Uradni list

Številka 199
Uradni list RS, št. 199/2021 z dne 22. 12. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 199/2021 z dne 22. 12. 2021

Kazalo

4016. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Hrpelje - Kozina, stran 12673.

  
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) in 16. člena Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 51/15) na 18. redni seji 15. 12. 2021 sprejel
O D L O K 
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Hrpelje - Kozina 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina odloka) 
Ta odlok določa pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, pogoje pri lastni oskrbi s pitno vodo, način izvajanja oskrbe s pitno vodo, meritve in obračun porabe vode, odjem vode iz hidrantov ter pravice in obveznosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Hrpelje - Kozina (v nadaljnjem besedilu: občina).
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe se določi v Tehničnem pravilniku, ki ga pripravi upravljavec, potrdi pa Svet ustanoviteljic javnega podjetja.
2. člen 
(pojmi) 
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– Interni vodomer je naprava, ki je nameščena za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov pitne vode ter ga upravljavec ne vzdržuje.
– Interno vodovodno omrežje je vodovod z vsemi elementi, ki so priključeni za obračunskim vodomerom.
– Izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo je pravna oseba, ki ji je občina poverila izvajanje gospodarske javne službe. Izvajalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti in je odgovoren za kakovostno izvajanje gospodarske javne službe.
– Zunanje hidrantno omrežje so objekti in naprave namenjeni izključno za gašenje požarov.
– Lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
– Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, predstavlja razmejitveno mesto vodovodnega priključka in internega vodovodnega omrežja. Vsi elementi za obračunskim vodomerom so del interne instalacije, ki je v upravljanju in vzdrževanju lastnika oziroma uporabnika.
– Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom.
– Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: vodovodni priključek) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; elementi spoja na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli vodovodnega priključka.
– Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
– Upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe.
– Upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju.
Ostali pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih, v podzakonskih predpisih ali tehničnem pravilniku upravljavca javnega vodovoda.
II. IZVAJANJE DEJAVNOSTI OSKRBE S PITNO VODO 
3. člen 
(oskrba s pitno vodo) 
Oskrba s pitno vodo se na območju občine zagotavlja:
– iz javnih vodovodnih sistemov (izvajanje javne službe),
– iz zasebnih vodovodnih sistemov (lastna oskrba),
– kot samooskrba objekta s pitno vodo (kjer se ne zagotavlja javna služba ali lastna oskrba).
4. člen 
(storitve javne službe) 
Javna služba obsega naslednje storitve:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
– obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
– redno vzdrževanje javnega vodovoda,
– redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih hidrantov za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
– redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
– vodenje evidenc v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– poročanje v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
– monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
– občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda,
– priključevanje novih uporabnikov javne službe,
– podajanje predlogov za načrtovanje razvoja sistema oskrbe s pitno vodo (strokovne podlage, analize, študije, mnenja, projektne naloge) ter načrtovanje objektov za koriščenje in spremljanje količin in kakovosti vodnih virov,
– modeliranje kakovosti pitne vode v vodovodnih sistemih,
– izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda,
– vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture in priključkov na javni vodovod,
– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz hidrantnih omrežij za gašenje požarov zaradi obračuna storitev javne službe,
– nadzorovanje izvajalcev del pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda,
– druge naloge iz tega odloka in drugih predpisov.
Storitve iz prejšnjega odstavka je dolžan izvajati izvajalec javne službe.
V zvezi z opravljanjem storitev javne službe je izvajalec javne službe dolžan opravljati tudi naloge na podlagi javnih pooblastil v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi.
5. člen 
(uporabniki javne službe) 
Uporabnike javne službe določa zakonski ali podzakonski predpis, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
6. člen 
(upravljalec javnega vodovoda) 
Izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo je javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o., Bazoviška cesta 6, 6210 Sežana (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
Upravljalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje javne službe. Zagotavljati mora zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe s pitno vodo, upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise s področja oskrbe s pitno vodo.
7. člen 
(lastna oskrba s pitno vodo) 
Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih in na način, kot to določajo predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
8. člen 
(vodenje katastra) 
Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavljajo občine v sodelovanju z upravljavcem javnega vodovoda in ga je upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost ter ga stalno dopolnjevati.
