Uradni list

Številka 25
Uradni list RS, št. 25/2023 z dne 24. 2. 2023
Uradni list

Uradni list RS, št. 25/2023 z dne 24. 2. 2023

Kazalo

483. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Športno letališče Zgornje Pobrežje, stran 1493.

  
Občinski svet Občine Rečica ob Savinji je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – Skl. US in 76/14 – Odl. US), 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) ter 15. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 36/16) je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na 3. seji dne 16. 2. 2023 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Športno letališče Zgornje Pobrežje 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(pravna podlaga) 
(1) V skladu z Občinskim prostorskim načrtom Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 23/16) Občinski svet Občine Rečica ob Savinji sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Športno letališče Zgornje Pobrežje (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 139-2016, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12).
II. VSEBINA 
2. člen 
(vsebina OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela OPN Občine Rečica ob Savinji''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– Hidro-geološko poročilo o možnem ponikanju padavinskih vod na območju OPPN športnega letališča Zgornje Pobrežje (Geo svet Samo Marinc s.p., marec 2018).
III. OBMOČJE 
3. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje izdelave OPPN se nahaja južno od naselja Zgornje Pobrežje. Opredeljeno je v OPN Rečica ob Savinji in obsega enote urejanja prostora ZP13, ZP14, ZP15 in ZP18.
(2) Območje OPPN zajema delno ali v celoti naslednje parcele v k.o. Zgornje Pobrežje: 41, 42, 43, 44, 45, 96/2, 97, 98, 99, 100, 101, 103, 104, 106/1, 106/2, 107/1, 107/2, 107/3, 108, 109, 110, 112, 113, 114, 115/1, 115/2, 116/1, 116/3, 117/4, 117/5, 117/6, 118, 119, 120/1, 120/2, 121, 122/1, 122/2, 122/3, 132, 135, 136, 174, 175, 178, 179, 182, 183, 245/1, 246/2, 246/3, 246/4, 248/3, 259, 260, 264, 265, 266/1, 266/2, 266/3, 302, 306/1, 306/3, 307/2, 755/1, 755/3, 755/4, 759.
(3) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Območje OPPN je veliko 10,68 ha.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) 
(1) Znotraj območja OPPN se načrtuje podaljšanje vzletišča Pobrežje v naselju Zgornje Pobrežje, gradnja hangarja za skladiščenje manjših letal, umestitev spremljajočih stavb za potrebe vzletišča, ureditev obstoječega obrata za lesarsko dejavnost podjetja Žaga – Tiples z umestitvijo razstavišča za njihove produkte ter ureditev območja stanovanjskih stavb.
(2) Območje je razdeljeno na štiri enote urejanja (v nadaljevanju: EU). Posamezne enote urejanja zajemajo več parcel. Znotraj EU/1 je načrtovana ureditev obstoječega obrata za lesarsko dejavnost podjetja Žaga – Tiples, pri čemer se predvidi gradnja skladiščne stavbe za spravilo les ter možnost dograditve potrebnih stavb in infrastrukture znotraj območja žage. To območje je veliko 1,34 ha. Znotraj EU/2 je predvidena ohranitev večnamenskega objekta, možnost izgradnje hangarja za letala ter umestitev razstavišča za produkte podjetja Žaga – Tiples. To območje je veliko 1,41 ha. Znotraj EU/3 se prvenstveno ohranja obstoječa pozidava. To območje je veliko 0,58 ha. Območje EU/4 zajema obstoječe vzletišče Pobrežje, znotraj katerega je možno podaljšanje vzletno pristajalne steze ter umestitev vozne steze na kmetijskih zemljiščih – travnikih, ki vodi do hangarja v enoti EU/2. To območje je veliko 7,35 ha.
(3) Znotraj območja OPPN so poleg tega predvidene ustrezne rešitve prometa, tudi mirujočega, in ostale gospodarske infrastrukture.
(4) Izgradnja območja je možna postopoma, in sicer po posameznih fazah.
