Na podlagi 11. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP in 106/10 popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 158. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 70/16) in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15 in 12/16 – popravek in 69/17) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 31. seji dne 29. 3. 2018 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja Škalce nad cesto v Oplotnico
1. člen
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja Škalce nad cesto v Oplotnico – v nadaljevanju OPPN.
(2) OPPN je izdelalo podjetje BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p., Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica, s številko projekta 01/17 – OPPN.
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve za gradnjo v območju obdelave, ki se načrtuje z OPPN, in sicer umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo stanovanjskih stavb in pogoje priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po izgradnji objektov in ureditvi okolja.
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi tekstualni del, grafični del in priloge.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJEJO Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM
3. člen
(opis območja obdelave in načrtovane prostorske ureditve)
Z OPPN se načrtuje ureditev dela območja UN1/103 kot OPPN_24 za območje Škalce nad cesto v Oplotnico, z namensko rabo prostora SS (stanovanjske površine, ki so s pretežno rabo namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi). V OPPN je predvidena gradnja individualnih stanovanjskih stavb.
III. UREDITVENO IN VPLIVNO OBMOČJE OPPN
4. člen
(1) Območje OPPN obsega parcelne številke 1561/3, 1561/17-del, 1561/7, 1561/15-del, 1561/14, 1561/8, 1561/11, 1561/4, 1561/5, 1561/6, 1561/18, 1561/19, 1561/20, 1561/22, 1561/23, 1561/24, 1561/28, 1561/29, 1561/30, 1561/25, 1561/26, 1561/27, 1573/9, 1573/8 severni del z obstoječo dovozno cesto in južni del 1573/5, 1573/7, 1573/1-del vse k.o. 1105 Škalce in ostale okoliške, ki bodo potrebne za izvedbo prostorskih ureditev in potrebnih komunalnih in energetskih priključkov.
(2) V postopku izdelave OPPN je bila v severnem delu izvedena nova parcelacija, zaradi česar se parcele v sklepu o začetku priprave ne ujemajo s seznamom obravnavanih parcel v OPPN.
(3) V severnem delu so bila pred pričetkom postopka izdelave OPPN izdana že tri gradbena dovoljenja, ki so upoštevana pri izdelavi in predstavljajo/povzemajo zatečeno stanje glede prometne in komunalne opreme območja.
(4) Za dovoz do zazidalnega območja Winter je bilo za izgradnjo ceste izdano gradbeno dovoljenje št. 351–167/2017/2 (11242) dne 22. 5. 2017.
(5) Z izjavo dne 25. 9. 2017 se je eden izmed lastnikov zemljišč odločil, da odstopa od začrtanega OPPN in predlaga, da se v obravnavo zajameta le parceli št. 1573/5 in 1573/7 ter severni del 1573/1 k.o. 1105 Škalce.
(1) Vplivno območje OPPN je ureditveno območje OPPN in lahko vključuje ureditve izven območja, ki so potrebne za izvedbo priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
(2) Območje je povezano z naseljem z državno cesto, ki poteka vzdolž vzhodne meje območja obravnave. Območje prečkata dva 20 kV visokonapetostna daljnovoda in 20 kV kablovod ELEKTRO Maribor d.d. Varovalni pasovi energetskih in komunalnih vodov ter cesta pogojujejo umeščanje objektov in potek drugih komunalnih vodov.
(3) Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na obstoječo rabo prostora v okolici in bo delno predstavljala dodatno obremenitev na že vzpostavljeno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo, ki jo bo potrebno ustrezno dograditi in razširiti oziroma zgraditi na novo.
(4) Vplivi novogradenj z vidika varnosti pred požarom, z vidika varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja, z vidika varnosti pri uporabi objektov in vplivi hrupa v okolju, bodo v okviru dovoljenih ravni.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(1) V ureditvenem območju je dovoljena gradnja novih objektov in njihova rekonstrukcija, dozidava in nadzidava. Sprememba namembnosti obstoječih objektov je možna v skladu z vrstami dejavnosti iz 8. člena.
