Uradni list

Številka 22
Uradni list RS, št. 22/2016 z dne 25. 3. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 22/2016 z dne 25. 3. 2016

Kazalo

876. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Industrijska cona Čiginj (ČG05), stran 2959.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) in 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/09, 17/11, 106/15) je Občinski svet Občine Tolmin na 13. seji dne 8. marca 2016 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Industrijska cona Čiginj (ČG05) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet in podlaga odloka) 
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 78/12) sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Industrijska cona Čiginj (ČG05), ki ga je pod št. 12460 izdelala družba Projekt d.d. Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: Odlok o OPPN).
(2) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.
2. člen 
(vsebina odloka) 
Odlok o OPPN ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev iz občinskega prostorskega načrta podrobneje določa:
– območje podrobnega prostorskega načrta;
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev;
– načrt parcelacije;
– etapnost izvedbe prostorske ureditve;
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave;
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora;
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
3. člen 
(sestava načrta) 
(1) Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN) sestavlja tekstualni in kartografski del.
(A) Tekstualni del sestavlja besedilo odloka in besedilo tehničnega dela OPPN.
(B) Kartografski del sestavljajo:
1. Izsek iz kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju M=1:5000.
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M=1:500.
3. Zazidalna situacija, prerezi M=1:500.
4. Gospodarska javna infrastruktura M=1:500.
5. Načrt parcelacije M=1:1000.
6. Zasnova zelenega sistema M=1:500.
7. Karakteristična pogleda iz zahodne in južne strani M=1:200.
8. Prerez uprava, prerez hala M=1:100.
9. Prerez 3-3, Prerez 2-2, Prerez 1-1 M=1:250.
10. Vizualizacija predvidenih objektov v prostoru.
(2) Priloge:
– smernice in mnenja;
– strokovna podlaga: idejna rešitev obvozne ceste Čiginj – Volče (Ipod, projektiranje in inženiring d.o.o. Nova Gorica);
– strokovna podlaga: Ureditev odvodnje površinskih voda območja OPPN industrijske cone Čiginj (Hydrotech d.o.o. Nova Gorica, št.: S-768/14, maj 2014);
– strokovna podlaga: Geološko geomehansko poročilo OPPN industrijska cona Čiginj (Geologija d.o.o. Idrija, št.: 2882-199/2013-01, maj 2014);
– strokovna podlaga: Prometna analiza, štetje prometa z napovedjo prometne obremenitve (Ipod, projektiranje in inženiring d.o.o. Nova Gorica, št.: 480/14-PU, junij 2014);
– strokovna podlaga: Požarna ureditev industrijske cone Čiginj (Lozej d.o.o. Ajdovščina, št.: 44/14- ZPV, maj 2014);
– strokovna podlaga: Zunanja ureditev z zelenim sistemom (Krajinsko arhitekturno in gradbeno projektiranje Ana Likar s.p., marec 2015).
II. OBMOČJE OPPN 
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN sovpada z enoto urejanja prostora ČG 05 iz Občinskega prostorskega načrta.
(2) Območje OPPN obsega površine zemljišč katastrske občine Volče, kot je razvidno iz kartografskega dela načrta. Meja ureditvenega območja OPPN na severovzhodnem delu poteka pod vznožjem vzpetine Mengore, na jugovzhodnem, južnem in jugozahodnem delu meji na območje kmetijskih površin, na zahodnem delu meji na območje parkirnih površin (ČG 02) in severozahodnem delu na območje zelenih površin (ČG 01).
(3) Območje OPPN je razdeljeno v dve fazi:
– I. faza obsega osrednji jugovzhodni del celotnega območja, kjer se načrtuje izgradnjo javne infrastrukture in razvoj obstoječe proizvodne dejavnosti. I. faza obsega zemljišča s parc. št. 714/2, 715/2, 716/2, 717/1, 717/2, 718, 719/3, 719/4, 720/2, 721/2, 722/2, 724/2 (delno), 739/4 (delno), 713/1 (delno), 1734 in 1735/1, vse k.o. Volče.
