Uradni list

Številka 24
Uradni list RS, št. 24/2017 z dne 12. 5. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 24/2017 z dne 12. 5. 2017

Kazalo

1307. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Slovenj Gradec (uradno prečiščeno besedilo), stran 3619.

  
Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec je na podlagi 94. člena Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec – Poslovnik OS MOSG-UPB-2 (Uradni list RS, št. 87/15 – UPB-2) na 25. seji dne 25. 4. 2017 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Slovenj Gradec, ki obsega:
– Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 105/15) in
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 86/16).
O D L O K 
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Slovenj Gradec (uradno prečiščeno besedilo) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Na območju Mestne občine Slovenj Gradec se za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi tega odloka plačuje nadomestilo za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
S tem odlokom se določijo zavezanci, merila za določitev višine nadomestila, način določitve višine nadomestila, oprostitve in globe za prekrške v primerih, določenih s tem odlokom.
2. člen 
Zavezanec za nadomestilo je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik, posestnik oziroma imetnik pravice rabe, razpolaganja, imetnik stavbne pravice, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).
II. OBMOČJA ZAJEMANJA NADOMESTILA 
3. člen 
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske prednosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami,
– lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča,
– funkcionalna ugodnost lokacije stavbnega zemljišča,
– strateški pomen območja za razvoj oziroma izvedbo načrtovanih projektov v javnem interesu.
4. člen 
Območja iz prejšnjega odstavka tega člena so:
I. območje: stavbna zemljišča ob vzhodni obvoznici.
II. območje: stavbna zemljišča industrijskih in proizvodno-storitvenih con.
III. območje: stavbna zemljišča v območju mesta Slovenj Gradec.
IV. območje: stavbna zemljišča v območju urbanistične zasnove izven mesta Slovenj Gradec.
V. območje: stavbna zemljišča izven območja urbanistične zasnove.
VI. ostala stavbna zemljišča v območju naselbinskega jedra mesta Slovenj Gradec.
Območja iz prejšnjega odstavka tega člena so razvidna iz karte območij v merilu 1:5000, ki je sestavni del tega odloka.
III. OSNOVA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 
5. člen 
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
6. člen 
Osnova za določitev višine nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je:
– v primeru enostanovanjske stavbe, to je samostojno stoječe enodružinske hiše, vile, atrijske hiše, vrstne hiše, počitniške hiše in podobno: površina vseh prostorov v njej in tudi garaže, ki pripada stavbi, če ni njen sestavni del,
– v primeru enostanovanjske stavbe s poslovnim prostorom: površina vseh prostorov v njej in tudi garaže in drugih individualnih prostorov, kot so pokrito ali nepokrito skladišče, parkirišče, delavnica na prostem in podobno, ki pripadajo stavbi, če niso njen sestavni del,
– v primeru dvo ali večstanovanjske stavbe: površina etažnih stanovanj, ki so v njej in individualnih prostorov, ki pripadajo določenim stanovanjem, kot so kleti, drvarnice, garaže, če niso sestavni del stanovanja,
– v primeru večstanovanjske stavbe s poslovnimi prostori: površina etažnih stanovanj in poslovnih prostorov, ki so v njej, in individualnih prostorov, ki pripadajo določenim stanovanjem, kot so kleti, drvarnice, garaže, če niso sestavni del stanovanja ter individualnih prostorov, ki pripadajo določenim poslovnim prostorom, kot so pokrito ali nepokrito skladišče, parkirišče, delavnica na prostem in podobno, če niso sestavni del poslovnega prostora,
– v primeru nestanovanjske stavbe: površina poslovnih prostorov v njej, vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom in zunanje površine zemljišč, ki so funkcionalno povezane s poslovnim prostorom ter so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrito skladišče, parkirišče, delavnica na prostem in podobno, neglede na to ali ležijo na isti zemljiški parceli kot poslovni prostori ali ne,
– v primeru gradbenega inženirskega objekta, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture: površina zemljiške parcele, na kateri je zgrajen,
– v primeru zemljišča, namenjenega poslovni dejavnosti, to je nepokrito skladišče, parkirišče, delavnica na prostem in podobno: površina zemljiških parcel, na katerih se opravlja takšna poslovna dejavnost.