(2) Dovoljena so redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih, kakor tudi dozidava in nadzidava.
(3) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost.
(1) Enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti v skladu z veljavnim predpisom.
V delu stanovanjske zgradbe je lahko do 40 % BTP namenjene za okolju nemoteči poslovni dejavnosti: informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.
(pogoji za lego, velikost in oblikovanje objektov)
Lega objekta na zemljišču
(1) Lega stanovanjskih stavb je določena z gradbeno linijo in gradbeno mejo, ki so razvidne iz situacije.
(2) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni fasadni deli stanovanjskega objekta, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad. V južnem delu OPPN je določena z odmikom 5 m od meje parcele bodoče ceste. V severnem delu je določena za skrajni zahodni objekt.
(3) Gradbena meja je linija, ki je fasadna stena stanovanjskega objekta ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje umaknjena v notranjost. Pri določanju gradbene meje so upoštevani varovalni pasovi državne ceste, daljnovodov, kablovoda in drugih obstoječih komunalnih vodov.
(4) Umeščanje stanovanjskih stavb je ob gradbeno črto oziroma linijo znotraj gradbene meje v območje možne pozidanosti, ki upošteva FZ je 0,4.
(5) Zagotovljeni so odmiki 4 m od mej s sosedi in odmik gradbene linije 2 m od nove dovozne ceste ter 9 m oziroma 10 m od državne ceste R III reda št. 700. Upoštevani so tudi varovalni pasovi daljnovodov in kablovodov, ki so pomemben element pri umeščanju objektov.
(6) Pri umeščanju in oblikovanju zgradb ter gradnji je potrebno upoštevati konfiguracijo terena.
Velikost in zmogljivost
(1) Tloris zgradbe je znotraj gradbene meje podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5). Daljša stranica zgradbe v južnem delu OPPN je vzporedna državni cesti oziroma plastnicam terena. V severnem delu se tloris zgradb prilagaja terenskim razmeram znotraj gradbene meje.
(2) Znotraj gradbene meje so dovoljeni izzidki (tloris v obliki črke L ali T), ki pa ne smejo bistveno porušiti osnovnih razmerij tlorisa. Višinski gabarit je klet ali delna klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje. Dopustna je medetažna gradnja. Višina zgradbe je prilagojena višinskim gabaritom na sosednjih zgradbah z enako namembnostjo in ne sme presegati višine 7.5 m nad koto pritličja. Pri podkletenih stavbah je klet lahko vkopana v celoti ali le delno, kar je odvisno od konfiguracije terena in geotehničnih pogojev. Služi lahko tudi kot terasa. Nulta kota objektov (kota pritličja) v južnem delu OPPN se prilagodi višini terena, okoliškim objektom in novi dovozni cesti ter možnosti priključevanja na kanalizacijske komunalne vode. Možna je gradnja objektov tudi brez kleti, v kolikor iz geotehničnega poročila o pogojih temeljenja za posamezno gradnjo izhaja, da je geološka zgradba stabilna in primerna za tovrstno pozidavo.
Arhitekturno oblikovanje
(1) Objekti naj bodo arhitekturno oblikovani. Glede na konfiguracijo terena, ki je v strmem do zmerno strmem pobočju, in pozidavo v neposredni okolici, ki je precej raznolika, je priporočljivo upoštevanje osnovnih norm za individualno stanovanjsko gradnjo in prilagoditev oblikovanja terenskim razmeram.
(2) Odprtine na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije stavbe in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) stavbam, barve na fasadah naj bodo v svetlih in nevsiljivih tonih.
(3) Streha je priporočena simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 40° oziroma prilagojena streham na sosednjih stavbah, tudi ravna ali enokapnica. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe in državno cesto. Dovoljena je izvedba frčad, strehe nad izzidki naj bodo oblikovane enotno, kot nad osnovnim delom stavbe oziroma z vložki ravnih streh.
