Gradnja objektov se bo po novi gradbeni zakonodaji v Republiki Sloveniji nekoliko spremenila

Gradbena zakonodaja v Republiki Sloveniji z novim Gradbenim zakonom (GZ) doživlja korenite spremembe. Novi Gradbeni zakon (GZ), ki se bo začel uporabljati 1. junija 2018 in bo nadomeščal Zakon o graditvi objektov, ki predstavlja nadgradnjo obstoječega sistema gradbene zakonodaje v Republiki Sloveniji.

Seveda obstaja več bistvenih novosti, ki jih nova grabna zakonodaja vpeljuje v postopek graditve objektov. Tako moramo najprej izpostaviti, da se termin ”soglasja”, v novi gradbeni zakonodaji preimenuje v ”mnenja”, ki predstavljajo podlago za presojo pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.

Nova gradbena zakonodaja bo osredotočena predvsem na integracijo postopkov. Novi Gradbeni zakon (GZ) tako prinaša združitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, a tudi združitev vseh drugih doslej ločenih postopkov izdajanja soglasij v en sam postopek in v enotno gradbeno dovoljenje.

Z novo gradbeno zakonodajo pa se spreminjajo tudi nekateri postopki. Tako novi Gradbeni zakon delno spreminja in dopolnjuje postopek izdaje gradbenega dovoljenja, postopek izdaje uporabnega dovoljenja pa se, upoštevajoč načelo krepitve odgovornosti udeležencev pri graditvi, bistveno poenostavlja.

Veliko določil novega Gradbenega zakona (GZ) v korist javnega interesa

Gradbena zakonodajaKer so javni interesi v prostoru velikokrat nasprotni, nova gradbena zakonodaja med drugim prinaša tudi mehanizem za usklajevanje pogosto nasprotnih javnih interesov v prostoru, in sicer bo v primerih, ko nastane kolizija javnih interesov in na strokovni ravni ni možno doseči usklajene rešitve, bo mnenje podajala novoustanovljena vladna komisija za prostorski razvoj, ki se bo posvetovala s prav tako novoustanovljenim prostorskim svetom kot posvetovalnim organom okoljskega ministrstva. Prav tako bo nova gradbena zakonodaja uvedla enoten postopek načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena s konceptom celovitega dovoljenja. Poleg tega novi Gradbeni zakon uvaja še institut lokacijske preveritve. S pomočjo navedenega instituta bo lahko samoupravna lokalna skupnost prilagodila obliko in velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi, dopustila individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev in izvedbo dopolnilnih posegov v prostor, ali omogočila začasno rabo prostora.

Veliko novosti nova gradbena zakonodaja prinaša tudi na področju gradbenega dovoljenja

Nova gradbena zakonodaja pa zraven naštetega vpeljuje tudi razvojne stopnje stavbnih zemljišč in njihovo evidentiranje. Novi Gradbeni zakon (GZ) tako med drugim prinaša novosti glede pridobivanja gradbenega dovoljenja, za katerega bo potrebna manj obsežna dokumentacija, del postopka bo tudi pridobivanje mnenj, kar naj bi skrajšalo postopke. Za še večjo učinkovitost pa gradbena zakonodaja vpeljuje tudi možnost skrajšanega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zraven tega za odstranitev objektov in za začasne objekte ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Gradnja, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, se bo zaključila z uporabnim dovoljenjem, katerega bo pri vseh objektih, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca.

Prenovljen bo tudi inšpekcijski nadzor in dopuščena legalizacija nekaterih gradenj

Nov gradbeni zakonGradbena zakonodaja predvideva tudi novo obvezno fazo prijave začetka gradnje s katero omogoča preventivno delovanje pristojnih inšpekcij v času gradnje in po načelu delitve inšpekcijskih nalog spreminja pristojnosti inšpekcijskih služb. Poleg tega pa se nekaj sprememb obeta tudi na področju nadzora nad gradnjami objektov, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno. Pri slednjih bodo po novem pristojne občinske inšpekcije. Spremenjena gradbena zakonodaja prinaša tudi možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj. Za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1998, bo mogoče pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Lastnik bo v ta namen moral plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Mlajše objekte, ki so bili zgrajeni do uveljavitve zakona, bo mogoče legalizirati po postopkih, ki so veljali v času gradnje.

Gradbena zakonodaja pa prinaša tudi Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki premešča regulacijo te dejavnosti in poklicev iz sedanjega Zakona o graditvi objektov v poseben zakon. Med drugim opredeljuje štiri regulirane poklice:


  • pooblaščeni arhitekt,
  • pooblaščeni inženir,
  • pooblaščeni krajinski arhitekt in
  • pooblaščeni prostorski načrtovalec.

Zraven tega bodo z novim zakonom podrobneje določeni tudi pogoji za pridobivanje licenc in opravljanje dejavnosti.

Ker je gradbena zakonodaja za vse subjekte, ki se v področju gradenj nahajajo, izjemno pomembna, smo v Uradnem listu Republike Slovenije d.o.o. za vas pripravili nov Gradbeni zakon, ki podrobno predstavlja vse institute, ki jih nova gradbena zakonodaja sprejema. Prav tako so v njem opisane spremembe, ki se bodo junija 2018 pričele uveljavljati.

Oglejte si pestro ponudbo pravne literature na naši spletni strani

Obiščite našo spletno stran in se prepričajte o pestri izbiri pravne literature, ki smo jo za vas pripravili. Izbirate lahko ne le med literaturo, ki opisuje spremembe v gradbeni zakonodaji, pač pa smo za vas pripravili najrazličnejše zakone, teoretične pravne knjige in pravne priročnike, ki vam bodo pomagali pri vašem delu, nadobudnim študentom pa tudi pri študiju prava, ki bo s pomočjo primerne literature še učinkovitejši. V primeru dodatnih vprašanj smo vam dosegljivi tako po telefonu, kot tudi po e-pošti, kjer vam bomo z veseljem pomagali.