(5) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Obravnavano območje se nahaja okoli 300 metrov južno od naselja Zgornje Pobrežje. Območje OPPN je dostopno preko lokalne ceste Zgornje Pobrežje–Mihaličnik. Na vzletišču trenutno vzleti in pristane okoli 300 letal letno. Zaradi majhne frekvence in manjših tipov letal, tudi po podaljšanju vzletno pristajalne steze hrup za okoliške stavbe na tem območju ni moteč dejavnik. Vzletno pristajalna steza kakor tudi vozna steza do načrtovanega hangarja ostajata v travni izvedbi. Vzletno pristajalna steza se podaljša zgolj do obstoječe poljske poti oziroma gozdne ceste na odseku 104043 Zgornje Pobrežje–Globovšek, zato njena prestavitev ni potrebna.
(2) Območje stanovanjskih stavb ter območje Žage – Tiples se bo razvijalo znotraj svojih meja in ne bo imelo dodatnih vplivov na okolico.
(3) Območje novega hangarja in razstavišča bo umeščeno ob že obstoječo večnamensko stavbo, kjer je tudi že zagotovljen dovoz. Na območju razstavišča se umeščajo zgolj posamični manjši objekti, s čimer se bo v čim večji meri ohranil gozd.
6. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih objektov, v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11; v nadaljevanju: uredba):
EU/1
– enostanovanjske stavbe (šifra 1110 v prilogi uredbe)
– druge poslovne stavbe (šifra 1110 v prilogi uredbe), kot so pisarne za potrebe žage
– industrijske stavbe (šifra 12510 v prilogi uredbe), kot so žaga in mizarske delavnice
– rezervoarji, silosi in skladišča (šifra 12520 v prilogi uredbe), kot so pokrite skladiščne površine
– nestanovanjske kmetijske stavbe (šifra 1271 v prilogi Uredbe), kot so stavbe za spravilo pridelka in druge nestanovanjske kmetijske stavbe
EU/2
– hotelske in podobne gostinske stavbe (šifra 1211 v prilogi uredbe), kot so penzioni, gostišča, gostilne, restavracije in točilnice
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (šifra 1212 v prilogi uredbe), kot so bungalovi
– postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe (šifra 12410 v prilogi uredbe), kot so letališki hangar
– razstavišča (šifra 12302 v prilogi uredbe), kot je razstavišče na prostem, kjer se razstavljajo lesni produkti žage iz EU/1
EU/3
– enostanovanjske stavbe (šifra 1110 v prilogi uredbe)
EU/4
– letališke steze in ploščadi (šifra 21301 v prilogi uredbe), kot so vzletno pristajalne in vozne letališke steze.
(2) Znotraj vseh enot urejanja je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi Uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
7. člen 
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Enote urejanja
Območje je razdeljeno na štiri enote urejanja. Znotraj vsake od enot urejanja so v nadaljevanju podani opisi rešitev načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo. Posamezna enota urejanja obsega eno ali več parcel.
(2) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
EU/1, EU/2 in EU/3
Znotraj te enote je dopustna:
– gradnja novega objekta, dozidave in nadzidave,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
EU/4
Znotraj te enote gradnje stavb niso dopustne. Znotraj celotnega območja OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov ter vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture kot so vodov in naprav vodovodnega omrežja, vodov in naprav kanalizacijskega omrežja (padavinska kanalizacija in kanalizacija za komunalne odpadne vode), distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave. Gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih in podzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter vodov komunikacijskih omrežij, je dovoljena le pod posebnimi zakonsko določenimi pogoji.
(3) Stavbe
Pomen regulacijskih elementov:
– minimalni odmik od parcele namenjene gradnji je obvezen najmanjši odmik stavbe od parcele namenjene gradnji, ki ga je potrebno upoštevati,
– minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste ali pločnika, ki ga je nujno potrebno upoštevati.