(4) Strešna kritina je opečna oziroma finalno opečne barve (v primeru drugega materiala), z barvo in materialom se mora prilagajati sosednjim obstoječim stavbam.
(pogoji za izkoriščenost parcel namenjenih gradnji)
Pri načrtovanju stavb in posegov v prostor je, za določanje velikosti stavb in drugih prostorskih ureditev na parceli namenjeni gradnji, potrebno upoštevati za SS faktor zazidanosti največ 0,4.
(pogoji za posege na obstoječih objektih)
(1) Za velikost in oblikovanje dozidav k samostojnim enostanovanjskim stavbam je potrebno poleg določil tega odloka za dopustno izrabo prostora in lego objektov upoštevati naslednje pogoje:
– prizidani del mora biti funkcionalno povezan z obstoječo stavbo, lahko tudi kot zaključena stanovanjska enota s svojim vhodom, s pogojem, da s tlorisno površino ne presega:
– 60 % tlorisne površine obstoječe stavbe v primeru, da je ta manjša od 130 m2,
– 40 % tlorisne površine obstoječe stavbe v primeru, da je ta večja od 130 m2;
– višinski gabarit je lahko le enak osnovni stavbi ali nižji;
– streha: naklon in kritina usklajena s streho osnovne stavbe.
(2) Za velikost in oblikovanje nadzidav samostojnih enostanovanjskih stavb je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– nadzidava je mogoča, če novi gabarit ne bo presegal višin določenih v tem odloku,
– v oblikovanju se mora podrejati obstoječi zazidavi,
– FZ = 0,4 in ne sme biti prekoračen.
(pogoji za zunanjo ureditev)
(1) Dovozi so urejeni iz obstoječe in nove dovozne ceste. V južnem delu so dovozi predvideni na zahodni strani zgradb v višini pritlične etaže oziroma na vzhodni strani v višini kletne etaže. Dostopne poti in zunanje površine je potrebno oblikovati tako, da se čim bolj prilagajajo terenu. Pri izbiri materiala za končno utrditev dovoznih poti in parkirnih površin je potrebno izbrati materiale z nižjim koeficientom odtoka in se izogibati asfaltu, s čimer zmanjšamo hipni odtok meteornih vod.
(2) Za vsako stanovanjsko zgradbo sta predvideni po dve parkirni mesti za osebna vozila, z možnostjo nadkritja in dodatno parkirno mesto za obiskovalce.
(3) Ograje je načeloma možno postavljati tam, kjer so okoliška zemljišča pretežno že urejena na podoben način. Kot ograja je priporočena lesena ali živa meja oziroma ograja oblikovana ob upoštevanju pogojev iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost. Živa meja mora biti zasajena z avtohtonimi vrstami grmovnic; neavtohtone vrste (ciprese, kleki in podobno) niso priporočene. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
(4) Višinske razlike terena je priporočeno premoščati s travnatimi brežinami. Gradnja opornega zidu višjega od 1 m je dovoljena le z upoštevanjem navodil in priporočil geomehanika. Višje oporne zidove je treba izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. V primeru postavitve opornih zidov morajo biti le-ti obdelani z naravnimi materiali in intenzivno ozelenjeni z avtohtono vegetacijo.
(5) Okolica objekta oziroma zelene površine na parceli se lahko zasadi le z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe:
– uta, lopa, nadstrešek, garaža, bazen, vetrolov, zimski vrt ipd.
– ograje, škarpe in podporni zidovi ipd.
(2) Odmik nezahtevnih in enostavnih objektov od meje s cesto je min. 2 m. Uvoz v nadstrešnico, garažo ali parkirišče mora biti iz dvorišče strani. V primeru, če je uvoz v objekt (garaža, nadstrešnica, lopa) urejen direktno iz ceste, mora biti odmik nezahtevnega ali enostavnega objekta od parcelne meje s cesto 5 m (v gradbeni liniji).