– II. faza obsega severozahodni del območja, kjer se v obstoječem stanju nahajajo kmetijske površine in se do nadaljnjega ohranjajo. II. faza obsega zemljišča s parc. št. 710 (delno), 711/1 in 711/2 (delno), vse k.o. Volče.
(4) Predmet OPPN je I. faza.
(5) Na območje izven OPPN posega izvedba odseka dostopne ceste, v obsegu rekonstrukcije križišča na lokalni cesti (Volče – Kozaršče), tj. na zemljišča s parc. št. 713/1, 713/2, 715/1, 1735/1, 1735/2, 1678/1 (vse delno), vse k.o. Volče. Ob dostopni cesti se na vzhodni strani izvede parkirišče za vzdolžno parkiranje tovornih vozil, katerega poseg sega izven območja na zemljišče s parc. št. 1735/1 (delno) k.o. Volče.
(6) Na območje izven podrobnega načrta posega za potrebe II. faze izvedba srednje napetostnega (SN) električnega kabla na obstoječ SN daljnovod, tj. na zemljišča s parc. št. 176/1, 175/4, 618/1 (vse delno), vse k.o. Čiginj ter zemljišča s parc. št. 1678/1, 1735/1 in 1735/2 (vse delno), vse k.o. Volče.
(7) Območje OPPN z natančnim potekom meje in ureditve izven območja OPPN so prikazane na grafičnih načrtih.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
5. člen 
(rešitve in pogoji glede funkcije in oblikovanja območja podrobnega načrta) 
(1) Območje OPPN je v Občinskem prostorskem načrtu opredeljeno kot območje osnovne namenske rabe »I – območja proizvodnih dejavnosti«, s podrobnejšo namensko rabo »IP – površine za industrijo«, ki so namenjene industrijskim dejavnostim. Namenjeno je industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. Spremljajoče storitvene dejavnosti so: trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, promet in skladiščenje, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter druge dejavnosti, ki služijo tem območjem.
(2) Namenska raba zemljišč pobočja severno od načrtovanih objektov, tj. od linije, ki je vzporedna z linijo načrtovanega meteornega odvodnika in je od nje oddaljena 5 m, do severne meje območja, se v prihodnje spremeni iz območja proizvodnih dejavnosti v območje gozdov.
(3) Gospodarska javna infrastruktura razen SN elektro voda, potrebnega za II. fazo, je že na območju. Navezave na javno infrastrukturo se načrtujejo znotraj območja OPPN.
(4) Urejevalno območje se prometno navezuje na obstoječe prometno omrežje na jugozahodni strani, kjer se navezuje z novo ureditvijo na lokalno cesto.
(5) Z OPPN se določa pogoje za izgradnjo javne gospodarske infrastrukture na območju, na katerem se bodo priključevali novo načrtovani objekti in dograditve obstoječih objektov.
6. člen 
(rešitve in pogoji glede funkcije in oblikovanja objektov in naprav) 
(1) Na območju so ob izpolnjevanju ostalih pogojev, določenih v tem odloku, možne: nove gradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in vzdrževalna dela, odstranitve objektov in spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti.
(2) Na celotnem območju OPPN so dopustne gradnje nove in vzdrževanje ter rekonstrukcija obstoječe komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture, priključkov na infrastrukturo ter urejanje zelenih in utrjenih površin.
(3) Dovoljena je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustni enostavni in nezahtevni objekti so: majhna stavba, pomožni objekt v javni rabi, ograja, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot in podobno, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekt za oglaševanje ter pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov ter prefabrikati.
(4) Novi objekti morajo biti oblikovani kot kvalitetna arhitektura z uporabo sodobnih materialov in načinov gradnje, dovoljena je masivna in montažna gradnja. Objekti so v osnovi pravilnih geometrijskih oblik. Glede na predvideno velikost in povezanost stavbnih mas naj se volumni objektov členijo tako, da se razbije monotonija objektov v horizontalnih in vertikalnih gabaritih. Oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno. Strešne konstrukcije bodo prekrite s strešnimi paneli v odtenku sive barve, barvno skladnem z barvo fasad.