Skupni pogoji znotraj EU1, EU2, EU3
Nove stavbe, ki so uvrščene med zahtevne in manj zahtevne objekte (nad in pod terenom) morajo biti z najbolj izpostavljenim delom strehe (napuščem) od meje sosednjih parcel oddaljeni za najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe pa za najmanj 1,5 m. Ostali nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m. V primeru pisnega soglasja lastnika sosednjega zemljišča so lahko ti odmiki tudi manjši, vendar za zahtevne in manj zahtevne objekte ne manj kot 1,5 metra, za nezahtevne in enostavne pa je moč graditi tudi na rob parcele.
Strehe so lahko ravne, enokapne v razponu med 5–25° ali dvokapne v razponu med 25–45°. Glede na sodobne oblikovalske trende je lahko streha simetrično ali nesimetrično dvokapna, z ali brez čopa. Tri, štiri ali več kapne, lomljene, šotoraste ali druge strehe niso dovoljene. Prav tako niso dovoljene okenske odprtine ali drugi strešni elementi kot so strešne line, ki štrlijo izven osnovne ravnine ploskve strehe. Frčade so dovoljene izjemoma, če so te tradicionalnih oblik, razporejene osno na odprtine, krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh. Strešna okna, kolektorji in foto napetostni paneli na objektu so dovoljeni, kolikor ti ne kazijo podobe objekta. Foto napetostni moduli ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni vzporedno z ravnino ploskve strešine.
Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, treba smiselno upoštevati in posnemati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in ne avtohtone. Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne.
EU/1
Znotraj enote urejanja se že nahaja več stavb. Dovoljena je gradnja ene ali več stavb skladno s 6. členom tega odloka. Posebej so določene zgolj okvirne dimenzije skladiščne stavbe za les, katere tlorisne dimenzije znašajo do cca 20,00 x 30,00 metrov in višine do cca 8,00 metrov. Maksimalni tlorisni gabariti ostalih stavb niso posebej določeni, vendar vključno z nezahtevnimi ter enostavnimi objekti ne smejo presegati naslednje faktorje izkoriščenosti znotraj celotne enote:
Fz (faktor zazidanosti) = 0,8
Višine novih stavb naj ne presegajo višine že obstoječih, razen če tehnologija žage to zahteva.
EU/2
Znotraj enote urejanja se nahaja že obstoječa večnamenska stavba. Dovoljena je gradnja ene ali več stavb skladno s 6. členom tega odloka. Posebej so določene zgolj okvirne dimenzije hangarja za letala, katere tlorisne dimenzije znašajo cca 20,00 x 40,00 metrov in višine cca 9,00 metrov. Določeno je tudi okvirno območje razstavišča, kamor se lahko umeščajo stavbe, ki so pretežno montažne in začasne izvedbe in vsake zase ne presega tlorisne velikosti 50 m². Maksimalni tlorisni gabariti ostalih stavb niso posebej določeni, vendar vključno z nezahtevnimi ter enostavnimi objekti ne smejo presegati naslednje faktorje izkoriščenosti znotraj celotne enote:
Fz (faktor zazidanosti) = 0,6
Višine ostalih stavb naj ne presegajo višine že obstoječih oziroma višine načrtovanega hangarja.
EU/3
Znotraj enote urejanja se nahajajo že obstoječe stanovanjske stavbe. Dovoljena je gradnja ene ali več stavb skladno s 6. členom tega odloka. Maksimalni tlorisni gabariti stavb niso posebej določeni, vendar vključno z nezahtevnimi ter enostavnimi objekti ne smejo presegati naslednje faktorje izkoriščenosti znotraj celotne enote:
Fz (faktor zazidanosti) = 0,6
Višine stavb naj ne presegajo višine že obstoječih stavb.