Stroški izdelave in vodenja katastra gospodarske javne infrastrukture, se skladno s Pogodbo o vodenju katastra javne infrastrukture krijejo iz proračunskih sredstev občin lastnic.
III. STANDARDI OPREMLJENOSTI 
9. člen 
(opremljenost naselij) 
Standarde opremljenosti naselij določajo zakonski in podzakonski predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
10. člen 
(določitev območij javnih vodovodov) 
Območja javnega vodovoda za:
1. območja, kjer se izvaja javna služba,
2. območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe,
3. območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in
4. območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka,
določena v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, in ločeno prikazana na grafiki (temeljna topografska karta), ki je priloga in sestavni del tega odloka.
Grafična priloga se v primeru sprememb in dopolnitev dejanskega stanja, spremeni oziroma dopolni s sklepom župana, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Grafična priloga je javno objavljena na prostorskem informacijskem sistemu Občine Hrpelje - Kozina.
11. člen 
(obveznost priključitve) 
Stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba in so izpolnjeni tehnično dobavni pogoji mora, biti priključena na javni vodovod na način in pod pogoji, kot ga določa tehnični pravilnik.
Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
Na območjih, kjer se zgradi nov javni vodovod, mora upravljavec bodoče uporabnike obvestiti, da je priključitev njihovih objektov na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od prejema obvestila in mu določiti pogoje za priključitev. Gradnjo vodovodnega priključka mora lastnik zaključiti najkasneje v 6 mesecih po prejemu obvestila o priključitvi in v istem roku o tem obvestiti upravljavca.
Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
12. člen 
(prepoved priključitve na javni vodovod) 
Prepovedi priključitve na javni vodovod so določene v zakonskem ali podzakonskem predpisu, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
13. člen 
(načrtovanje in priključitev na javni vodovod) 
Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta (uporabnik), ki se priključuje na vodovod.
Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
Če razpoložljive zmogljivosti vodnih virov in vodovodnega sistema ne dopuščajo novih priključitev, se soglasje ne izda.
V primeru neustrezne zmogljivosti vodovodnega omrežja ali priključevanja na območju brez javnega vodovoda, se naročniku ali pooblaščencu izda projektne pogoje in določi obseg dograditve ali rekonstrukcije vodovodnega omrežja, na katerega bo izvedena priključitev.
Priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika ali investitorja.
Za vsako spremembo izvedbe priključka na javni vodovod mora uporabnik ali investitor ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
Brez predhodnega pisnega soglasja izvajalca javne službe uporabnik ne sme dovoliti priključitve stavb ali gradbeno inženirskih objektov drugih uporabnikov na svojo interno vodovodno napeljavo ali na priključek na javni vodovod.
14. člen 
(začasna priključitev na javni vodovod) 
Izvajalec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve in začasne objekte. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali drug dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Izvajalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva.
Trajanje gradbiščnega priključka se omeji na čas trajanja gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta oziroma do začetka uporabe stavbe, vendar najdlje 5 let od izvedbe priključka. Če uporabnik v tem času gradnje objekta še ne zaključi, mora zaprositi za podaljšanje prej navedenega soglasja.
Cena za uporabo vode na gradbiščnih priključkih (vod za gradbišča) se določi kot trikratnik veljavne cene vodarine v okviru storitev gospodarske javne službe. Gradbiščni priključek se ukine, ko investitor uredi odvajanje in čiščenje voda, skladno z zakonodajo in prične uporabljati objekt.
Uporabnik mora o začetku rabe objekta upravljalca obvestiti v 8 dneh od pričetka rabe.
15. člen 
(namakalni priključki) 
Na vodooskrbnih območjih, kjer vodovodni sistem to dopušča, je po predhodnem soglasju upravljavca in s pridobljenim vodnim dovoljenjem mogoče izvesti priklop na vodovodno omrežje za potrebe namakanja (posebna storitev). Iz namakalnih priključkov se sme uporabljati voda izključno za namakanje v vodnem dovoljenju določenih površin.
16. člen 
(spremembe na priključkih) 
V kolikor želi uporabnik odjemno mesto začasno ali trajno odklopiti, je dolžan posredovati vlogo na predpisanem obrazcu in po odklopu poravnati vse terjatve na tem odjemnem mestu in stroške odklopa. Ob ponovnem priklopu je dolžan poravnati stroške priklopa. V času začasnega odklopa je uporabnik dolžan plačevati stroške omrežnine.