(3) Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj izpostavljeni del objekta) oziroma bliže ob pridobiti pisnega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(4) Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,50 m, če je odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
(5) Škarpe in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 2,00 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
(6) Nezahtevni in enostavni objekti se oblikovno uskladijo z osnovnim objektom.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE JAVNE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA NANJO
14. člen
Priključevanje na RIII-700/1272 in gradnja v varovalnem pasu državne ceste:
1. Pri načrtovanju posegov in objektov v predmetnem območju urejanja se uporablja veljavna zakonodaja, predpisi in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na gradnjo, varstvo, upravljanje in vzdrževanje javne ceste.
2. Načrtovane prostorske ureditve zagotavljajo:
– Varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo.
– Postavljeni bodo ustrezni prometni znaki in opozorila za cestni priključek, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere in varno odvijanje prometa.
– Načrtovanje je usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in gradnje ceste ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve.
– S predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
3. Prostorski akt vsebuje opredelitev in utemeljitev vseh posegov v vplivnem območju RIII-700/1272 in varovalnem pasu; v varovalnem pasu ceste bodo potekali komunalni vodi na lastni parceli, izven območja cestnega sveta. Prikaz ureditev poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in izvedba komunalnih priključkov je razvidna iz situacije.
4. Posegi ne smejo negativno vplivati na območje državne ceste in prometa na njej. Načrtovana je prestavitev RIII-700/1272.
5. Predvideni posegi morajo biti usklajeni z obstoječo in bodočo ureditvijo državne ceste. Zaradi posega ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa, prav tako ne sme biti ovirano vzdrževanje ceste, odvodnjavanje ceste, preglednost idr. Vsi posegi morajo biti usklajeni z morebitno izdelano projektno dokumentacijo ureditve državne ceste ali občinske ceste. Vse rešitve je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državne cest ali občinske ceste.
6. Obstoječi cestni priključek na RIII-700/1272 in dovozno cesto bo potrebno rekonstruirati oziroma predvideti za dvosmerni promet v dolžini do predvidene nove južne dostopne ceste OPPN-ja. Razširitev je predvidena na vsako stran ceste, kar je razvidno iz prometne situacije.
7. Prometno tehnični elementi skupinskega cestnega priključka se morajo predvideti skladno z 12. in 13. členom Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09 in 109/10).
8. Cestni priključek mora biti pravokoten na glavno prometno smer, vzdolžni nagib pa se predvidi skladno s 13. členom Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste. Širina cestnega priključka je odvisna od širine voznega pasu regionalne ceste in merodajnega vozila oziroma dimenzij predvidenih vozil (osebna vozila, tovornjak ipd.) in se preverijo z dinamičnimi traktrisami merodajnega vozila.
9. Znotraj meja cestnega sveta in preglednega trikotnika cestnega priključka ni dovoljenja zasaditev, postavitev skulptur, reklamnih panojev, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na državni cesti ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti na državni cesti.
10. Na cestnem priključku je potrebno predvideti ustrezno prometno signalizacijo.
11. Meteorne vode in druge vode s predmetnega območja ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa RIII-700/1271.
12. Za vse prestavljene ali nove komunalne vode v cestni svet, cestno telo, zračni prostor, parcelo državne ceste, je z DRSI potrebno skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice ter za novi rekonstruirani cestni priključek, po pogodbi urediti medsebojno razmerje v zvezi z ureditvijo priključkov na državno cesto (tretji odstavek 3. člena Zakona o cestah).
13. Investitor si mora za posege in objekte v varovalnem pasu regionalne ceste pridobiti soglasje na osnovi PGD projekta pred pričetkom del.
Nova dovozna cesta v južnem delu
• Zakon o cestah med drugim določa:
– Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni promet, je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin. Promet mora biti urejen in označen v skladu s predpisi o javnih cestah.
– Javne ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, morajo biti opremljene s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence cestnega prometa opozarja na nevarnosti na cesti ali delu ceste, jim naznanja omejitve, prepovedi in obveznosti, jim daje potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter jih vodi v prometu.
– Vse rešitve morajo biti v projektni dokumentaciji PGD/PZI situativno in višinsko prilagojene občinskim cestam, njenim spremljajočim objektom in prometnicam ter komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi.