EU/4
Tukaj se v travnati obliki že nahaja vzletišče 054 / Pobrežje – Zg. Pobrežje, ki ima obratovalno dovoljenje. Trenutno je vzletno pristajalna steza dolga 330 metrov in široka 15 metrov. S tem odlokom je dovoljeno njeno podaljšanje proti zahodu za 150 metrov tako, da bo skupna dolžina znašala 480 m. Varovalni pas znaša 30 metrov. Dovoljena je tudi označitev vozne steze po obstoječem kmetijskem zemljišču – travniku, kateremu se ne spreminja raba in ki omogoča zgolj dostop do hangerja v enoti EU/02. Dovoljene so zgolj talne oznake in označitve stez s potrebno signalizacijo, ohranja se travna oblika kmetijskih površin. Steze morajo ostati v travni izvedbi. S tem se tudi ne spreminja namenska raba območja, saj zemljišča ostajajo v kmetijski rabi. Zaradi zmanjševanja vidne izpostavljenosti območja se ob vodni površini v smeri vzhod–zahod priporoča vzpostavitev zelenega pasu, ki bo omejil pogled na območje in objekte s severa.
V primeru podaljšanja steze je potrebno pridobiti temu ustrezno obratovalno dovoljenje. Znotraj te enote gradnje stavb niso dopustne.
(5) Zunanja ureditev
EU/1, EU/2, EU/3
Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti z ozelenjenimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden kaskadno. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen. Pri vseh posegih v prostor mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Ob zaključku izvedbe del in po končani gradnji pa sanirati poškodovano drevnino, odstraniti začasne objekte in naprave ter odvečni gradbeni material ter najmanj vzpostaviti prvotno stanje.
(6) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
EU/1, EU/2, EU/3
Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo presegati dimenzij, ki jih določa veljavna zakonodaja, ki ureja to področje. Dopustne so gradnje naslednjih objektov: garaže, drvarnice, pokritega skladišča za lesna goriva, savne, fitnesa, zimskega vrta, lope, ute, nadstreška in ograje. Ograja je lahko do višine 1,5 metra, v primeru posebnih varstvenih zahtev pa tudi višje. Na parceli namenjeni gradnji oziroma znotraj enote urejanja se lahko gradi največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti. Nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe, se na parceli gradijo kot posamični objekti, dopustna pa je tudi postavitev ob objekt. V primeru gradnje več nezahtevnih in enostavnih objektov se ti gradijo s povezovanjem (združevanje objektov pod enotno streho). Ko z združevanjem enostavnih objektov, objekt preseže predpisane dimenzije, ki objekt uvrščajo med nezahtevne in enostavne objekte, se objekt ne smatra več kot nezahteven oziroma enostaven objekt. Nezahtevne in enostavne objekte je treba oblikovno uskladiti s stavbo h kateri pripadajo.
(7) Geomehanski pogoji in usmeritve
Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
8. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Ceste
Dostop do predvidenih ureditev je že omogočen preko obstoječih lokalnih cest. Te ceste napajajo tudi okoliške stavbe.
(2) Mirujoči promet
Za potrebe dejavnosti je za vsako stavbo potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Vsa parkirna mesta se morajo zagotoviti znotraj parcele namenjene gradnji.
9. člen 
(energetska infrastruktura) 
Za načrtovane ureditve se ne načrtujejo novi priključki na električno omrežje oziroma povečanja priključnih moči.
10. člen 
(telekomunikacijska infrastruktura) 
Za načrtovane ureditve se ne načrtujejo novi priključki na telekomunikacijsko infrastrukturo.
11. člen 
(meteorna kanalizacija) 
V skladu s Hidro-geološkim poročilom o možnem ponikanju padavinskih vod na območju OPPN športnega letališča Zgornje Pobrežje (Geo svet Samo Marinc s.p., marec 2018), je ponikanje meteornih vod na območju OPPN zaradi sestave tal in relativno visoke podtalnice, ki onemogočata efektivno ponikanje, praktično onemogočeno. Kot navaja to poročilo so tla pod tanjšo plastjo humusa iz debelejše plasti pliokvartrnih preperinskih in aluvijalnih nanosov, ki so slabo prepustni (koeficient prepustnosti od 1 x 10-6 do 2 x 10-9 m/s). Zato se bodo vse meteorne vode iz območja preko meteornih zadrževalnikov odvajale v obstoječe meteorne kanale ter nadalje v neimenovan potok.
