člen
(mednarodna odmevnost umetniškega dela)
Kandidat izkazuje mednarodno odmevnost svojega umetniškega dela z naslednjimi kazalci mednarodne odmevnosti:
– predstavitvijo svojih del na festivalih ali drugih enakovrednih prireditvah v tujini,
– članstvom v mednarodnih žirijah.
Podrobne kriterije mednarodne odmevnosti sprejme senat visokošolskega zavoda.
19. člen
(vrsta objave)
Za objavo z mednarodno odmevnostjo se šteje besedilo, objavljeno v enem od razširjenih tujih jezikov v eni od revij, indeksiranih v SSCI ali SCI z IF>0 ter AHCI, ali v revijah, ki so po mnenju stroke po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive s temi revijami. Seznam teh revij sprejme senat visokošolskega zavoda.
20. člen
(avtorstvo)
Prvo ali vodilno avtorstvo je razvidno iz vrstnega reda avtorjev; v kolikor ni razvidno, morajo soavtorji napisati izjavo o tem, kdo je vodilni avtor.
Na področjih, na katerih prvo oziroma vodilno avtorstvo ne obstaja (npr. kjer so avtorji razvrščeni po abecednem vrstnem redu), se prvo oziroma vodilno avtorstvo ne upošteva.
b. Elementi umetniške usposobljenosti
21. člen
(presoja umetniške usposobljenosti)
Elementi za presojo umetniške usposobljenosti za področje izvolitve so:
– javne izvedbe avtorskih del,
– javne predstavitve umetniškega dela,
– nagrade in priznanja za umetniško delo in
– aktivno delovanje v mednarodnem prostoru.
22. člen
(izkazovanje umetniške usposobljenosti)
Umetniška usposobljenost za področje izvolitve se izkazuje s:
– kritikami o umetniškem delovanju,
– nagradami za umetniško delovanje,
– članstvom v mednarodnih ansamblih in žirijah,
– sodelovanjem na uveljavljenih domačih in tujih festivalih, tekmovanjih in prireditvah,
– vabili na gostovanja v tujini,
– sodelovanjem z uveljavljenimi domačimi in tujimi umetniškimi institucijami in
– pozitivnimi ocenami poročevalcev.
c. Elementi pedagoške usposobljenosti
23. člen
(presoja pedagoške usposobljenosti)
Elementi za presojo pedagoške usposobljenosti kandidata za izvolitev v naziv so:
– razumljivost ter sistematičnost predavanj, vaj, seminarjev, konzultacij ter preverjanj znanja;
– uspešno mentorstvo pri diplomah, specializacijah, magisterijih, doktoratih in vseživljenjskem ter drugem podiplomskem izobraževanju, mentorstvo študentom v izmenjavi in pri študentskem raziskovalnem delu;
– odnos do študentov;
– spodbujanje k znanstvenemu, umetniškemu, pedagoškemu in strokovnemu delu;
– priprava, strokovna, pedagoška in metodična oziroma didaktična vrednost pedagoških pripomočkov, študijskih gradiv in učbenikov;
– razvijanje laboratorijev ali drugih specializiranih enot, ki podpirajo pedagoški proces;
– z dokazili potrjeno pedagoško usposabljanje po splošnih programih pedagoškega usposabljanja ali individualnih programih visokošolskega zavoda.
C. Posebni minimalni standardi za izvolitev v naziv
24. člen
(posebni minimalni standardi za izvolitev v naziv)
Posebni minimalni standardi so kakovostni in količinski pogoji, ki jih mora poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjevati kandidat za izvolitev v naziv.