Ukinitev priključka oziroma trajni odklop na javni vodovod je dovoljen, če se priključena stavba ali gradbeno inženirski objekt poruši oziroma je objekt v takem stanju, da ne omogoča bivanja oziroma rabe za živali. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev priključka na javni vodovod. Ukinitev priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe na stroške uporabnika.
Prenos priključka (zamenjava lastnika ali uporabnika) ali obveznosti plačila storitev na drugo pravno ali fizično osebo je mogoč pod pogojem, da dotedanji lastnik oziroma uporabnik nima odprtih obveznosti do upravljavca javnega vodovoda iz tega priključka. Če obstaja obveznost lastnika oziroma uporabnika, prenos priključka oziroma sprememba plačnika ni možna. Priključitev novega uporabnika se v tem primeru izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javni vodovod.
IV. MERJENJE PORABE PITNE VODE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE 
17. člen 
(merjenje količin porabljene vode) 
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih (m3) z odčitavanjem obračunskega vodomera. Odčitavanje stanja vodomera se vrši periodično glede na vrsto uporabnika, skladno s terminskim planom, ki ga določi upravljavec vodovoda. Ob zamenjavi vodomera je upravljavec javnega vodovoda dolžan obvezno odčitati stanje vodomera.
18. člen 
(namestitev obračunskega vodomera) 
Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec javnega vodovoda obračunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika. Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera (vodomernega jaška) določi upravljavec javnega vodovoda samostojno, vendar v skladu s projektom, veljavnimi predpisi in podrobnejšimi tehničnimi pravili, ki so določeni v Tehničnem pravilniku upravljavca.
V novozgrajenih večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
Obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan s strani pristojnega urada za kontrolo meril.
Upravljavec javnega vodovoda vzdržuje obračunske vodomere ter skrbi za njihove redne preglede in za menjavo. Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo. Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera se pokrivajo iz zbranih sredstev omrežnine. V primeru poškodovanja vodomera, za katerega je odgovoren uporabnik (kot npr. zmrzal, poškodbe ipd.), je zamenjava vodomera strošek uporabnika in se ne krije iz zbranih sredstev omrežnine.
Vodovodni priključek in prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, morata biti upravljavcu javnega vodovoda vedno dostopna za vzdrževanje in redne preglede.
Uporabnik ne sme odstraniti, prestavljati, zamenjati ali popraviti obračunskega vodomera, niti odstraniti plombe.
19. člen 
(interni vodomeri) 
V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še interni vodomeri, ki služijo uporabnikom ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih oziroma za porazdelitev stroškov porabe vode.
20. člen 
(preverjanje točnosti vodomerov) 
Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven predpisanih dopustnih mej, določenih z veljavnimi predpisi o meroslovju, nosi vse stroške zamenjave in preizkusa upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik. Zahteva za izredno kontrolo mora biti pisna.
21. člen 
(obračun porabljene vode) 
Stanje na obračunskem vodomeru se odčitava najmanj dvakrat letno za gospodinjstva oziroma fizične osebe, za pravne osebe pa mesečno. V vmesnem obdobju, ko vodomer ni odčitan, se uporabniku zaračuna mesečna akontacija. Akontacijo določi upravljavec, lahko pa uporabnik zahteva spremembo višine akontacije.
V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni interni vodomeri, lahko upravljavec izda račun posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na internih vodomerih. Razlika med seštevkom dobavljene vode po odčitkih na internih vodomerih in po odčitku na glavnem vodomeru se razdeli na vse uporabnike v objektu, sorazmerno glede na porabo.
V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in na internem omrežju niso vgrajeni interni vodomeri, se odčitana poraba porazdeli glede na število prijavljenih oseb v posamezni stanovanjski enoti oziroma po ključu, ki ga uporabniki sporazumno medsebojno določijo oziroma po ključu, ki ga določa podzakonski predpis.
22. člen 
(obračun pavšalne porabe vode) 
V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari in okvara ni rezultat nepooblaščenega posega v sistem, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečja porabe vode v primerljivem trimesečnem obdobju istega leta.
Če upravljavec ne more odčitati števca, mora o tem obvestiti uporabnika, uporabnik pa mora upravljavcu sporočiti stanje vodomera v roku 5 dni, sicer se mu obračuna poraba vode po povprečju preteklih 12 mesecev – akontacija.