Površine za odmero nadomestila od zazidanih stavbnih zemljišč in nezazidanih stavbnih zemljišč se upoštevajo površine, kot so navedene v uradnih nepremičninskih evidencah (Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster). Pri objektih se kot osnova za izračun nadomestila upošteva neto tlorisna površina, od katere se odšteje površina odprtih prostorov. Pri zemljiščih se upošteva tlorisna površina parcele.
7. člen 
Osnova za določitev višine nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je:
– celotna površina nezazidanega stavbnega zemljišča, in sicer v primeru zemljiške parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ali je s prostorskim aktom določeno, da je na njej dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave,
– del površine nezazidanega stavbnega zemljišča, in sicer v primeru zemljiške parcele, na kateri že stoji stavba, ki še nima določene gradbene parcele in ki ni namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Kot del površine se šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1.5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Po določitvi gradbene parcele za stavbo, je preostali del površine opredeljen, skladno z geodetskimi predpisi, kot del površine nezazidanega stavbnega zemljišča.
8. člen 
Stavbna zemljišča iz prejšnjih dveh členov tega odloka se po tem odloku, glede na namembnost, razvrščajo v naslednje skupine
A) Za nestanovanjsko namembnost.
B) Za nestanovanjsko namembnost in namembnost gradbenih inženirskih objektov.
C) Za stanovanjsko namembnost.
9. člen 
Zavezanci ne plačujejo nadomestila v primerih, določenih z zakonom.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za:
– poslovne prostore občinskih organov,
– poslovne prostore, ki jih uporabljajo za svoje delo organi četrtnih skupnosti in vaških skupnosti,
– objekte ali prostore, ki jih uporabljajo javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Slovenj Gradec,
– nestanovanjske kmetijske stavbe (Stavbe za rastlinsko pridelavo, Stavbe za rejo živali, Stavbe za spravilo pridelka in Druge nestanovanjske kmetijske stavbe) pod pogojem, da fizična oseba na takšni stavbi opravlja osnovno kmetijsko ali osnovno gozdarsko dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se lahko oprosti subjekte, ki opravljajo dejavnost domače in umetnostne obrti, ter dejavnost na področju kulture. O oprostitvi odloči občinski svet na podlagi vloge zavezanca.
10. člen 
Plačevanje nadomestila so oproščeni:
– občani, ki prejemajo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek,
– občani za dobo pet let od dneva vselitve, ki so kupili stanovanje v novozgrajenem večstanovanjskem objektu kot posameznem delu stavbe ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, pod pogojem, da so v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačali stroške komunalnega urejanja stavbnega zemljišča.
Zavezanci so lahko oproščeni plačila nadomestila delno ali v celoti, in sicer za čas trajanja vzroka oziroma razloga za uveljavljanje oprostitve plačila nadomestila.
O oprostitvah plačila nadomestila odloča na podlagi zahtevka zavezanca občinska uprava Mestne občine Slovenj Gradec, oziroma po pooblastilu pristojni organ.
Oprostitev oziroma delna oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je mogoča v primeru elementarnih nesreč. O oprostitvi in obsegu oprostitve odloči občinski svet na podlagi vloge zavezanca.
11. člen 
Zavezanci, ki so v preteklem letu vložili sredstva v zunanjo ureditev objektov (fasade, strehe, stavbno pohištvo – okna) in so ti objekti razglašeni za nepremične kulturne in zgodovinske objekte na podlagi Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 26/16), se lahko za določeno obdobje oprostijo plačila nadomestila, in sicer:
– za vložena sredstva v višini od 2.000 EUR do 3.500 EUR se oprostijo za obdobje 1 leta,
– za vložena sredstva v višini od 3.500 EUR do 5.000 EUR se oprostijo za obdobje 2 let,
– za vložena sredstva v višini od 5.000 EUR do 8.000 EUR se oprostijo za obdobje 3 let,
– za vložena sredstva v višini od 8.000 EUR do 11.000 EUR se oprostijo za obdobje 4 let,
– za vložena sredstva v višini nad 11.000 EUR se oprostijo za obdobje 5 let.