(5) Fasade upravne stavbe, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti. Fasade so lahko kombinacija betonske, ometane ali steklene fasade s kamnitimi ali kovinskimi panelnimi oblogami v pritličju.
(6) Fasade skladiščnega objekta B in vidno izpostavljene fasade poslovno skladiščnega objekta C so predvidene iz kovinskih panelov dveh različnih odtenkov sive barve, postavljenih navpično, ki skupaj z vertikalnimi steklenimi površinami ustvarjajo efekt manjših stavbnih mas in enotnih gabaritov objektov.
(7) Fasade poslovno skladiščnega objekta A so lahko kombinacija betonske, ometane ali kovinske panelne fasade.
(8) Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovno, barvno in po izboru materialov usklajeni z osnovnimi objekti na parceli.
(9) Za gradnjo stavb bo potrebno izvesti izkopna dela pobočja, pri čemer je potrebno upoštevati ustrezne varovalne ukrepe, ki jih predpišeta geomehanik in statik v času izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(10) Utrjene površine na posameznih zemljiščih, namenjene parkiriščem in manipulaciji, naj bodo tlakovane, asfaltirane ali betonirane. Izvedba utrjenih površin mora biti z ustreznim naklonom in odvodnjavanjem v meteorni sistem.
(11) V območju OPPN so dopustni objekti in deli objektov po enotni klasifikaciji:
12203 – Druge upravne in pisarniške stavbe;
12410 – Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, ter z njimi povezane stavbe;
12420 – Garažne stavbe;
12510 – Industrijske stavbe;
12520 – Rezervoarji, silosi in skladišča;
23020 – Energetski objekti (dovoljeni samostojni fotovoltaični sistemi, skladno z določili Občinskega prostorskega načrta Občine Tolmin);
24203 – Odlagališča odpadkov (zbirno mesto za komunalne odpadke, ki nastanejo ob proizvodnem procesu na obravnavanem območju);
24205 – Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (parkirišča).
(12) V območju OPPN so dopustni spremljajoči deli objektov po enotni klasifikaciji:
12301 – trgovske stavbe;
12304 – stavbe za storitvene dejavnosti;
12630 – stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo.
(13) Na urejevalnem območju II. faze OPPN je v I. fazi dopustna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, namenjenih kmetijski dejavnosti kot tudi namenski rabi IP – površine za industrijo.
7. člen 
(rešitve in pogoji glede funkcije in oblikovanja javnih zelenih in drugih javnih površin) 
(1) Znotraj območja OPPN so zelene površine v sklopu zemljišč objektov. Na območju ni javnih zelenih površin.
(2) Znotraj dvoriščnega dela se ohranja obstoječi zeleni sistem: obstoječe vednozelene grmovnice, drevesa in vzpenjalke. Nova zasaditev se izvaja po robovih območja obdelave ter tako skuša doseči povezanost z okoliškim prostorom in zmanjšati vizualni vpliv grajenega v obstoječi krajini. Načrtuje se zasaditev vseh prostih površin, pod katerimi ne poteka infrastruktura.
(3) V severnem delu, kjer se nahaja gozd, je treba ohraniti čim več obstoječe vegetacije. Obstoječi nasip z drevesi in grmovnicami v skrajnem severozahodnem delu območja se v celoti ohrani, tako nasip kot tudi zasaditev.
(4) Nova zasaditev površin se izvede s funkcionalnimi drevesi avtohtonih vrst listavcev in vednozelenimi grmovnicami, striženimi in oblikovanimi v višjo živo mejo.
(5) Tik ob severnem nizu obstoječega parkirišča se v obstoječo zelenico zasadi dodatna štiri drevesa: Acer campestre – maklen. Novo parkirišče za osebna vozila se s treh strani po robovih zasadi z drevesi v obliki drevoreda: Acer campestre – maklen, Carpinus betulus – beli gaber. Ob priključku na parkirišče se v dveh nizih zasadi še sadike vednozelene grmovnice, močne rasti, odporne na mraz: Taxus media 'Hicksii', ki se jo striže v živo mejo višine do cca 1.8 m.