23. člen 
(plačevanje računa) 
Uporabnik je dolžan plačati račun do dneva zapadlosti računa. Plačnik storitev javne službe je njen uporabnik.
V primeru oddaje stavbe, posameznega dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v najem, je plačnik lahko najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik in je taka pogodba posredovana upravljavcu javnih vodovodov. Lastnik za obveznosti najemnika, ki jih ima ta kot uporabnik po tem odloku, odgovarja v razmerju do upravljavca subsidiarno.
V primeru, da uporabnik ne poravna računa do datuma zapadlosti računa, ga je upravljavec dolžan pisno opomniti na zapadle neplačane obveznosti. Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec javnega vodovoda prekine dobavo vode in začne postopek izterjave po sodni poti. Postopek izterjave se v primeru iz drugega odstavka lahko prične tudi zoper lastnika. Upravljavec prekine dobavo vode do poplačila celotne obveznosti, vključno s stroški prekinitve.
24. člen 
(ugovor) 
Uporabnik, ki mu je bila obračunana poraba vode po opravljenem odčitku, lahko v 8 dneh po prejemu računa vloži pisni ugovor upravljavcu vodovoda, če meni, da mu količina porabljene vode ni pravilno odmerjena. Upravljavec javnega vodovoda je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. V kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin.
V. PREKINITVE DOBAVE VODE 
25. člen 
(prekinitev dobave vode) 
Upravljavec lahko na stroške uporabnika prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
– če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode v posebnih primerih,
– če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
– če je priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljavca javne infrastrukture,
– če dovoli priključitev preko interne instalacije tretjim osebam, brez soglasja upravljavca vodovoda,
– če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tega noče preprečiti,
– če uporabnik onemogoča delavcu ali pooblaščencu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij, v skladu z določili tega odloka,
– če je prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, nedostopen, zasut ali nevzdrževan in uporabnik tudi po opominu upravljavca, do postavljenega roka, pomanjkljivosti ne odpravi,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v objekte in naprave, ki so v upravljanju upravljavca,
– če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
– če uporabnik ne plača računa po postopku in na način, določen v tem odloku,
– če z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali dobavo vode.
Prekinitev dobave vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe z vodo plača uporabnik.
Upravljavec je dolžan opraviti ponovno priključitev, ko so izpolnjeni vsi pogoji za priključitev.
26. člen 
(vzdrževalna in investicijska dela) 
Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora najkasneje 1 dan pred prekinitvijo obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način in na spletni strani izvajalca javne službe o času trajanja prekinitve dobave vode.
V primerih nepredvidenih okvar ima upravljavec pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila, mora pa takoj, ko je to mogoče, uporabnike obvestiti o času trajanja prekinitve dobave vode na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki traja dlje od 24 ur, zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile, mora izvajalec javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe.
27. člen 
(izredne razmere in prednostna oskrba s pitno vodo) 
V primeru višje sile (potres, požar, suša, onesnaževanje virov, izpad energije, velike okvare in drugo) in v skladu z zakonom lahko upravljavec brez nadomestila škode prekine ali zmanjša dobavo vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike in postopati v skladu s sprejetim načrtom ukrepov za take primere. Skrbeti mora predvsem za prednostno oskrbo za osnovne življenjske potrebe uporabnikov in za požarno varnost.
V primeru redukcij dobave vode, je kot prva omejena poraba vode pri uporabnikih posebnih storitev.
VI. FINANCIRANJE IN OBLIKOVANJE CEN OSKRBE S PITNO VODO 
28. člen 
(financiranje) 
Javna služba se financira iz:
– cene storitve javne službe,
– proračuna občine,
– drugih virov.
29. člen 
(oblikovanje cen) 
Cene javne službe oskrbe s pitno vodo se oblikujejo v skladu s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe, na predlog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo. Potrdi pa jih občinski svet. Cena storitve javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture (omrežnina) in cene, ki se nanaša na opravljanje storitve javne službe.