12. člen 
(fekalna kanalizacija) 
Na območju obravnavanega OPPN in širše ni obstoječe niti predvidene fekalne kanalizacije. Fekalne vode iz objektov se speljejo v malo komunalno čistilno napravo, ki se dimenzionira za vsak objekt posebej glede na dejavnost in obremenjenost objekta. Male komunalne čistilne naprave se lahko združujejo v skupno. Iztok očiščenih vod se priključi na meteorno kanalizacijo.
13. člen 
(vodovod) 
Za načrtovane ureditve se ne načrtujejo novi priključki na javno vodovodno omrežje oziroma povečanje odjema.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
14. člen 
(kulturna dediščina) 
Na območju OPPN se ne nahaja nobeno od območij varstva kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
15. člen 
(varstvo voda) 
Pri načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnega zemljišča, pri čemer morajo biti vsi posegi od meje vodnega zemljišča neimenovanega potoka odmaknjeni najmanj 5 metrov. Odpadne komunalne vode se bodo očiščene preko male čistilne naprave odvajale v meteorno kanalizacijo ter nadalje v neimenovan potok. Padavinske odpadne vode se bodo preko meteornih zadrževalnikov odvajale v obstoječe meteorne kanale ter nadaljnje v neimenovan potok, pri čemer ne smejo biti speljane na cestno telo ali v naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga izda Direkcija RS za vode.
16. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19, 44/22) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo navedene mejne dnevne/mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
– EU/1, EU/4: IV. območje varstva pred hrupom
– EU/2: III. območje varstva pred hrupom
– EU/3: II. območje varstva pred hrupom.
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
17. člen 
(varstvo zraka) 
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
18. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
19. člen 
(varstvo tal) 
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
20. člen 
(varstvo gozdov) 
Poseg v gozd in gozdni prostor mora biti izveden v minimalnem potrebnem obsegu tako, da se zagotovi čim manjšo krčitev gozda in poseg v teren ter da se razmere za gospodarjenje z okoliškimi gozdovi ne poslabšajo. V gozdu se lahko postavljajo manjše stavbe (pretežno montažne in začasne) tako, da se v čim večji meri ohranja površina gozda. Ohraniti se mora dostop do gozda po prometnicah znotraj območja OPPN, ki odpirajo gozdove (javna pot št. 768121 in gozdna cesta št. 104019). Vzletno pristajalna steza se podaljša zgolj do obstoječe poljske poti oziroma gozdne ceste na odseku 104043 Zgornje Pobrežje–Globovšek, zato njena prestavitev ni potrebna.
21. člen 
(varstvo kmetijskih zemljišč) 
Pri varstvu kmetijskih zemljišč je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– V času urejanja vzletno pristajalne steze (v nadaljevanju: VPS) in vozne steze (v nadaljevanju: VS) se dela omejijo na čim manjšo površino in izvajajo tako, da se ne posega na sosednja zemljišča in da se jih ne poškoduje. Izvajajo se vsi potrebni ukrepi za preprečitev izlitja nevarnih snovi na kmetijska zemljišča.
– Preprečiti kakršnokoli onesnaženje kmetijskih zemljišč ob urejanju in po ureditvi VPS in VS ter ob eventualni nesreči zagotoviti takojšnje ukrepanje.
– Predvideti in upoštevati primanjkljaje in viške materialov ter deponije načrtovati v sklopu predlaganega posega tako, da ne bodo posegale na kmetijska zemljišča in da se proizvodni potencial kmetijskih zemljišč ne bo poslabšal (ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo).
– Časovna dinamika urejanja VPS in VS mora biti prilagojena na način, da v najmanjši možni meri ovira kmetijsko proizvodnjo.