(6) V skrajnem zahodnem delu se zasadi drevesa v liniji ob cesti za viličarje. Tu se v zgornjem delu že sedaj nahaja obstoječ nasip z gozdno vegetacijo. V celoti se ohrani nasip in vsa obstoječa zasaditev. Ob obstoječih drevesih se proti jugu zasadi sadike hitrorastočih dreves Ulmus glabra – brest in vednozelene, odporne in hitro rastoče grmovnice Ligustrum vulgare 'Atrovirens' – navadna kalina.
(7) Zasaditev dreves se načrtuje na vzhodnem delu območja obdelave, kjer se v zelenici pod obstoječim višjim AB zidom zasadi sadike nižjih dreves: Ostrya carpinifolia – črni gaber, sajenje na razdalji 5 m med sadikami. Ozelenitev zidu po celotnem vzhodnem delu se načrtuje z različnimi sortami bršljana (gostota sajenja 2 kos/m2): Hedera helix, Hedera colchica.
8. člen 
(rešitve in pogoji glede lege in velikosti objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo s pogoji za projektiranje) 
(1) Velikosti nove pozidave v I. fazi so določene z največjima možnima tlorisnim (na stiku z zemljiščem brez napuščev) in višinskim gabaritom ter največjo možno etažnostjo po posameznih objektih, kot je prikazano v grafičnem delu:
– Industrijsko skladiščna hala A, pravokotne tlorisne zasnove, velikosti 15,0 m x 32,0 m, z dvokapno streho v minimalnem naklonu, s smerjo slemena JV–SZ. Objekt je etažnosti P+1 in maksimalne višine v slemenu 12,8 m.
– Skladiščna hala B, pravokotne tlorisne zasnove, velikosti 30,0 m x 40,0 m, z dvokapno streho v minimalnem naklonu, s smerjo slemena JV–SZ. Objekt je etažnosti P+1 in maksimalne višine v slemenu 15,0 m.
– Industrijsko skladiščna hala C, pravokotne tlorisne zasnove, velikosti 30,0 m x 40,0 m, z dvokapno streho v minimalnem naklonu, s smerjo slemena JV–SZ. Objekt je etažnosti K+P+1 in maksimalne višine v slemenu 12,8 m.
– Upravna stavba, pravokotne tlorisne zasnove, velikosti 13,6 m x 20,0 m, s šotorasto streho v minimalnem naklonu. Objekt je etažnosti K+P+2 in maksimalne višine 12,80 m.
(2) Objekti upravne stavbe, industrijsko skladiščne hale C in skladiščne hale B so med seboj fizično in funkcionalno povezani, industrijsko skladiščna hala A pa je samostojna.
(3) Za posamezno stavbo znotraj območja je v načrtu parcelacije grafično prikazano funkcionalno zemljišče.
9. člen 
(rešitve in pogoji glede lege, zmogljivosti ter poteka objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za projektiranje) 
(1) Novi objekti se priključujejo na novo ali obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in prometno omrežje, skladno s soglasjem pristojnih upravljavcev. Obstoječe objekte gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je dopustno rekonstruirati in vzdrževati ter dograjevati skladno s prostorskimi potrebami in možnostmi.
(2) Pred izdelavo projektnih dokumentacij in izvedbo objektov je potrebno izvesti zakoličbe obstoječih vodov na lokacijah posegov ter pridobiti soglasja za priključitev ali posege v varovalnih pasovih od pristojnih upravljavcev infrastrukture.
10. člen 
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov) 
(1) Razmiki med nepovezanimi stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru funkcionalnega zemljišča objekta.
(2) Odmiki manj zahtevnih in zahtevnih objektov od sosednjih zemljišč so določeni z umestitvijo posameznih objektov v prostor, zato ni dodatnih pogojev glede odmikov. Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednjih zemljišč so najmanj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov v katere človek lahko vstopi, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 m.