12. člen 
Oprostitev je možna za lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč z dejansko rabo namenjeno kmetovanju in gozdarstvu, če so vložili pobudo za spremembo namembnosti iz stavbne v kmetijsko rabo in če na njih sami opravljajo kmetijsko dejavnost, kar se dokazuje s podatki GERK in KMG-MID. Dokazila pristojnemu občinskemu organu predloži lastnik zemljišč, za katere se oprostitev uveljavlja. Vloga oziroma dokazila se podajo že pred izdajo odločb oziroma najkasneje v roku 15 dni po prejemu odločbe. Predmetna oprostitev velja za I. in II. območje, samo v prehodnem obdobju enega leta od začetka veljavnosti tega odloka.
13. člen 
Pravnim osebam in samostojnim podjetnikom se oprosti plačilo nadomestila za določen čas dveh let, če so v preteklem letu zgradili ali kupili nepremičnino za opravljanje svoje poslovne dejavnosti in v njej dejansko sami opravljajo dejavnost. Oprostitev se prizna za novozgrajeno oziroma kupljeno nepremičnino od začetka opravljanja dejavnosti.
Pravnim osebam in samostojnim podjetnikom se lahko zmanjša plačilo nadomestila, če so v preteklem letu zaposlili nove delavce. Višina oprostitve je razvidna iz naslednje tabele:
Relativno povečanje v ( %)
Višina oprostitve ( %)
do 10
10
več kot 10 do 20
20
več kot 20 do 30
30
več kot 30
40
Vlogo za zmanjšanje oziroma oprostitev skupaj z dokazili vložijo zavezanci pri občinskem organu že pred izdajo odločb oziroma najkasneje v roku 15 dni po prejemu odločbe.
Zmanjšanje oziroma oprostitev nadomestila se upošteva v tekočem letu in velja za obdobje dveh let. V primeru, da zavezanec število delavcev v tem obdobju zmanjša oziroma v stavbi preneha z opravljanjem poslovne dejavnosti, davčni organ na predlog pristojnega občinskega organa odmeri zavezancu sorazmerno razliko nadomestila, obrestovano po predpisih o davčnem postopku.
Kot dokazilo o novi zaposlitvi se šteje izključno samo zaposlitev registriranega iskalca zaposlitve za nedoločen čas.
IV. VREDNOTENJE MERIL Z METODO TOČKOVANJA 
14. člen 
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo merila, in sicer opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter lega in namembnost.
Pri določenih kategorijah se upoštevajo korekcijski faktorji iz preglednice.
15. člen 
Točkovanje komunalne opremljenosti. 
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami kolektivne in individualne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Vrsta opremljenosti
Število točk
– sodobno urejeno cestišče
20
– toplovod, plinovod
20
– opremljenost z javno kanalizacijo
20
– javni vodovod
20
– makadamsko urejeno cestišče
10
– elektrika
10
– telefon
10
– javna razsvetljava dovozne ulice
10
– kabelski ali optični informacijski sistem
10
16. člen 
Točkovanje lege glede na lego in namembnost stavbnega zemljišča. 
Lega stavbnega zemljišča se določa po območjih iz 4. člena tega odloka.
Po namembnosti se stavbna zemljišča uvrstijo v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11) in Prilogo 1 Klasifikacijske ravni objektov, v naslednje skupine:
A) Stavbna zemljišča za nestanovanjsko namembnost: NESTANOVANJSKE STAVBE (Gostinske stavbe, Poslovne in upravne stavbe, Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, Industrijske stavbe in skladišča).
B) Stavbna zemljišča za nestanovanjsko namembnost in namembnost gradbenih inženirskih objektov: NESTANOVANJSKE STAVBE (Stavbe splošnega družbenega pomena, Druge nestanovanjske stavbe), GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI (Industrijski gradbeni kompleksi, Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, Drugi gradbeni inženirski objekti).
C) Stavbna zemljišča za stanovanjsko namembnost: STANOVANJSKE STAVBE (Enostanovanjske stavbe, Večstanovanjske stavbe, Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine).