– Med in po urejanju VPS in VS je treba zagotoviti nemoten dostop do kmetijskih zemljišč, kmetijam pa normalen razvoj in delo.
– V primeru, da bodo kmetovalci zaradi oviranja kmetijske proizvodnje v času urejanja VPS in VS utrpeli ekonomsko izgubo, je treba to nadomestiti.
– Treba je zagotoviti spremljanje potencialnega negativnega vpliva VPS in VS na tla oziroma kmetijska zemljišča in rastline.
– Kmetijska zemljišča, na katera se posega le med urejanjem VPS in VS, se po končanih delih vrnejo v prvotno stanje ali, če to ni mogoče, se lastnikom plača nadomestilo, v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava.
– V primeru odstranitve VPS in VS je treba sanirati predmetna zemljišča in jih vrniti v kmetijsko rabo.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
22. člen 
(obramba) 
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območij ali objektov za obrambo.
23. člen 
(potresna varnost) 
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
24. člen 
(požarna varnost) 
Pri pripravi OPPN so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o zasnovi in študiji požarne varnosti. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah.
25. člen 
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice) 
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Območje OPPN se nahaja na vodonosnem sistemu Golte in delno Zgornje Savinjska dolina. Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):
IME_VOD_TE
Kamniško-Savinjske Alpe
VOD_OBMOCJ
Donava
ST_VODONOS
2
VOD_SKUP1
Kraški/razpoklinski – obširni in lokalni nizko do visoko izdatni vodonosniki
VDOON_1
Apnenčasti in dolomitni vodonosniki – večinoma dobro skraseli
HIDRODIN1
Odprt
SRED_DEB1
>400
LITO_OPIS1
Apnenec, dolomitiziran apnenec in dolomit/Mezozoik
VOD_SKUP2
Medzrnski – lokalni ali nezvezni izdatni, obširni nizko do srednje izdatni
VDOON_2
Vodonosniki v produ, grušču in morenah
HIDRODIN2
Odprt
SRED_DEB2
20
LITO_OPIS2
Prod, pesek, melj, glina in grušč/Kvartar
26. člen 
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi) 
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno skladno s 7. členom tega odloka pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
27. člen 
(dopolnilna in druga zaščita) 
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
28. člen 
(varstvo zračnega prometa) 
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt je potrebno ustrezno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
X. NAČRT PARCELACIJE 
29. člen 
(parcelacija) 
Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji. Vsaka enota urejanja zajema eno ali več parcel namenjenih gradnji.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
30. člen 
(etapnost) 
Izgradnja območja je možna postopoma in sicer po posameznih fazah. Pred gradnjo posameznih stanovanjskih stavb je potrebno do parcele namenjene gradnji zagotoviti prometno dostopnost ter zahtevano komunalno opremljenost.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
31. člen 
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) 
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Dopustno je tudi dodatno podaljšanje vzletišča proti zahodu znotraj območja OPPN, vendar je potrebno v tem primeru prestaviti obstoječo tangirano poljsko pot oziroma gozdno cesto na odseku 104043 Zgornje Pobrežje–Globovšek. Prestavitev gozdne ceste mora biti izvedena skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo gozdnih prometnic. Po prestavitvi mora biti primerno izveden priključek na lokalno cesto. Ravno tako je dopustna drugačna umestitev vozne steze po obstoječem kmetijskem zemljišču – travniku, kateremu se ne spreminja raba in ki omogoča zgolj dostop do hangerja v enoti EU/02, vendar pod pogojem, da ne ovirajo kmetijske dejavnosti.
(4) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 
32. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Rečica ob Savinji. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XIV. KONČNE DOLOČBE 
33. člen 
(dostopnost) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Rečica ob Savinji in na Upravni enoti Mozirje.
34. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
35. člen 
(začetek veljavnosti) 
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0006/2016-22
Rečica ob Savinji, dne 17. februarja 2023
Županja 
Občine Rečica ob Savinji 
dr. Majda Potočnik 

AAA Zlata odličnost