(3) Če so odmiki nezahtevnih objektov od meja sosednjih parcel manjši od odmikov, določenih v prejšnjem odstavku tega člena, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Gradnja enostavnih objektov v odmiku, manjšem od navedenega, je možna s soglasjem lastnikov sosednjih zemljišč.
IV. NAČRT PARCELACIJE 
11. člen 
(načrt parcelacije) 
Načrt parcelacije zemljišč gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra obsega zemljišča, namenjena izvedbi skupnega cestnega priključka, ki bo služil tudi za potrebe II. faze. Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo zemljišča in dele zemljišč: 713/1, 713/2, 715/2, 1735/1 in 1735/2, vse k.o. Volče.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
12. člen 
(etapnost izvedbe) 
Načrtovani posegi na območju OPPN se lahko izvajajo etapno. Javna gospodarska infrastruktura za potrebe II. faze se lahko izvede po sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta za II. fazo.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
13. člen 
(varovanje kulturne dediščine) 
Na območju, ki ga ureja OPPN, ni objektov ali območij kulturne dediščine, zato ukrepi za varovanje kulturne dediščine niso potrebni.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
14. člen 
(varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave) 
Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij načrtovanih za zavarovanje. Pri izgradnji objektov je potrebno upoštevati predpise glede varovanja okolja. Emisije onesnaženja okolja morajo biti znotraj dovoljenih toleranc.
15. člen 
(varstvo pred hrupom) 
Območje z namensko rabo IP – površina za industrijo ima določeno IV. stopnjo varstva pred hrupom.
16. člen 
(varstvo voda) 
(1) Na ureditvenem območju oziroma na Čiginjskem polju ni vodotokov in vodnih virov.
(2) Varstvo voda se zagotavlja z odvodnjo načrtovanih odpadnih voda preko ločenega sistema z odvajanjem odpadnih vod v kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo in z odvodnjo onesnaženih padavinskih vod z manipulativnih in utrjenih površin preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo z odtokom v ponikanje. Morebitne tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti na mestu nastanka tako, da bodo parametri dopuščali njen izpust v kanalizacijski sistem.
(3) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati vse zahteve veljavnih predpisov s področja nastajanja emisij in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in kanalizacijo, čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter v primeru posebnih dejavnosti ravnanje z emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
17. člen 
(zaščita pred poplavami, erozivnostjo in plazovitostjo terena) 
(1) Območje OPPN je izven poplavne ogroženosti vodotokov, zato ukrepi za zaščito pred poplavami niso potrebni. Odvodnja zalednih voda je načrtovana s sistemom odvodnih kanalov v ponikanje na krajni vzhodni strani območja.
(2) Za zaščito pred erozijo ali plazenjem terena je potrebno pri snovanju in izgradnji posameznih objektov pridobiti navodila geomehanika in statika, kar mora biti sestavni del dokumenta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri izgradnji objektov v globino terena ter v pobočje terena, je potrebno pri izvedbi objektov upoštevati in izvajati zaščitne ukrepe gradbenih jam, skladno s tehnologijo izgradnje.
18. člen 
(potresna varnost) 
Za zagotavljanje potresne varnosti objektov je potrebno upoštevati pri načrtovanju in izgradnji stavb potresno karto Slovenije, ki določa, da se območje nahaja v coni s projektnim pospeškom tal Ag = 0,2 g.
19. člen 
(možnost razlitja nevarnih snovi) 
Kolikor se izvaja na objektu dejavnost, pri kateri obstaja možnost emisij nevarnih oziroma zdravju škodljivih snovi v okolje, je potrebno izvesti vse predhodne zaščitne ukrepe varovanja okolice.
20. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Za zagotavljanje požarne varnosti in zaščite je potrebno pri projektiranju in gradnji zagotavljati:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– ustrezno požarno ločitev objektov ali ustrezne odmike med objekti,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Pri zagotavljanju požarne varnosti in zaščite je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja varstva pred požarom. Za izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom tako za požarno manj zahtevne objekte kot požarno zahtevne objekte se dokazuje z ustreznim elaboratom, izdelanim po predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(3) Odmiki med objekti morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednja zemljišča ali sosednje objekte. Manjše odmike se lahko ob izpolnjevanju ostalih pogojev odloka zagotavlja z ustrezno protipožarno zaščito.