Redni profesor in znanstveni svetnik
25. člen
(redni profesor in znanstveni svetnik)
V naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjuje tudi naslednje posebne minimalne standarde:
Kakovostni pogoji:
– je sposoben samostojno znanstveno, umetniško in raziskovalno-razvojno delovati na področju, za katerega želi biti izvoljen, ter prispevati nova znanja ali stvaritve ter izkazati mednarodno odmevnost svojega dela;
– je po opravljenem doktoratu najmanj 3 mesece neprekinjeno raziskovalno ali pedagoško deloval na kakovostni tuji univerzi ali raziskovalni ustanovi;
– je po priznanju pomembnih umetniških del najmanj 3 mesece neprekinjeno umetniško ali pedagoško deloval na tuji univerzi ali pomembni umetniški ustanovi. Enako kot delovanje na tuji univerzi ali umetniški ustanovi se vrednoti sodelovanje v žiriji pri pomembnih mednarodnih umetniških tekmovanjih ali natečajih ali na mednarodnih prireditvah, ki so glede na prostor in kraj dogajanja izjemnega pomena;
– poglablja in dopolnjuje znanstvene in umetniške dosežke ter skrbi za njihovo uporabo oziroma bogati slovensko in mednarodno znanje in kulturo;
– je bil mentor pri vsaj eni zaključeni doktorski disertaciji ali somentor pri dveh oziroma mentor pri vsaj enem posebnem umetniškem dosežku, kjer mentorstvo šteje tudi v primeru utemeljeno zavrnjene doktorske disertacije;
– je objavil znanstvena ali umetniška dela (monografija, knjiga, učbenik), ki so pomembna za razvoj stroke v mednarodnem in nacionalnem okviru;
– je vodil raziskovalne projekte;
– ima soglasje komisije za izvolitev v naziv.
Količinski pogoji:
– je objavil vsaj 14 člankov (od tega najmanj 7 od zadnje izvolitve v nižji naziv), pri katerih je prvi ali vodilni avtor (oz. dokazuje, da je njegov prispevek k članku enakovreden prispevku prvega ali vodilnega avtorja); od tega mora biti najmanj 6 člankov objavljenih v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI z IF>0 oziroma AHCI. Če je za področje za izvolitev značilno, da revije, indeksirane v SSCI, SCI z IF>0 oziroma AHCI, niso edino zanesljivo merilo za preverjanje odmevnosti, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive z naštetimi revijami. Seznam revij pripravi visokošolski zavod in ga potrdi senat visokošolskega zavoda.
Kandidat lahko največ 8 člankov iz prve alineje prejšnjega odstavka, ki pa ne nadomeščajo obveznih člankov, objavljenih v revijah, indeksiranih v SSCI in SCI z IF>0 oziroma AHCI, nadomesti z znanstveno monografijo, delom znanstvene monografije, učbenikom ali strokovnim dosežkom. Avtorstvo znanstvene monografije nadomešča 2 članka. Avtorsko dela znanstvene monografije pa nadomešča en članek. Dva od člankov, ki jih kandidat nadomešča z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije, lahko nadomesti z recenziranim univerzitetnim učbenikom. Avtorstvo recenziranega univerzitetnega učbenika se šteje kot en članek. Enega od člankov, ki jih kandidat nadomešča z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije, lahko nadomesti z vrhunskim raziskovalnim, strokovnim (prenos tehnologij, podeljen patent s preizkusom ipd.) ali športnim dosežkom.
26. člen
(redni profesor na umetniškem področju)
V naziv rednega profesorja na umetniškem področju je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjuje tudi naslednje posebne minimalne standarde:
– izkazuje najmanj 14 mednarodno odmevnih del oziroma 14 vrhunskih umetniških dosežkov z javno predstavitvijo (od tega najmanj 7 od zadnje izvolitve v nižji naziv);
– s svojim umetniškim delom je uveljavljen v mednarodnem prostoru.
Izjemno umetniško delo z izrazito mednarodno odmevnostjo lahko po presoji poročevalcev o umetniški usposobljenosti nadomesti štiri dela iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena.
27. člen
(javno predavanje)
Kandidat za izvolitev v naziv rednega profesorja mora pred izvolitvijo opraviti javno predavanje.
Kandidat za izvolitev v naziv rednega profesorja umetniškega področja lahko namesto javnega predavanja predstavi svoje umetniško delo na za konkretno umetniško področje običajen način.
