Uradni list

Številka 24
Uradni list RS, št. 24/2017 z dne 12. 5. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 24/2017 z dne 12. 5. 2017

Kazalo

1317. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enote urejanja prostora MP 5, MP 7 in MP 8 – kmetijsko gospodarska cona, stran 3705.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) in 15. člena Statuta Občine Velika Polana (Uradni list RS, št. 44/99, 52/03 in 89/13) je Občinski svet Občine Velika Polana na 13. seji dne 18. 4. 2017 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enote urejanja prostora MP 5, MP 7 in MP 8 – kmetijsko gospodarska cona
1 UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enote urejanja prostora MP 5, MP 7 in MP 8 – kmetijsko gospodarska cona (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).
2. člen 
(vsebina odloka) 
Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta.
3. člen 
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka.
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1:2000,
– območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1:1000,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:1000,
– zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:1000,
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1:1000,
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:1000,
– načrt parcelacije v merilu 1:1000.
4. člen 
(priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– smernice in mnenja,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– povzetek za javnost.
2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
5. člen 
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v k.o. Mala Polana, severno od naselja Velika Polana med lokalno cesto na severu in vodotokom Črnec na jugu.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega enote urejanja prostora MP 5, MP 7 in MP 8. Za izvedbo načrtovane prostorske ureditve bodo potrebne tudi prostorske ureditve na sosednjih območjih, zato sta k območju občinskega podrobnega prostorskega načrta priključena tudi dela enot urejanja prostora MP 6 in EU 23. Površina območja občinskega podrobnega prostorskega načrta meri cca 14 ha.
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je v večji meri nepozidano in je v naravi travnik oziroma njive. Na južnem delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka jarek, na vzhodnem delu pa dovozna pot od lokalne ceste do čistilne naprave. Ob dovozni poti poteka do čistilne naprave tudi kanalizacija in komunikacijsko omrežje, po južnem delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta pa še srednjenapetostni kablovod do čistilne naprave, kabliran s srednjenapetostnega prostozračnega daljnovoda, ki prečka zahodni del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Vodovod se nahaja ob občinskih cestah, to je ob severu in zahodu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na poplavnem območju vodotoka Črnec, v večjem delu na območju majhne poplavne nevarnosti. Jarek je evidentiran kot naravna vrednota IŠ 6956 Črnec, celotno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta pa kot ekološko pomembno območje ID 42100 Mura – Radmožanci in posebno območje varstva SI5000010 Mura.
3 PROSTORSKA UREDITEV, KI JE NAČRTOVANA Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM 
6. člen 
(načrtovana prostorska ureditev) 
Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom je načrtovana:
– gradnja stavbe za rastlinsko pridelavo – rastlinjaka s spremljajočim skladiščem, hladilnico, namakalnico, predelovalnico, pakirnico, prodajalno, kotlovnico, strojnico, upravo itd.; zbiralnika padavinskih voda – lagune, zalogovnika tople vode, parkirišča, pristopov do objektov in zemljišča, funkcionalnih prometnih površin, nakladalne rampe, transformatorske postaje;
– gradnja stavb namenjenih obrtnim, proizvodnim, servisnim, storitvenim, skladiščnim, trgovskim ali poslovnim dejavnostim;
– gradnja priključkov na javno cesto, javni vodovod, javno kanalizacijo, elektroenergetsko omrežje, komunikacijsko omrežje;
– druge zunanje ureditve;
– ureditev zelenih površin ob jarku;
– delna prestavitev in delno kanaliziranje jarka;
– ozelenitev obrobja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
4 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
4.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
7. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Zahodni in severni del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta sega v 4,00 m varovalni pas občinskih cest. V varovalnem pasu javnih cest so posegi dovoljeni le s soglasjem upravljavca ceste.
(2) Južni del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta sega na 5,00 m priobalno zemljišče potoka Črnec. Na priobalnem zemljišču so dovoljeni le posegi, ki so v skladu s predpisi s področja upravljanja voda.