30. člen 
(elaborati o cenah) 
Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o ceni storitve javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom. Elaborat izvajalec posreduje občini v tekočem letu najpozneje do 31. 10., ne glede na višino potrebnih sprememb cene storitve javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje. Občine elaborat pregledajo, in v primeru vsebinsko utemeljenih razlogov zahtevajo dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 30 dni od prejema. Izvajalec mora na zahtevane dopolnitve ali spremembe odgovoriti v roku 30 dni od prejema le-teh. Občine morajo cene na podlagi elaborata potrditi najkasneje do 31. 12. tekočega leta za prihodnje leto.
Če občina ne potrdi elaborata do roka navedenega v prejšnjem odstavku, se za čas do potrditve elaborata, najemnina za infrastrukturo določi v višini, ki jo v omrežnini zaračunava izvajalec uporabnikom.
31. člen 
(subvencije cen) 
Občina samostojno odloča o načinu subvencioniranja. Subvencije se določijo v skladu s predpisi, s sklepom občinskega sveta občine. Subvencija se lahko zagotovi le za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti (kar mora biti razvidno iz ustreznih registrov).
32. člen 
(posebne storitve) 
Posebne storitve izvajalca so storitve, ki jih izvajalec javne službe opravlja in pri tem uporablja javno infrastrukturo, in niso obvezne storitve javne službe. V okviru prostih zmogljivosti javnega vodovoda, lahko izvajalec opravlja posebne storitve v soglasju z občino, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova. Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe oskrbe.
Razmerje med izvajalcem in uporabnikom posebne storitve je podrobneje urejeno s pogodbo o posebnih storitvah.
VII. EVIDENCE UPORABNIKOV 
33. člen 
(evidence uporabnikov) 
Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika,
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu),
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
– datum vnosa podatkov.
Upravljavec lahko za posameznega uporabnika z njegovim soglasjem zbira tudi podatke o:
– zaposlitvi,
– številki osebnega računa,
– davčni številki,
– deležu lastništva,
– EMŠO.
Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in plačnika,
– šifro dejavnosti (SKD),
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,
– naslov,
– transakcijski račun,
– davčno številko,
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
– datum vnosa podatkov.
Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu,
– lastništvu nepremičnine,
– šifri odjemnega mesta.
34. člen 
(dodatne evidence v večstanovanjskih stavbah) 
Lastniki, najemniki in upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o:
– statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem;
– vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:
– ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,
– listino o prenosu lastninske pravice (razen upravnik),
– številko in naslov odjemnega mesta,
– podpisano izjavo novega lastnika, najemnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik.
35. člen 
(pridobivanje evidenc) 
Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o javnih gospodarskih službah. Zbrani podatki se obdelujejo skladno z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja varovanje osebnih podatkov.
36. člen 
(izstavitev računa za večstanovanjski objekt) 
Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:
– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu;
– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklenejo pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna oziroma ključa delitve.
VIII. OBVEZNOSTI UPORABNIKOV 
37. člen 
(obveznosti uporabnikov) 
Uporabniki morajo:
– redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,
– redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih,
– varovati priključek na javni vodovod in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
– zagotavljati dostop za opravljanje vzdrževalnih del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom in priključkom na javni vodovod,
– sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku na javni vodovod in obračunskem vodomeru,
– zagotoviti dostop do internih inštalacij in vodomernega mesta zaradi odčitavanja, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera, pregleda, odvzema vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
– pisno obveščati izvajalca javne službe v roku 8 dni od nastanka spremembe o spremembi plačnika, o spremembi stalnega ali začasnega prebivališča, o spremembi lastninske pravice na stavbi ali gradbeno inženirskem objektu, ki je priključen na vodovodno omrežje,
– plačevati račune za javno službo v roku, navedenem na računu,
– urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah, ki po predpisih ne potrebujejo upravnika,
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
– dovoliti obnovo priključka na javni vodovod in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe,
– urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe,
– povrniti škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
– povrniti škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi s pitno vodo kot posledice njegovega ravnanja,
– pred priključitvijo stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod pridobiti soglasje izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka,
– izvesti priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili tega odloka,
– urejati medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera, in sporočati izvajalcu javne službe plačnika,
– nadzirati dejansko porabo pitne vode in jo primerjati s porabljeno vodo ob priključitvi,
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
IX. GRADNJA VODOVODNEGA OMREŽJA 
38. člen 
(gradnja objektov in naprav javnega vodovoda) 
Pred pričetkom gradnje javnega vodovoda je investitor dolžan obvestiti upravljavca vodovoda o nameravani gradnji vsaj 7 dni pred pričetkom del.