• Zakon o graditvi objektov določa:
– Zaradi ureditve nove dostopne ceste, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa, se predlaga pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za obravnavano stanovanjsko gradnjo urediti lastništvo zemljišča za cesto z občino.
• Pravilnik o projektiranju cest med drugim določa:
– Odmik gradbene linije je lahko manjši od 5 m, vendar ne manj kot 2 m po pogojem, da je cestni priključek pred (južno) ali za (severno) objektom, s čimer se zagotovi manevriranje vozil na vzhodni strani.
– Dimenzije tipskega prečnega profila cestišča, ki se določi za vrsto ceste (malo prometna cesta), prometna obremenitev (PLDP<500 vozil/dan) in projektno hitrost (30 km/h) znaša 5,00 m (1x3.50 m + 2x0,75 m).
– V nivojskem križišču ali priključku je treba zagotoviti polje preglednosti, ki ga določajo zaustavna razdalja na prednostni cesti in odmik vozila na neprednostni cesti od robu vozišča prednostne ceste.
• Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste med drugim določa:
– Med skupinske priključke sodijo priključki, ki jih pod enakimi pogoji uporablja več uporabnikov (stanovanjske stavbe in bloki ...).
– Pri načrtovanju priključka dostopne ceste je potrebno upoštevati prometno tehnične elemente za skupinski priključek za merodajni vozili osebno in tovorno vozilo.
– Hišni cestni priključek na prednostno cesto mora biti širine 3,00–5,00 m, izveden preko bankine ali pogreznjenega robnika, kjer vzdolžni naklon individualnega priključka ne sme presegati 4 % na dolžini 5 m od roba glavne prometne smeri.
Pri nadaljnjem načrtovanju je za pridobitev mnenja upoštevano:
– Mesta priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, plinovod, meteorno in fekalno kanalizacijo, elektrovod in TK vod) bodo določeni v dokumentaciji PGD, okvirne dolžine glavnih vodov so določene pri opisu posameznega voda.
– Pri umeščanju nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno navesti vrsto teh objektov, določiti lokacije, navesti lego, odmike in položaj nezahtevnih in enostavnih objektov (bo določeno v PGD za vsak poseg posebej).
Mirujoči promet
Parkiranje osebnih vozil je zagotovljeno na lastni zemljiški parceli.
(1) JKP d.o.o. je upravljavec javnega vodovoda v delu naselja Slovenske Konjice. Nameravana gradnja se bo vršila v varovalnem pasu javnega vodovoda, zato je investitor/izvajalec dolžan naročiti zakoličbo in komunalni nadzor nad gradnjo.
(2) Za priključitev stanovanjskih objektov v južnem delu OPPN je potrebno izgraditi nov sekundarni vodovod, ki se zaključi z nadzemnim hidrantom in hišnim priključkom. Novi vod se izvede v skladu s tehničnim pravilnikom (Uradni list RS, št. 36/14). Priključitev je možna na javni vodovod dimenzije DN 100 mm na parceli št. 1561/30 k.o. Škalce (1561/12 – ukinjena), mikrolokacija Y=533704, X=133728 (izven območja parkirišča Winter).
(3) V fazi postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobi investitor pri izvajalcu javne službe soglasje na projektno dokumentacijo faze PGD in vse služnostne pogodbe za izgradnjo javnega vodovoda vključno z vpisom v zemljiško knjigo.
(4) Vsak posamični stanovanjski objekt se bo oskrboval s pitno vodo iz javnega vodovoda preko novega vodovodnega priključka. Vodomer se vgradi v novi tipski vodomerni jašek s tipskim pokrovom proti zmrzovanju, katerega tip določi upravljavec. Jašek mora biti primerno odvodnjavan in zaščiten proti zmrzovanju. Jašek se izvede za vsako stanovanjsko enoto posebej izven objekta v zelenici, na zemljišču v lasti investitorja. Drugi tehnični pogoji so navedeni v smernicah.