Izredni profesor in višji znanstveni sodelavec
28. člen
(izredni profesor in višji znanstveni sodelavec)
V naziv izrednega profesorja in višjega znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjuje tudi naslednje posebne minimalne standarde:
Kakovostni pogoji:
– je sposoben samostojno znanstveno, umetniško ali raziskovalno-razvojno delovati na področju, za katerega se izvoli, ter na njem prispevati nova znanja ali stvaritve. Ta sposobnost se izkazuje z ustrezno bibliografijo na področju izvolitve v naziv;
– je uspešno deloval v strokovnem okolju;
– izkazuje mednarodno odmevnost svojega dela;
– je po opravljenem doktoratu raziskovalno ali pedagoško deloval na tuji univerzi ali raziskovalni ustanovi neprekinjeno najmanj 3 mesece ali je po priznanju pomembnih umetniških del najmanj 3 mesece neprekinjeno umetniško ali pedagoško deloval na tuji univerzi ali pomembni umetniški ustanovi. Enako kot delovanje na tuji univerzi ali umetniški ustanovi se vrednoti sodelovanje v žiriji pri pomembnih mednarodnih umetniških tekmovanjih ali natečajih, mentorstvo študentom, ki dosežejo mednarodna priznanja na mednarodnih tekmovanjih ali na mednarodnih prireditvah, ki so glede na prostor in kraj dogajanja izjemnega pomena;
– je bil somentor pri najmanj eni zaključeni doktorski disertaciji, kjer somentorstvo šteje tudi v primeru utemeljeno zavrnjene doktorske disertacije; ali je sicer ustrezno prispeval k vzgoji strokovnjakov na svojem področju. Za tak prispevek se šteje:
• uspešno zaključeno mentorstvo pri vsaj enem študentskem delu, nagrajenem z univerzitetno nagrado oziroma nacionalno strokovno ali mednarodno nagrado;
• mentorstvo študentom pri posebnih umetniških dosežkih, na tekmovanjih in v okviru poklicnih umetniških ansamblov ali skupin;
• glavno mentorstvo pri dveh zaključenih magistrskih delih; mentorstvo šteje tudi v primeru utemeljeno zavrnjenega magistrskega dela;
• vodenje raziskovalnega projekta;
– ima soglasje komisije za izvolitev v naziv.
Količinski pogoji:
– je objavil vsaj 7 člankov (od tega najmanj 4 od zadnje izvolitve v nižji naziv), pri katerih mora biti prvi ali vodilni avtor (oz. dokazuje, da je njegov prispevek k članku enakovreden prispevku prvega ali vodilnega avtorja), od tega morajo biti najmanj 3 članki objavljeni v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI z IF>0 oziroma AHCI. Če je za izvolitveno področje značilno, da revije, indeksirane s SSCI, SCI z IF>0 oziroma AHCI, niso edino zanesljivo merilo za preverjanje odmevnosti, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive z naštetimi revijami. Seznam revij pripravi visokošolski zavod in ga potrdi senat zavoda.
Kandidat lahko največ 4 članke iz prve alineje prejšnjega odstavka (ki pa ne nadomeščajo obveznih člankov, objavljenih v revijah, indeksiranih v SSCI in SCI z IF>0 ter AHCI) nadomesti z znanstveno monografijo, delom znanstvene monografije, učbenikom, raziskovalnim ali strokovnim dosežkom (prenos tehnologij, podeljeni patent ipd.). Pri tem avtorstvo znanstvene monografije nadomešča 2 članka, avtorstvo dela znanstvene monografije pa 1 članek. Enega od člankov, ki jih kandidat nadomešča z monografijo ali delom monografije, lahko nadomesti z recenziranim univerzitetnim učbenikom. Enega od člankov, ki jih kandidat nadomešča z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije, lahko nadomesti z vrhunskim raziskovalnim, strokovnim ali športnim dosežkom.