Točkovanje glede na lego in namembnost za nezazidana stavbna zemljišča:
Namembnost
OBMOČJE
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
A
300
260
260
250
250
200
B
250
170
120
100
100
100
C
50
50
70
70
60
70
Točkovanje glede na lego in namembnost za zazidana stavbna zemljišča:
Namembnost
OBMOČJE
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
A
500
260
260
250
250
200
B
250
170
120
100
100
100
C
20
20
20
15
15
15
Pri vrednotenju nadomestila za nezazidano zemljišče se število točk, ugotovljenih po merilih iz tega odloka, za I in II. območje pomnoži s faktorjem 0,70, za ostala območja pa s faktorjem 0,40.
Pri vrednotenju nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se število točk, ugotovljenih po merilih iz tega odloka, pomnoži s faktorjem 0,40, ki velja za vse dodatne prostore, ki so izrecno navedeni v uradnih nepremičninskih evidencah, kot so kleti, shrambe, kurilnice in podobno.
Pri vrednotenju nadomestila za zazidana stavbna zemljišča iz skupine namembnosti C se število točk, ugotovljenih po merilih iz tega odloka, pomnoži s faktorjem 0,95, ki velja za vse ostale prostore, ki ne sodijo med evidentirane dodatne prostore.
17. člen 
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih. Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti:
Dejavnost
Število točk
– bencinski servisi
300
– bančništvo
700
– zavarovalništvo
700
– odvetništvo in notariat
700
– telekomunikacije in elektrodistribucija
200
18. člen 
Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Mestne občine Slovenj Gradec, se določi na podlagi sklepa občinskega sveta, za vsako leto posebej. V primeru, da občinski svet za posamezno leto ne sprejme novega sklepa, velja zadnji sprejeti sklep o vrednosti točke.
19. člen 
Letna višina nadomestila za zemljišče se določi kot zmnožek:
– seštevka števila točk, ugotovljenih po merilih iz 15. in 16. člena ter določbo 17. člena odloka,
– površine ugotovljene v skladu s 6. in 7. členom tega odloka in
– vrednosti točke za izračun nadomestila določene v skladu z 18. členom odloka.
Zavezanci, katerim se odmeri nadomestilo v znesku 500,00 EUR ali več, plačajo nadomestilo v 6 obrokih.
20. člen 
Za odmero, pobiranje, izterjavo, nadziranje in evidentiranje plačevanja nadomestila je pristojna Finančna uprava Republike Slovenije.
Odmerjanje, obračunavanje, pobiranje, nadziranje in izterjava se opravlja v skladu z zakonom.
21. člen 
Nadomestilo se zavezancu odmeri na podlagi podatkov, ki jih posreduje strokovna služba za gospodarjenje s premoženjem Mestne občine Slovenj Gradec.
Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva strokovna za gospodarjenje s premoženjem Mestne občine Slovenj Gradec iz uradnih evidenc ter na podlagi prijav zavezancev za plačilo nadomestila.
22. člen 
Zavezanec za nadomestilo mora vložiti prijavo nadomestila v petnajstih dneh od nastanka obveznosti, ko postane lastnik, imetnik pravice uporabe ali drug neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma mora v petnajstih dneh vložiti odjavo nadomestila in posredovati podatke o vseh spremembah, ki vplivajo na odmero nadomestila pri strokovni službi za gospodarjenje z občinskim premoženjem.
Vse prijavljene spremembe med letom, za stavbna zemljišča za stanovanjske namene se upoštevajo s 1. 1. naslednjega leta.
23. člen 
Z globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba, ki je zavezanec za plačilo nadomestila:
– če ne poda prijave za odmero nadomestila oziroma podatkov v skladu s tem odlokom,
– če v prijavi navede neresnične podatke.
Z globo 500 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 500 EUR se sankcionira samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 250 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 100 EUR pa se sankcionira fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
24. člen 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni organ pri upravi Mestne občine Slovenj Gradec.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
25. člen 
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 105/15) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»25. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 11/04 in 95/14).
26. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2016.«
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 86/16) vsebuje naslednje prehodne in kočne določbe:
»17. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«
Št. 007-0021/2015
Slovenj Gradec, dne 25. aprila 2017
Župan 
Mestne občine Slovenj Gradec 
Andrej Čas l.r.