Gradnjo objektov in naprav javnega vodovoda lahko izvaja strokovno usposobljena oseba, posege v obstoječi sistem javnega vodovoda pa izvaja upravljavec.
Ob izgradnji vodovodne infrastrukture je investitor dolžan zagotoviti strokovni nadzor s strani upravljavca javnega vodovoda.
39. člen 
(prenos novozgrajenih vodovodov na občino) 
Kadar investitor vodovoda ni občina, mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o komunalnem opremljanju z občino. Investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja je dolžan po končani gradnji le-te predati v last občini. Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo javnega vodovoda, s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu.
Investitor je dolžan predati zgrajeni javni vodovod občini najkasneje v roku enega meseca po uspešno opravljenem internem tehničnem pregledu upravljavca javnega vodovoda skladno z zahtevami Tehničnega pravilnika. Prevzete vodovodne objekte in naprave skladno z določili tega člena preda občina v upravljanje upravljavcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji.
X. VAROVANJE VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV 
40. člen 
(varovalni pas vodovoda) 
Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za posege na območju trase.
Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje.
41. člen 
(obveznost vzpostavitve prvotnega stanja) 
Investitorji oziroma izvajalci del morajo pri novogradnji, vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti javno vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom upravljavca. Stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo investitorja.
Upravljavci drugih omrežij in naprav (elektrika, telefon, plinovod, KTV, kanalizacija) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovane.
V primeru nastalih poškodb na javnem vodovodu ali vodovodnem priključku, morajo upravljavca javnega vodovoda nemudoma obvestiti in pri njem naročiti popravilo poškodb ter poravnati vse stroške, ki so nastali zaradi nastalih poškodb.
XI. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV 
42. člen 
(hidranti) 
Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni požarni varnosti in morajo biti ves čas dostopni in v brezhibnem stanju. Javne hidrante vzdržuje upravljavec javnega vodovoda.
Podatke o hidrantih vodi upravljavec javnega vodovoda v katastru.
Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda oziroma upravljavca zasebnega vodovoda se sme uporabljati voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca javnega vodovoda o uporabi in količini iz hidrantov odvzete vode.
Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru nosi vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil na hidrantu in vodovodnem omrežju.
XII. NADZOR 
43. člen 
(nadzor) 
Strokovni nadzor nad izvajanjem nalog izvajalca javne službe in upravljavca javnih vodovodov opravlja organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe in inšpekcija pristojna za okolje.
Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo občine.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE 
44. člen 
Z globo 1.400 evrov se kaznuje pravna oseba – upravljalec javnega vodovoda, če:
– prekine dobavo vode v nasprotju s 25. členom tega odloka;
– začasno prekine dobavo vode v nasprotju s 26. členom tega odloka;
– neupravičeno omejuje porabo vode.
45. člen 
Z globo 400 evrov se kaznuje uporabnik vodovoda, če:
– odvzema vodo iz hidrantnega omrežja v nasprotju z 42. členom tega odloka;
– uporablja vodo iz namakalnih priključkov v nasprotju s pogoji določenimi v vodnem dovoljenju oziroma soglasju za priključitev;
– ne upošteva izdanih omejitev porabe vode.
46. člen 
Z globo 1000 evrov se kaznuje uporabnik, pravna oseba, posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca;
– ravna v nasprotju z 11. in 12. členom tega odloka;
– s posegom ali dejanjem v varovalnem pasu vodovoda povzroči škodo ali posledično dodatne stroške pri vzdrževanju vodovoda;
– namensko ravna v nasprotju s 37. členom tega odloka.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
47. člen 
Za rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno dovoljenje, skladno z določbami veljavne zakonodaje in tega odloka.
Lastniki zasebnih vodovodov morajo v 3 mesecih od uveljavitve tega odloka določiti upravljavca zasebnega vodovoda skladno s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo in o tem obvestiti upravljavca in občino.
48. člen 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih za dobavo vode na območju Občine Sežana (Uradne objave št. 20, z dne 31. 5. 1991).
49. člen 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-7/2021-1
Hrpelje, dne 15. decembra 2021
Županja 
Občine Hrpelje - Kozina 
Saša Likavec Svetelšek 

AAA Zlata odličnost