29. člen
(izredni profesor za umetniško področje)
V naziv izrednega profesorja na umetniškem področju je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjuje tudi naslednje posebne minimalne standarde:
– z najmanj 7 mednarodno odmevnimi deli oziroma sedmimi vrhunskimi umetniškimi dosežki z javno predstavitvijo (od tega najmanj 4 od zadnje izvolitve v nižji naziv);
– s svojim umetniškim delom je uveljavljen v mednarodnem prostoru.
Izjemno umetniško delo z izrazito mednarodno odmevnostjo lahko po presoji poročevalcev o umetniški usposobljenosti nadomesti tri od del iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena.
Docent in znanstveni sodelavec
30. člen
(docent in znanstveni sodelavec)
V naziv docenta in znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjuje tudi naslednje posebne minimalne standarde:
Kakovostni pogoji:
– je uspešen pri reševanju znanstvenih, raziskovalno-razvojnih, umetniških ali strokovnih problemov;
– aktivno deluje v mednarodnem prostoru;
– ima soglasje komisije za izvolitev v naziv.
Količinski pogoji:
– je objavil vsaj 3 članke, pri katerih je bil prvi ali vodilni avtor, od tega mora biti najmanj 1 članek objavljen v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI z IF>0 oziroma AHCI. Če je za področje izvolitve značilno, da revije, indeksirane s SSCI, SCI z IF>0 oziroma AHCI, niso edino zanesljivo merilo za preverjanje odmevnosti, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive z naštetimi revijami. Seznam revij pripravi visokošolski zavod in ga potrdi senat zavoda.
Kandidat lahko največ 2 članka iz prve alineje prejšnjega odstavka (ki pa ne nadomeščata obveznega članka, objavljenega v reviji, indeksirani v SSCI in SCI z IF>0 ter AHCI) nadomesti z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije. Pri tem avtorstvo znanstvene monografije nadomešča 2 članka, avtorstvo v delu znanstvene monografije nadomešča 1 članek.
31. člen
(docent za umetniško področje)
V naziv docenta za umetniško področje je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjuje tudi naslednje posebne minimalne standarde:
– izkazuje najmanj tri mednarodno odmevna dela oziroma tri vrhunske umetniške dosežke;
– s svojim umetniškim delom je uveljavljen v mednarodnem prostoru.
Izjemno umetniško delo z izrazito mednarodno odmevnostjo lahko po presoji poročevalcev o umetniški usposobljenosti nadomesti dve od del iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena.
Višji predavatelj
32. člen
(višji predavatelj)
V naziv višjega predavatelja je lahko izvoljen kandidat, ki ima:
– izkazana strokovna dela in objave, ki dokazujejo njegovo strokovno uveljavljenost na področju, na katerem želi biti izvoljen v naziv;
– izkazano pedagoško usposobljenost.
Predavatelj
33. člen
(predavatelj)
V naziv predavatelja je lahko izvoljen kandidat, ki se je strokovno uveljavil na področju, za katerega želi biti izvoljen v naziv, in ima pozitivne ocene večine poročevalcev.
Lektor
34. člen
(lektor)
V naziv lektorja je lahko izvoljen kandidat, ki:
– ima 3 leta ustrezne pedagoške prakse in, če gre za žive jezike, vsaj 3 mesece neprekinjenega strokovnega oziroma pedagoškega delovanja v ustreznem jezikovnem okolju;
– ima ustrezno bibliografijo, ki obsega dela in stvaritve, ki jih priznava stroka kot ustrezni način predstavitve s področja, za katerega želi biti izvoljen;
– je pokazal sposobnost za strokovno in pedagoško delo;
– izkazuje pedagoško usposobljenost.
Asistent
35. člen
(asistent)
V naziv asistenta je lahko izvoljen kandidat, ki je:
– dokončal zadnji študij s povprečno oceno najmanj prav dobro (8), tako da se pri izračunu povprečja upoštevajo ocene vseh opravljenih izpitov, vaj in drugih ocenjenih študijskih obveznosti;
– za svoje zaključno delo, če je to pogoj za zaključek študija, dosegel najmanj oceno prav dobro (8);
– pokazal sposobnost za strokovno, znanstveno, raziskovalno-razvojno ali umetniško delo.