(3) Za povezavo prostorske ureditve s sosednjim območjem na jugu se zgradi premostitveni objekt čez potok Črnec.
(4) Za priključevanje prostorske ureditve na prometno, okoljsko, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo, ki poteka oziroma leži na sosednjih območjih, se zgradijo ustrezni priključki oziroma vodi.
4.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin
8. člen 
(rešitve načrtovanih objektov in površin) 
(1) Načrtovana stavba za rastlinsko pridelavo – rastlinjak je v prostor umeščena vzporedno s severno mejo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Pretežni del rastlinjaka je steklenjak, v/ob severni del rastlinjaka so umeščeni skladišče, hladilnica, namakalnica, predelovalnica, pakirnica, prodajalna, kotlovnica, strojnica, uprava, zalogovnik za toplo vodo, pristopi do objektov, funkcionalna prometna površina z obračališčem in parkiriščem, ki se lahko nadkrije z nadstrešnico, nakladalna rampa, cestni priključek, transformatorska postaja itd. Ob južnem delu rastlinjaka sta v prostor umeščena zbiralnika padavinskih voda – laguni, ki se lahko nadkrijeta z nadstrešnico.
(2) Načrtovane stavbe za obrtne, proizvodne, servisne, storitvene, skladiščne, trgovske ali poslovne dejavnosti so v prostor umeščena vzhodno od načrtovanega rastlinjaka.
(3) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka.
4.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
9. člen 
(vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev) 
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev:
– sanacija in priprava zemljišča,
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti,
– vzdrževanje objekta.
10. člen 
(vrste objektov glede na namen in zahtevnost gradnje) 
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je namenjeno kmetijski proizvodnji in obrtnim, proizvodnim, servisnim, storitvenim, skladiščnim, trgovskim ter poslovnim dejavnostim so dopustne naslednje vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov:
– gostilne, restavracije in točilnice,
– druge poslovne stavbe,
– trgovske stavbe,
– sejemske dvorane, razstavišča,
– stavbe za storitvene dejavnosti,
– garažne stavbe,
– industrijske stavbe,
– rezervoarji, silosi in skladišča,
– stavbe za rastlinsko pridelavo,
– stavbe za spravilo pridelka,
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste,
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– mostovi in viadukti,
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
– sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti,
– naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi,
– daljinski vodovodi,
– objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
– daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja,
– daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,
– lokalni (distribucijski) plinovodi,
– lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
– cevovodi za odpadno vodo,
– čistilne naprave,
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– elektrarne in drugi energetski objekti,
– objekti za ravnanje z odpadki,
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:
– vsi nezahtevni in enostavni objekti razen objektov za rejo živali, pomožnih letaliških, pristaniških objektov in pomožnih objektov na smučišču.
11. člen 
(lega, velikosti in oblikovanje objektov ter drugih zunanjih ureditev) 
(1) Stavbe ne glede na zahtevnost gradnje:
– lega: znotraj površine za razvoj stavb, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjen v notranjost zemljišča;
– odmik od meje sosednjega zemljišča: določen je z gradbeno mejo. V kolikor ni določen z gradbeno mejo (združuje, delitev, širitev in zožitev parcel), mora biti odmik stavbe od meje sosednjega zemljišča najmanj 3,00 m. S soglasjem lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši;
– višinski gabarit: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu;
– tlorisni gabarit: skupna površina vseh stavb ne sme presegati faktorja zazidanosti parcele 0,9. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji;
– fasada: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu;
– streha: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu.
(2) Gradbeni inženirski objekti ne glede na zahtevnost gradnje:
– lega: na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta;
– velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu;
– oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se primerno utrdi.
(3) Druge zunanje ureditve:
– neutrjene zunanje površine se prilagodi višinskim kotam raščenega terena na meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in višinskim kotam pritličij stavb ter v čim večji meri zatravi.