(4) Za objekte je potrebno zagotavljati vire za vodo za gašenje, ki se zagotovi iz hidrantnega omrežja ali požarnih bazenov posameznih objektov. Glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost objekta morajo biti ob požaru zagotovljene naprave in oprema za gašenje začetnih požarov, ki jih lahko uporabijo vsi uporabniki, zagotovljene naprave in oprema za gašenje, ki jih lahko uporabijo usposobljeni uporabniki in gasilci in vgrajeni ustrezni sistemi za gašenje požara za določene objekte. Zagotovljen mora biti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje v stavbi.
(5) Za zagotovitev neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila, morajo biti vozne površine za intervencijska vozila in manipulativne površine ob objektih dimenzionirane na osni pritisk 10 ton. Širine in radiji poti morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
21. člen 
(splošni pogoji) 
Načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječo ali predvideno gospodarsko javno infrastrukturo skladno s soglasjem upravljavcev posamezne infrastrukture. Upoštevati je potrebno ustrezne odmike od obstoječe infrastrukture. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti soglasja upravljavcev infrastrukture tako za priključevanje kot za gradnje v varovalnih pasovih.
22. člen 
(prometna ureditev) 
(1) Načrtovana je ureditev križišča dostopne ceste in ceste v Kozaršče, ureditev parkirnih mest za tovornjake vzdolž dostopne ceste na desni strani, ureditev parkirnih mest za osebna vozila na levi strani ter zagotovitev rezervata površine za priključek ceste in gospodarske javne infrastrukture za II. fazo, skladno z grafično prilogo št. 4: Industrijska cona Čiginj (ČG05) – Gospodarska javna infrastruktura.
(2) Za izvedbo I. faze niso potrebne spremembe obstoječe prometne ureditve. Načrtovano ureditev se izvede sočasno s komunalnim opremljanjem II. faze. Del zemljišč, ki so v načrtu gospodarske javne infrastrukture namenjena za dostopno cesto za II. fazo, bo z opremljanjem zemljišč II. faze postal del javnega prometnega omrežja.
23. člen 
(fekalna in meteorna kanalizacija) 
(1) Komunalne odpadne vode iz posameznih objektov in obstoječe greznice se v I. fazi gradnje odvede v individualno čistilno napravo kapacitete 50 PE, ki bo locirana na predvidenem parkirišču osebnih vozil. Očiščena komunalna odpadna voda se odvede v ponikovalnico.
(2) Za območje II. faze bo z OPPN za II. fazo načrtovana nova individualna čistilna naprava.
(3) Odvodnja lastnih in zalednih voda nima vpliva na odtočne razmere in poplavno varnost območij izven OPPN. Vse iztočne količine so omejene na količine, merodajne pred dodatno pozidavo območja. Porast odtočnih količin pri nalivih 100-letne povratne dobe je ocenjen na 52 l/s, zato je potrebno na območju OPPN v zadrževalnikih – odtočnih ceveh zadržati 84 m³ vode.
(4) Na območju Čiginjskega polja ni odvodnikov, odvodnja meteornih voda poteka površinsko. Zaledne vode za potrebe I. faze se zajemajo z zalednim kanalom na severni strani objektov, ki se zaključi s prelivnim objektom, preko katerega se vode razpršeno prelivajo na obstoječ teren. Lastne vode na ureditvenem območju se z novim podaljškom kanala navežejo na obstoječi meteorni kanal DN1000. Oblikovan je v dva cevna zadrževalnika za viške vode, vodo se kontrolirano spušča v obstoječi minimalni pretok Qivo = 212 l/s. Na obstoječem območju je odvodnja vezana na obstoječe ponikovalnice, odtočne količine vode ne bodo spremenjene.