IV. MINIMALNI STANDARDI ZA PONOVNO IZVOLITEV
a. Ponovna izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in znanstvenega delavca
36. člen
(ponovna izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in znanstvenega delavca)
Pri ponovni izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja in znanstvenega delavca za isto izvolitveno področje mora kandidat od zadnje izvolitve v naziv izpolniti vsaj polovico pogojev, ki jih zahteva zavod pri prvi izvolitvi v naziv.
37. člen
(izvolitev v nižji naziv)
Če kandidat ne izpolni pogojev za ponovno izvolitev, lahko zaprosi za izvolitev v nižji naziv, če je bil pred tem že izvoljen v ta naziv. Pri tem mora izpolnjevati pogoje, ki so potrebni za ponovno izvolitev v nižji naziv.
b. Ponovna izvolitev v naziv asistenta
38. člen
(ponovna izvolitev v naziv asistenta)
Če je asistent dokazal uspehe v izobraževalnem in znanstveno-raziskovalnem oziroma umetniškem delu ter ima dokazila o pedagoški usposobljenosti, je lahko v isti naziv izvoljen trikrat. Pri nadaljnjih izvolitvah se zahteva doktorat znanosti.
Asistent pri umetniških disciplinah je izvoljen v isti naziv četrtič, če je ustvarjalen in ima priznana pomembna umetniška dela.
V. PREDČASNA IZVOLITEV V NAZIV IN IZVOLITEV MIMO VRSTNEGA REDA
39. člen
(predčasna izvolitev)
Kandidat se izjemoma lahko izvoli v naziv pred potekom veljavnega naziva oziroma v naziv, pri katerem se ne upošteva vrstni red nazivov.
Za predčasno izvolitev v naziv mora kandidat imeti izjemne dosežke.
40. člen
(izvolitev mimo vrstnega reda)
Za izjemni dosežek kandidata, ki utemeljuje predčasno izvolitev v naziv ali izvolitev v naziv mimo vrstnega reda, se štejejo prejem pomembne, splošno znane mednarodne nagrade, izjemno pomembna dela z dokazano veliko odmevnostjo pri nas in v tujini ali odločilen prispevek k razvoju pomembnega novega področja raziskav ali umetniške dejavnosti.
41. člen
(ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenih nazivov)
Za visokošolske učitelje, ki imajo v tujini pridobljeno izvolitev v naziv, se na podlagi minimalnih standardov izvede postopek ugotavljanja ustreznosti naziva, ki si ga je kandidat pridobil na drugem visokošolskem zavodu v tujini. Senat visokošolskega zavoda, ki izvede postopek priznavanja ustreznosti naziva, podeli naziv ter področje izvolitve v naziv. Priznavanje enakovrednega naziva velja za enako dobo, kot bi veljala izvolitev v ustrezni učiteljski naziv.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(dokončanje začetih postopkov)
Postopki za izvolitev v naziv, začeti pred uporabo teh minimalnih standardov, se končajo po pogojih in merilih zavoda, po katerih so bili začeti.
43. člen
(ponovna izvolitev v isti ali višji naziv po prejšnjih merilih)
Kandidat, ki je bil izvoljen v naziv po prejšnjih merilih za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, lahko, ko mu poteče ta naziv, še enkrat zaprosi za izvolitev v isti ali višji naziv, po merilih, ki so veljala ob zadnji izvolitvi v trenutni naziv.
44. člen
(rok za pripravo meril)
Merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v skladu z minimalnimi standardi določi senat visokošolskega zavoda v roku 6 mesecev od začetka veljavnosti minimalnih standardov.
45. člen
(veljavnost minimalnih standardov)
Minimalni standardi začnejo veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0072-6/2010/12
Ljubljana, dne 18. novembra 2010
dr. Maja Makovec Brenčič l.r.
Predsednica sveta
Nacionalne agencije Republike Slovenije
za kakovost v visokem šolstvu