(4) Lega, velikost in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:
– lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča;
– velikost: upošteva se določila predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje;
– oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.
(5) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture in na priobalnem zemljišču vodotoka so dopustni le pod pogoji in s soglasjem pristojnega upravljavca.
12. člen 
(merila za parcelacijo) 
Zemljiške parcele je dopustno združevati in deliti glede na posamezno funkcionalno celoto.
5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
13. člen 
(splošni pogoji) 
(1) Pri projektiranju in gradnji prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture se morajo upoštevati vsi veljavni predpisi in normativi s posameznega področja.
(2) Detajlni pogoji za priključitev na prometno, okoljsko, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
14. člen 
(dostop do javne ceste) 
Prometni dostop do stavbnih zemljišč namenjenih gradnji stavb se zagotovi z izvedbo cestnih priključkov na javne ceste.
15. člen 
(oskrba z vodo) 
(1) Za oskrbo s pitno vodo se od javnega vodovodnega voda zgradijo ustrezno dimenzionirani vodovodni priključki.
(2) Tehnološka voda se lahko zagotovi iz vseh razpoložljivih vodnih virov (zbiralniki padavinskih voda – lagune, vodnjaki, geotermalne vrtine, javni vodovod ipd.).
16. člen 
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) 
(1) Komunalne odpadne vode in predhodno ustrezno očiščene tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Padavinske vode, ki odtekajo s streh, se po mehanskem čiščenju (peskolovi) zbirajo v zbiralnikih padavinskih voda – lagunah ali se jih posredno odvaja v podzemne vode (ponikanje). Padavinske odpadne vode, ki odtekajo z utrjenih površin (parkirišča, dovozne ceste, okolica objektov), se očiščene (lovilci olj) odvajajo posredno v podzemne vode (ponikovalnice ali razpršeno odvajanje na teren ali po odvodnih in ponikovalnih jarkih).
17. člen 
(oskrba z električno energijo) 
Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter na podlagi strokovne podlage in idejne rešitve napajanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta Elektra Maribor d.d.
18. člen 
(zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev) 
(1) Telekomunikacijsko omrežje se glede na načrtovano prostorsko ureditev ustrezno razširi na osnovi projektne rešitve, ki se jo obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v projektu za izvedbo.
(2) Vsa dela v zvezi s komunikacijskim omrežjem (ogled, izdelava projekta, zakoličba, zaščita, prestavitev, izvedba, nadzor) se izvedejo pod pogoji upravljavca določenega omrežja.
6 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
19. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 
20. člen 
(varstvo voda) 
(1) Na priobalnem zemljišču so dovoljeni le posegi, ki so v skladu s predpisi s področja upravljanja voda.
(2) Zbiranje in odvajanje odpadnih voda mora biti ločeno za padavinske, komunalne in tehnološke vode v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja.
(3) Neposredno odvajanje padavinskih odpadnih vod v podzemne vode (brez precejanja skozi zemljino oziroma skozi kamenine) je prepovedano. Očiščena padavinska odpadna voda se v podzemne vode lahko odvaja le posredno (razpršeno ali preko ponikovalnic). Ponikovalnice se dimenzionirajo na podlagi hidrogeološkega poročila. Če ponikanje ni možno, se padavinske vode lahko odvaja v bližnji vodotok.
(4) Kanalizacijski sistem vseh vrst odpadnih voda mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi.
(5) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod ipd.), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(6) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda ministrstvo pristojno za upravljanje z vodami.
(7) Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo voda.
21. člen 
(varstvo tal) 
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.
(3) Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal.
22. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) V skladu z usmeritvami Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Maribor se na območju naravne vrednote IŠ 6956 Črnec, razen na odseku med vzhodno mejo zemljišča s parcelno št. 2303 v k.o. Mala Polana in zahodno mejo zemljišča s parcelno št. 2295 v k.o. Mala Polana, ohranja sklenjen pas obrežne lesene zarasti. Možno je selektivno čiščenje, vendar na način, da se odstrani le posamezna drevesa ali grme in omogoči pomladitev iz panjev. Na to območje naravne vrednote se ne deponira nikakršnega materiala (stalno ali začasno) in ne slabša stanja vode.