(5) Odvodnja površinskih zalednih in meteornih voda za območje II. faze je predvidena z navezavo na obstoječe in načrtovano odvodnjavanje. Za potrebe odvodnje II. faze je načrtovan priključek meteorne kanalizacije do meje območja, ki bo izveden po sprejetju OPPN za II. fazo. Del meteornega omrežja, načrtovan v I. fazi, bo z opremljanjem zemljišč II. faze postalo javno meteorno kanalizacijsko omrežje.
24. člen 
(vodovod) 
(1) Obstoječ javni napajalni vodovod preseka 150 mm poteka vzdolž dostopne ceste do vodomernega jaška pred obstoječimi objekti. Na javni napajalni vodovod se na območju dostopne ceste preko odcepnega vodovodnega jaška izvede navezava novega sekundarnega kraka napajalnega omrežja v coni.
(2) Nov napajalni vodovod preseka 100 mm se odcepi proti zahodu do roba območja I. faze in predstavlja izhodišče za oskrbo območja II. faze. Na novem sekundarnem odseku se namesti dodatni požarni hidrant in uredi priključek do vodomernega jaška za predviden industrijski objekt C. Na sekundarnem odseku mora biti zagotovljen stalni pretok in s tem zagotovljena neoporečnost vode.
(3) Za izvedbo I. faze niso potrebne spremembe obstoječega vodovodnega omrežja. Načrtovano ureditev se izvede sočasno s komunalnim opremljanjem II. faze. Vodi in naprave, ki so v načrtu gospodarske javne infrastrukture namenjene vodooskrbi za II. fazo, bodo s pridobitvijo služnostne pravice z opremljanjem zemljišč II. faze postali del javnega vodovodnega omrežja.
25. člen 
(komunalni odpadki) 
Na območju urejanja I. faze se načrtuje prostor za namestitev zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov. Velikost, število in vrsto zabojnikov se določi v fazi pridobivanja soglasja upravljavca za izgradnjo posameznih objektov.
26. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Za napajanje načrtovanih objektov v območju I. faze se uredi priključek na obstoječo transformatorsko postajo (v nadaljnjem besedilu: TP), ki je v zasebni lasti.
(2) Za potrebe II. faze je v OPPN načrtovan rezervat trase SN voda za kabelsko kanalizacijo STG 4x110 mm, s priključevanjem na javno elektroenergetsko omrežje izven območja urejanja. Za območje II. faze bo z OPPN za II. fazo načrtovana nova TP.
(3) Zunanja razsvetljava objektov, parkirišč in zunanjih površin bo v I. fazi urejena v sklopu obstoječih inštalacij obrata.
(4) Kabelska kanalizacija in javna razsvetljava za območje I. in II. faze s priključkom na novo TP se izvedejo po sprejetju OPPN za II. fazo. Vodi in naprave, ki so v načrtu gospodarske javne infrastrukture namenjeni oskrbi z električno energijo za II. fazo, bodo s pridobitvijo služnostne pravice z opremljanjem zemljišč II. faze postali del javnega elektroenergetskega omrežja.
27. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Za potrebe I. faze oziroma širitve poslovnega kompleksa se priključevanje predvidenih industrijskih objektov uredi iz obstoječih instalacij poslovnega kompleksa, ki se jih ustrezno uredi oziroma dogradi.
(2) Za potrebe II. faze širitve industrijske cone je do meje območja načrtovan rezervat trase kabelske kanalizacije kapacitete PVC 1x110 mm, ki bo omogočala navezavo območja na telekomunikacijsko naročniško omrežje od kompleksa TST.
(3) Kabelska kanalizacija se izvede po sprejetju OPPN za II. fazo. Vodi in naprave telekomunikacijskega omrežja bodo z opremljanjem zemljišč II. faze postali s pridobitvijo služnostne pravice del javnega telekomunikacijskega omrežja.