(1) Na delu območju OPPN je izgrajena javna kanalizacija v ločenem sistemu, ki je priključena na CČN Slov. Konjice (Id 2500).
(2) Znotraj območja OPPN se za potrebe odvajanja odpadnih komunalnih in meteornih vod izgradi ločena sekundarna kanalizacija. Novi sanitarni kanali se priključijo na obstoječo sanitarno kanalizacijo v jašku z GKK Y=533639.96, X=133730.54 in Y=533708.23, X=133729.72 za območje severno od obstoječe ceste do predmetnih parcelnih številk (območje Winter) in v jašku z GKK Y=533700.00, X=133599.47 za območje severozahodno od ceste v Oplotnico (območje Terdin). Za potrebe opremljanja obravnavanega območja s kanalizacijo je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, za katero je potrebno pridobiti soglasje s strani izvajalca javne službe. Priključne točke sekundarnih sanitarnih kanalov se lahko v okviru izdelane projektne dokumentacije mikrolokacijsko prilagodijo drugim obstoječim jaškom javne kanalizacije.
(3) Novi objekti se priključujejo na novo sekundarno kanalizacijo preko novih hišnih priključkov v priključnih jaških sekundarne kanalizacije po načelih vpadnega jaška. Za potrebe kontrole hišnega priključka in združitve vseh odpadnih vod iz objekta se na investitorjevi parceli izdela nov revizijski jašek iz PR materiala ali betona minimalnega notranjega premera DN 600 in globine 1.0 m oziroma DN 800 globine 1 m do 2 m. Na revizijski jašek se vgradi pohodna plošča z LTŽ pokrovom nosilnosti 25 z oziroma 40 t. V primeru, da se revizijski jašek izdela iz betonskih cevi, je potrebno cevi znotraj obdelati z vodotesnim premazom. Stike cevi je potrebni izdelati iz vodotesnega elastičnega kita ali trakov za doseganje vodotesnosti. Natančna navodila za izvedbo hišnega priključka so navedena v smernicah.
(4) Meteorne vode iz streh objektov in asfaltiranih površin velikosti do 100 m2 se priključijo na novo meteorno kanalizacijo za odvod z iztokom v vodotok Bezinščico. V skrajnem primeru se lahko nova meteorna kanalizacija priključi na javni meteorni kanal dimenzije cevi DN 400 mm v jašku GKK Y=533706.92, X=133828.80 preko ustreznih zadrževalnih bazenov meteornih vod, katerega tip, velikost in obliko se določi v postopku PGD-PZI. Za odvod meteornih vod iz obravnavanega območja je potrebno izdelati projektno dokumentacijo faze PGD-PZI, preveriti pretočno sposobnost obstoječega cestnega prepusta na mestu iztoka obstoječega meteornega kanala v vodotok Bezinščica in po potrebi povečati premer obstoječe cevi DN 400 mm.
(5) Pred priključitvijo posameznih objektov je potrebno izgraditi sanitarno in meteorno kanalizacijo in pridobiti soglasje za priključitev pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(6) V skladu z dopolnjenimi smernicami JKP d.o.o. dne 6. 6. 2017 je potrebno v fazi projektiranja in izgradnje sanitarne in meteorne kanalizacije za odvod odpadne vode iz obravnavanega območja omogočiti priključitev obstoječe pozidave Škalce 96a in Škalce 95 na parc. št. 16564/3 in 1564/8 k.o. 1105 Škalce. Pred izvedbo je potrebno urediti služnostna razmerja za prehod kanalizacije preko tujih zemljišč.
(7) Onesnažene meteorne vode iz povoznih površin in parkirišč je potrebno pred izpustom mehansko obdelati skladno s 17. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizaciji (Uradni list RS, št. 98/15).
(8) Za zmanjšanje hipnega odtoka padavinskih vod, in s tem preobremenitve meteorne kanalizacije, predlagamo poleg predvidenih zadrževalnikov na posameznih parcelah gradnjo rezervoarjev za vodo in uporabo vpojnih/prepustnih materialov z nižjim koeficientom odtoka za utrjene površine namesto asfalta.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) NN razvod je zgrajen iz omarice na meji parc. št. 1564/7 in 1573/1 k.o. Škalce proti severni strani do parc. št. 1561/4 k.o. Škalce. Eno odjemno mesto je na parc. št. 1561/18 k.o. Škalce, ob zgrajenem objektu (za dvostanovanjska stavba in stavba za druge storitve).
Na obravnavanem območju potekajo naslednji elektroenergetski vodi in objekti v lasti Elektro Maribor d.d.:
– 20 kV daljnovod RTP Sl.K. – COMET ZREČE (d-246)
– 20 kV daljnovod RTP Sl.K. – ZREČE (d-287)
– 20 kV kablovod RTP Sl.K. – ZREČE 3 (k-701)
– 20 kV kablovod VEŠENIK 1 – ŠKALCE 2 (k-698)
– NN omrežje podzemne izvedbe iz TP 290/0,4 kV VEŠENIK 2 (t-664).
(2) Za izvedbo napajanja območja z električno energijo bo potrebno:
– Zamenjati obstoječi energetski transformator v TP 20/0,4 kV VEŠENIK 2 (t-664) 250 kVA z ustreznim novim energetskim transformatorjem 20/0,45 kVA, ter ustrezno urediti zaščito;
– Zgraditi novi NN kabelski razvod od priključne omarice NNRO PS-RO T0664 napajano iz TP 20/0,4 VEŠENIK 2 (t-664) do priključnih merilnih omaric, ki bodo namenjene za obravnavane objekte;
– Pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo za NN kabelski razvod;
– Pridobiti služnostne pogodbe za zemljišče, čez katera bodo potekale trase novih NN vodov.
(3) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura bo projektno obdelana v posebni mapi.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.
(2) Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje Telekom Slovenije d.d., ki bodo omogočalo tud sprejem HD televizijskih programov, radijskih programov, interneta, klasične in IP telefonije je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov v idejno dokumentacijo. Uporabijo naj se PVC cevi premera 110 mm ali 125 mm in PEHD cevi premera 50 mm, prav tako jašek in stebriček na začetku gradbene cone, ki omogoča vgraditev prenosnega medija.
(3) Mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in na možnosti v projektnih pogojih po navodilih Telekom Slovenije d.d. V kolikor bodo potrebe po novih TK storitvah, bo potrebno preveriti zmožnosti obstoječega TK omrežja. Če te ne bodo ustrezale novim potrebam, je treba dograditi obstoječe omrežje.
(4) Podatke o zmogljivosti obstoječega TK omrežja lahko investitor pridobi na Telekom Slovenije d.d. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(ogrevanje in priprava sanitarne tople vode)
(1) V bližini OPPN je delno že zgrajeno plinovodno omrežje. Novo plinovodno omrežje se predvidi na novi dovozni cesti in se poveže z obstoječim.
– Glede na lokacijo bodočih objektov so možni tudi drugi koridorji
– Lahko se predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja
– Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture za omenjeno območje je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi
– Vsi novi objekti naj se priključijo na omrežje zemeljskega plina
– Plin naj se uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode, tehnologijo in hlajenje.
(2) Obvezna priključitev na plinovodno omrežje velja za uporabnike, katerih inštalirana moč ogrevanja presega 50 kW.
(3) Kot energent za ogrevanje se variantno predvidi možnost vgradnje toplotne črpalke (zrak : voda) oziroma uporaba drugega obnovljivega vira energije, ob upoštevanju energetsko varčne gradnje.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
20. člen
(1) Parcelacija se izvede skladno z načrtom parcelacije in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 8. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.
(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.
VII. REŠITVE IN UREPI ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VARSTVA NARAVE
21. člen
(kulturna dediščina in varstvo narave)
Objekti se ne nahajajo v zavarovanem območju kulturne dediščine in ne v zavarovanem območju narave.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
22. člen
(vpliv posega na vodni režim)
Omenjen poseg se ne nahaja v vodovarstvenem območju.
(1) Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti določene s III. stopnjo zahtevnosti (4. člen Uredbe o hrupu v naravnem in bivalnem okolju – Uradni list RS, št. 45/95).
(2) Vsa hrupna dela na gradbišču se izvajajo v dnevnem času.
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), Uredbe o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94). Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti. Objekt se ogreva z energentom brez prekomernih škodljivih emisij v zrak.
(1) Vsak posamezni investitor je dolžan na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno dimenzionirano zbirno mesto za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev odjemnega mesta mora zadostiti določilom veljavnega občinskega odloka (Uradni list RS, št. 35/14) in tehničnega pravilnika za odpadke (Uradni list RS, št. 46/14) in ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru.
(2) Dovozno cesto je potrebno zaradi odvoza odpadkov dimenzionirati za tovorna vozila z možnostjo obračanja na koncu ceste. Ker tega ni mogoče zagotoviti, je prevzemno mesto za odpadke pri vstopu na dovozno cesto: koordinate prevzemnega mesta so pribl. Y=533684, X=133719 oziroma za severni del zazidave vzhodno ob obstoječem parkirišču objekta Winter na parc. št. 1561/20 k.o. Škalce in za južni del zazidave na nasprotni strani ceste ob cestnem priključku za novo dovozno cesto na parc. št. 1573/7 k.o. Škalce.
(1) Kanalizacija in priključki morajo biti izvedeni vodotesno. Pri ravnanju v času gradnje je potrebno upoštevati vse predpise iz področja varovanja okolja.
(2) Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti tako, da se ohrani njena plodnost in količina.
(3) V primeru intenzivnejšega posega v zemeljske mase je predhodno potrebno pridobiti mnenje geomehanika.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
27. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje obravnave ne leži v poplavnem območju.
(2) Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,125 g.
(3) Objekti se ne bodo ogrevali z lahkim kurilnim oljem, tako da ne obstaja nevarnost razlitja nevarnih snovi.
(1) V skladu z 22. in 23. členom ZVPoz (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11) so v ureditveni zasnovi upoštevani ukrepi varstva pred požarom, kjer so zagotovljeni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
(2) Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljena na dovozni cesti.
(3) Varen umik je zagotovljen z dostopom na zunanje površine, javno pot in zelenice.
(4) Viri vode za gašenje bodo zagotovljeni iz javnega vodovoda (nadzemni hidrant).
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
29. člen
Izvedba OPPN je možna v več medsebojno neodvisnih fazah. Pred pričetkom gradenj na posamezni parceli je potrebno zgraditi cesto in komunalno opremo (vodovod, kanalizacija ...).
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALKSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
30. člen
(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)
(1) Dopustna odstopanja pri tlorisnih gabaritih stanovanjskih zgradb so znotraj gradbene meje, določene v situaciji.
(2) Za infrastrukturo so dovoljena manjša odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na končni koncept ostalih rešitev. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN.
(3) Pri parcelaciji je možno odstopanje v velikosti ±15 % površine parcele. Možno je združevanje dveh parcel v eno večjo, ob upoštevanje elektro kablovoda.
XII. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV
31. člen
(obveznost investitorjev in izvajalcev)
(1) Financiranje izgradnje infrastrukture poteka v dogovoru med občino, investitorji in upravljavci energetskih in komunalnih naprav ter ceste. Med občino in lastniki zemljišč v območju OPPN je bila sklenjena Pogodba o komunalnem opremljanju.
(2) Pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
(3) Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varstveni ukrepi in organizacija gradbišča, da ne bo prišlo do onesnaževanja okolja in voda.
32. člen
OPPN je na vpogled v Občini Slovenske Konjice in UE Slovenske Konjice.
Za nadzor nad ravnanjem po tem odloku je pristojna inšpekcijska služba.
Po realizaciji tega OPPN se območje ureja z OPN Občine Slovenske Konjice.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0006/2017
Slovenske Konjice, dne 29. marca 2018
Miran Gorinšek l.r.