(2) Območja naravne vrednote (razen odseka opredeljenega v prejšnjem odstavku) se ne osvetljuje in ohranja se prehodnost za prostoživeče živali.
(3) Zaradi ohranitve prehranjevalnih razmer za varovane vrste ptic, za katere so pomembe mejice in grmišča, se na zahodni in vzhodni meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta zasadi sklenjen pas drevesno grmovne zarasti (mejica) iz lokalno značilnih, samoniklih vrst. Tujerodne vrste (npr. robinija in pavlovnija) se ne sadijo.
23. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne sme presegati dovoljenih emisije določenih v veljavnem predpisu.
(3) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev.
24. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred hrupom. Dovoljena je mejna raven hrupa 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi, ter kritična raven hrupa 80 dBA ponoči in 80 dBA podnevi.
(2) Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih objektov prekoračene predpisane ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega podrobnega prostorskega načrta manj kot 1.000 m. V kolikor bodo z meritvami, ki jih mora izvesti za to usposobljena organizacija, ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega podrobnega prostorskega načrta manj kot 1.000 m, je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom, ki bodo raven hrupa znižali na predpisane ravni hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja emisij hrupa pri njihovem izvoru prednost pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne protihrupne zaščite stavb z varovanimi prostori ipd.
25. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) 
(1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja.
(2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil.
(3) Notranja osvetlitev steklenega dela rastlinjak ne sme biti opremljen z UV svetilkami, ki bi delovale tudi v nočnem času oziroma morajo biti steklene površine rastlinjaka zaščitene na tak način, da UV svetloba ne seva v zunanjost rastlinjaka.
26. člen 
(varovanje naravnih virov) 
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi:
– stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,
– racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo).
27. člen 
(učinkovita raba energije) 
(1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.
(3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke.
(4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.
28. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki.
8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
29. člen 
(obramba) 
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe.
30. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) V skladu z usmeritvami Direkcije za vode RS se zagotovi protipoplavne ukrepe, saj območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na poplavnem območju vodotoka Črnec, v večjem delu na območju majhne poplavne nevarnosti.
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta obstaja možnost nastopa visoke podtalnice, zato je potrebno ustrezno rešiti odvod padavinskih voda ter predvideti ukrepe za zaščito pred podtalnico.
(3) Varna kota za gradnjo stavb oziroma ključnih delov stavb je 166,30 m n. m., to je najmanj 0,30 m nad koto stoletnih vod Q100 (med 165,70 in 166,00 m n. m.). V kolikor se v skladu z grafičnim delom izvede protipoplavni nasip, je rastlinjak dopustno graditi tudi na nižji koti.
(4) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].
(5) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija itd.).
31. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.
9 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
32. člen 
(etapnost izvedbe) 
(1) Izvedba prostorske ureditve je predvidena v dveh ali več etapah.
(2) Posamezna etapa mora predstavljati zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve.
(3) Izvedba etap je lahko sočasna ali ločena, odvisno od izkazanega interesa investitorja.
10 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
33. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
Dopustna so odstopanja od:
– rešitev načrtovanih objektov in površin;
– zemljiških parcel namenjenih gradnji stavb, katere se lahko združuje, deli, širi ali oži;
– tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.
11 DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
34. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča.
12 USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
35. člen 
(usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem prostorskem aktu.
13 KONČNI DOLOČBI 
36. člen 
(hramba in vpogled) 
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu občinske uprave Občine Velika Polana.
37. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9-13/2017 OS
Velika Polana, dne 18. aprila 2017
Župan 
Občine Velika Polana 
mag. Damijan Jaklin l.r.