28. člen 
(toplovod) 
Za potrebe ogrevanja stavb na območju se lahko izvede daljinsko ogrevanje preko skupne kotlarne, ki koristi obnovljive vire energije. Izgradnja toplovodnega omrežja ni obveza za komunalno opremljenost zemljišč območja urejanja.
X. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 
29. člen 
(varovalni pasovi) 
(1) Izven območja urejanja je na jugozahodni strani načrtovan cestni priključek za potrebe napajanja celotnega območja urejanja in rezervat trase SN priključka za potrebe elektroenergetskega napajanja območja II. faze. Za izvedbo slednjih priključkov je potrebno za dokument gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje upravljavcev infrastrukture.
(2) Območje urejanja OPPN je izven varovalnih pasov ostale gospodarske javne infrastrukture.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
30. člen 
(odstopanja od vrst dopustnih dejavnosti na posameznih namenskih rabah) 
Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 35 % bruto tlorisne površine posameznega objekta.
31. člen 
(odstopanja pri izgradnji gospodarske javne infrastrukture in prometne ureditve)
(1) Pri prometnih ureditvah in ureditvah gospodarske javne infrastrukture s priključki so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, lokacij transformatorskih postaj, uvozov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem načrtovanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Odstopanja morajo biti usklajena z upravljavci infrastrukture in ne smejo ovirati realizacije OPPN, tako I. kot II. faze, biti v nasprotju z javnimi interesi ter morajo biti skladni s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in varovanje okolja. Izgradnja gospodarske javne infrastrukture za potrebe II. faze ne pogojuje izgradnje objektov, načrtovanih v I. fazi.
32. člen 
(odstopanja od velikosti objektov) 
(1) Tlorisni gabarit objekta A lahko odstopa v obe smeri ±0,5 m.
(2) Tlorisni gabarit objekta B lahko odstopa v dolžino +2,0 m in –6,0 m, v širino +1,0 m in –6,0 m.
(3) Tlorisni gabarit objekta C lahko odstopa v obe smeri ±0,5 m.
(4) Tlorisni gabarit objekta uprave lahko odstopa v obe smeri ±0,5 m.
(5) Pri cestni ureditvi se dopušča tlorisne odmike ±0,5 m in višinski odmik ±0,3 m, s pogojem da ti odmiki ne vplivajo na lastništvo zemljišč.
(6) Objekt B ima lahko kletno etažo, kolikor je to utemeljeno zaradi tehnologije dejavnosti objekta ali tehnologije izvedbe objekta in je to hkrati možno izvesti glede na preverjeno statiko in geomehaniko lokacije pri izdelavi projektne dokumentacije objekta. Pri izvedbi kleti je potrebno prestaviti obstoječo infrastrukturo.
33. člen 
(odstopanja od predvidene parcelacije) 
Dopustna so odstopanja od predvidene parcelacije javnih površin pod pogojem, da je pridobljena pravica graditi in ni prizadeta javna korist.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
34. člen 
(opremljanje zemljišč in komunalni prispevek) 
(1) Komunalni prispevek za gradnjo objektov na območju I. in II. faze OPPN se do sprejema programa opremljanja stavbnih zemljišč za to območje odmeri z začasno odločbo na podlagi določil Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 110/13) na način, kot je določeno za gradnjo objektov izven območja OPPN.
(2) Po sprejemu programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje I. in II. faze OPPN, ki se sprejme z odlokom, se komunalni prispevek za gradnjo objektov odmeri na podlagi tega odloka s končno odločbo, v kateri pa se upošteva investitorjev vložek v gradnjo tistega dela infrastrukture, ki se opredeli kot javna.
35. člen 
(dostopnost prostorskega akta) 
Odlok o OPPN je na vpogled javnosti v času uradnih ur na sedežu Občine Tolmin in na spletni strani Občine Tolmin.
36. člen 
(merila in pogoji po prenehanju veljavnosti) 
V primeru prenehanja veljavnosti Odloka o OPPN se območje ureja z Občinskim prostorskim načrtom Občine Tolmin.
37. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2012
Tolmin, dne 9. marca 2016
Župan 
Občine Tolmin 
Uroš Brežan l.r.
 
 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti