Uradni list

Številka 13
Uradni list RS, št. 13/2016 z dne 19. 2. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 13/2016 z dne 19. 2. 2016

Kazalo

477. Statut Občine Krško (uradno prečiščeno besedilo), stran 1497.

  
Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10, 90/11 in 27/14) je Občinski svet Občine Krško, na 12. seji, dne 4. 2. 2016, sprejel
S T A T U T 
Občine Krško (uradno prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJA IN DELI OBČINE 
1. člen
Ta statut ureja in določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine Krško (v nadaljevanju: občina), oblikovanje in pristojnosti občinski organov, razen organov občinske uprave, javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2. člen
Območje občine, ki je mejna občina, obsega območje naslednjih naselij:
Anovec, Anže, Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Ardro pri Raki, Armeško, Brege, Brestanica, Brezje pri Dovškem, Brezje pri Raki, Brezje pri Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Brezovska Gora, Brlog, Brod v Podbočju, Bučerca, Celine, Cesta, Cirje, Čretež pri Krškem, Črešnjice nad Pijavškim, Dalce, Dedni Vrh, Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrova, Dol, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas pri Krškem, Dolenja vas pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Raka, Dovško, Drenovec pri Leskovcu, Drnovo, Dunaj, Frluga, Gmajna, Golek, Goli Vrh, Gora, Gorenja Lepa vas, Gorenja vas pri Leskovcu, Gorenje Dole, Gorenji Leskovec, Gorica, Gorica pri Raztezu, Gornje Pijavško, Gradec, Gradišče pri Raki, Gradnje, Gržeča vas, Gunte, Hrastek, Ivandol, Jelenik, Jelše, Jelševec, Kalce, Kalce-Naklo, Kališovec, Kerinov Grm, Kobile, Koprivnica, Koritnica, Kostanjek, Kočno, Kremen, Kržišče, Krško, Leskovec pri Krškem, Libelj, Libna, Loke, Lokve, Lomno, Mali Kamen, Mali Koren, Mali Podlog, Mali Trn, Malo Mraševo, Mikote, Mladje, Mrtvice, Mrčna sela, Nemška Gora, Nemška vas, Nova Gora, Osredek pri Trški Gori, Pesje, Pijana Gora, Planina pri Raki, Planina v Podbočju, Pleterje, Podbočje, Podlipa, Podulce, Površje, Premagovce, Presladol, Pristava ob Krki, Pristava pod Rako, Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, Raka, Ravne pri Zdolah, Ravni, Ravno, Raztez, Reštanj, Rožno, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, Selo, Senovo, Senožete, Senuše, Slivje, Smednik, Smečice, Spodnja Libna, Spodnje Dule, Spodnje Pijavško, Spodnji Stari Grad, Srednje Arto, Srednje Pijavško, Sremič, Stari Grad, Stari Grad v Podbočju, Stolovnik, Stranje, Straža pri Krškem, Straža pri Raki, Strmo Rebro, Šedem, Šutna, Trška Gora, Velika vas pri Krškem, Veliki Dol, Veliki Kamen, Veliki Koren, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mraševo, Veniše, Videm, Vihre, Volovnik, Vrbina, Vrh pri Površju, Vrhulje, Zabukovje pri Raki, Zaloke, Zdole, Žabjek v Podbočju, Žadovinek in Ženje.
3. člen
Občina v okviru svojih pristojnosti skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov.
Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni.
4. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno, preko organov občine in preko krajevnih skupnosti.
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini tudi neposredno, preko zborov občanov, z referendumom in preko ljudske iniciative.
5. člen
Občani se lahko obračajo s pobudami in vprašanji na katerikoli organ občine, s peticijo ali pritožbo pa na komisijo za vloge in pritožbe, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. Komisijo imenuje občinski svet.
6. člen
Občina je pravna oseba javnega prava.
Občino kot pravno osebo zastopa in predstavlja župan.
Sedež občine je v Krškem, Cesta krških žrtev 14.
Občina ima žig, ki je okrogle oblike. V zgornjem delu krožnice je napis »OBČINA KRŠKO«, v sredini pa znak občine Krško. Občina ima tudi žige, ki imajo pod znakom občine Krško v spodnjem delu krožnice še napise: »OBČINSKI SVET«, »ŽUPAN«, »NADZORNI ODBOR«, »OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA«, »POSEBNA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA« in »OBČINSKA UPRAVA«. Velikost, uporabo in hrambo žigov določi župan s pravilnikom.
7. člen
Občina ima svoj grb, znak, zastavo in občinski praznik.
Grb Občine Krško je posodobljen grb mesta Krško, ki predstavlja ščit. Na hribu, na dnu ščita stoji na desni strani sv. Janez Evangelist v obleki s kelihom v levici, iz katerega izvirajo tri kače. V drugem delu ščita je podoba mesta s stolpi, obzidjem in strehami.
Znak občine Krško ponazarja reko Savo, ki iz gričevnato-hribovitega predela občine prehaja v ravnino Krškega polja kot izrazita geografska in pomenska posebnost občine Krško. Sestavni del znaka je tudi napis "OBČINA KRŠKO".
Zastava občine Krško je zelene barve, pokončne oblike v razmerju 2 : 1, z znakom občine v beli barvi.
Podrobnejša določila glede pomena, vsebine, oblike in uporabe grba, znaka in zastave se določijo s posebnim odlokom.
Občina ima občinski praznik 7. junija in je posvečen spominu prvih padlih krških žrtev in vrnitvi izgnancev.
8. člen
Območje občine je razdeljeno na krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost je skupnost, v katero se organizirajo prebivalci dela občine.
Krajevna skupnost se ustanovi za več naselij, ki so med seboj prostorsko, upravno-gospodarsko, komunalno, kulturno in zgodovinsko povezana in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb občanov.
9. člen
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Občina se lahko povezuje v pokrajino, regijo, zvezo občin ali drugo obliko povezovanja občin po načelu enakopravnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelu prostovoljnosti in solidarnosti. V ta namen lahko združuje sredstva in v skladu z zakonom ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, ustanavlja in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove.
Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
II. NALOGE OBČINE 
10. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– vodi centralno evidenco nepremičnega premoženja v lasti občine.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne gospodarske javne službe tako, da:
– določa izbirne gospodarske javne službe in način izvajanja gospodarskih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih gospodarskih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih gospodarskih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanavlja vzgojno izobraževalne in zdravstvene zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno izobraževalnimi zavodi in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, službe za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno, informacijsko, dokumentacijsko in društveno dejavnost ter dejavnost institucij civilne družbe in mladih ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost,
– skrbi za delo z mladimi in jim nudi strokovno podporo,
– pospešuje delovanje organizacij, ki delujejo na področju dejavnosti mladih,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru naravnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševanje, pomoč in gašenje požarov,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere naravnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom civilne zaščite občine ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– skrbi za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov,
– mrliško ogledno službo in
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
11. člen
Za financiranje nalog občine, ki so javnega pomena, pripadajo občini davki in drugi dohodki, predpisani z zakonom.
III. ORGANI OBČINE 
1. Skupne določbe
12. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Organa občine sta tudi občinska volilna komisija in posebna občinska volilna komisija za volitve člana občinskega sveta občine Krško – predstavnika romske skupnosti, katerih naloge, pristojnosti in sestavo določa zakon o lokalnih volitvah.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Organi občine lahko imenujejo komisije ali druga delovna telesa za obravnavo posameznih vprašanj s svoje pristojnosti.
13. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
14. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in odborov občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določata ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva sveta ter drugih organov občine, ki so zaupne narave.
15. člen
Če ni z zakonom ali tem statutom drugače določeno, lahko organi občine, ki delujejo na sejah sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa.
2. Občinski svet
16. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– izvršuje ustanoviteljske in korporacijske pravice občine pri pravnih osebah ne glede na njihovo pravno organizacijsko obliko, če veljavna zakonodaja, statut ali splošni akt občine ne določa drugače,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, člane komisij in odborov občinskega sveta ter člane upravnih odborov skladov,
– imenuje občinsko volilno komisijo in posebno občinsko volilno komisijo,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvete ali druge državne organe,
– sprejema organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana,
– sprejema načrte ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti v skladu s predpisi,
– odloča o višini zadolževanja v okviru sprejemanja občinskega proračuna,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih dejavnosti,
– določa takse, povračila in druge javnofinančne prihodke, ki so v pristojnosti občine,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja nalog iz državne pristojnosti,
– sprejme akt o ustanovitvi sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter imenuje in razrešuje člane sveta,
– odloča o vlaganju občinskega kapitala v zasebno pravne subjekte,
– daje soglasje k zadolževanju javnih podjetij in javnih zavodov,
– daje pooblastila in soglasja za izvajanje posameznih nalog krajevnih skupnosti, ki se financirajo iz proračunskih virov občine,
– sprejema program varstva okolja,
– sprejema sanacijske programe odprave posledic čezmernega obremenjevanja okolja,
– določa način izvajanja gospodarskih javnih služb,
– sprejema letne programe in poročila o izvajanju gospodarskih javnih služb,
– odloča o višini tarif za izvajanje gospodarskih javnih služb,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon, ta statut ali splošni akt občine.
17. člen
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
Občinski svet ima naslednje stalne komisije:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– normativno-pravno komisijo,
– komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami,
– komisijo za vloge in pritožbe.
Občasne komisije ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge.
18. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja naslednje naloge:
– obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta, ki so v zvezi z mandatnimi vprašanji, volitvami, imenovanji in razrešitvami,
– sodelovanju z organi in organizacijami zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj in pripravlja predloge in mnenja, ki jih daje občinskemu svetu,
– predlaga izvolitev članov stalnih in občasnih delovnih teles in pripravi predlog za izvolitev ali soglasje za delavce na vodilnih mestih, za katere je po predpisih pristojen občinski svet,
– sodeluje pri pripravi predlogov za odločitve občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev,
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev,
– daje mnenje v imenu lokalne skupnosti k imenovanju ravnateljev in direktorjev javnih zavodov,
– daje mnenje k imenovanju predstavnikov občine v organe gospodarskih družb,
– opravlja druge zadeve, ki jih določi občinski svet.
Normativno-pravna komisija zaradi skladnosti z ustavo, zakonom in statutom občine ter zaradi pravne obdelave obravnava:
– besedilo in spremembe statuta občine in poslovnika občinskega sveta,
– odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema občinski svet in mu daje poročila s svojimi mnenji in predlogi,
– splošne akte organizacij, ki jih potrjuje ali h katerim daje soglasje občinski svet ter mu v zvezi s tem daje mnenja, predloge in pripombe,
– predloge in zahteve za obvezno razlago odlokov in drugih splošnih aktov in daje mnenja o tem,
– prečiščeno besedilo odlokov in drugih aktov občinskega sveta.
Komisija za vloge in pritožbe opravlja naslednje naloge:
– obravnava posamične vloge in predloge občanov, v katerih opozarjajo na določene probleme pri izvajanju odlokov in drugih splošnih aktov občinskega sveta,
– obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih in obvešča o tem vlagatelje oziroma pritožnike,
– proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije občinskemu svetu ali njegovim delovnim telesom in ugotavlja vzroke zanje,
– obvešča občinski svet in pristojna telesa o pojavih, ki nastajajo pri uporabi zakonov in jim predlaga ustrezne ukrepe,
– obravnava tudi vloge in pritožbe, ki jih je odstopil v obravnavo republiški organ za prošnje in pritožbe, če je vlagatelj za območja občine, ukrepal v skladu z določili prejšnjega člena oz. postopa po navodilih oz. na zaprosilo pristojnega republiškega organa,
– obravnava vloge, da je bilo delo državnega organa ali delo organizacije nezakonito ali očitno nepravilno in obvesti o ugotovitvah občinski svet župana in načelnika upravne enote,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa občinski svet.
Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami opravlja naslednje naloge:
– v skladu z odlokom in pravilnikom o občinskih priznanjih objavlja razpis za dajanje predlogov za občinska priznanja,
– obravnava predloge za odlikovanja, ki jih dajejo organizacije in društva in drugi predlagatelji ter jih s svojimi mnenji posreduje pristojnemu republiškemu organu,
– obravnava in oblikuje predloge za občinska priznanja ter jih predlaga občinskemu svetu v sprejem,
– daje predloge za odlikovanja ali daje pobude za predlaganje posameznikov, organizacij in društev ter organov za odlikovanja in občinska priznanja in jih daje v postopek v skladu z odlokom in pravilnikom o občinskih priznanjih,
– usmerja aktivnosti za ohranjanje in krepitev odnosov med občino ter ostalimi občinami na področju gospodarstva, kulture, športa, ...,
– skrbi za mednarodne stike in uveljavljanje občine v širšem prostoru.
Občinski svet po potrebi s spremembami in dopolnitvami tega statuta ustanavlja nove komisije in ukinja ali združuje posamezne komisije.
19. člen
Občinski svet lahko ustanovi enega ali več odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
Občinski svet ima naslednje stalne odbore:
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za finance in občinsko premoženje,
– odbor za gospodarstvo in turizem,
– odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja,
– odbor za krajevne skupnosti in komunalno infrastrukturo,
– odbor za okolje in prostor,
– odbor za zaščito in reševanje,
– odbor za mladino.
Odbori občinskega sveta so delovna telesa občinskega sveta, ki pripravljajo strokovne podlage in predloge za odločitve občinskega sveta za področja iz njegove delovne pristojnosti.
Občasne odbore ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge.
20. člen
Odbor za družbene dejavnosti opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja in oblikuje politiko občine v zvezi z izobraževanjem, predšolsko vzgojo, zdravstvom, lekarništvom, socialno, raziskovalno, kulturno in društveno dejavnostjo ter športom in rekreacijo in jo predlaga občinskemu svetu,
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena,
– ocenjuje in spremlja izvajanje projektov kulturnih, športnih in drugih društev in klubov, katerim so bila na osnovi programa odobrena dodatna ali izredna sredstva iz občinskega proračuna,
– daje mnenja in predloge v zvezi z socialno politiko občine,
– obravnava in predlaga občinskemu svetu in županu oblikovanje postavk znotraj proračuna, ki bodo zagotavljale določena sredstva za optimalne oblike enkratne pomoči socialno najbolj ogroženim,
– daje mnenja in predloge za varovanje kulturne dediščine,
– opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale.
Odbor za finance in občinsko premoženje opravlja naslednje naloge:
– obravnava in daje mnenje občinskemu svetu o občinskem proračunu, njegovem izvajanju in zaključnem računu,
– daje mnenje občinskemu svetu na vsako spremembo letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z občinskim premoženjem, ki ga sprejema občinski svet,
– daje mnenje občinskemu svetu glede nakupov osnovnih sredstev za potrebe občinske uprave,
– daje mnenje občinskemu svetu glede najema oziroma uporabe občinskega premoženja,
– daje mnenje občinskemu svetu glede potrebnosti pregleda občinskega proračuna ali njenega dela s strani računskega sodišča,
– daje mnenje glede drugih zadev, ki se nanašajo na občinski proračun in občinsko premoženje.
Odbor za gospodarstvo in turizemopravlja naslednje naloge:
– obravnava letni gospodarski načrt občine,
– občinskemu svetu predlaga ukrepe za hitrejši gospodarski razvoj občine,
– na zahtevo občinskega sveta daje mnenje glede vprašanj s področja gospodarstva,
– daje mnenje občinskemu svetu na akte s tega področja,
– obravnava problematiko s področja malega gospodarstva in obrti,
– spremlja izvajanje nalog s tega področja,
– predlaga občinskemu svetu sprejem ukrepov s področja razvoja malega gospodarstva in obrti,
– daje mnenja in predloge za promocijo občine, organizacijo promocijskih prireditev ter izdajanje ustreznih publikacij,
– pripravlja izhodišča in daje mnenje občinskemu svetu na letne programe prireditev in promocij, ki služijo hitrejšemu razvoju turističnega gospodarstva v občini,
– obravnava stanovanjsko problematiko.
Odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja opravlja naslednje naloge:
– predlaga ukrepe in daje mnenja občinskemu svetu v zvezi s problematiko pospeševanja in hitrejšega razvoja kmetijstva v občini,
– daje predloge občinskemu svetu za subvencioniranje razvoja kmetijstva v občini,
– daje mnenje občinskemu svetu na akte s tega področja.
Odbor za krajevne skupnosti inkomunalno infrastrukturo opravlja naslednje naloge:
– obravnava predloge za financiranje krajevnih skupnosti,
– občinskemu svetu daje mnenje na organizacijo krajevnih skupnosti,
– predlaga občinskemu svetu prenos nekaterih občinskih nalog in pristojnosti na krajevne skupnosti,
– daje mnenja in predloge za delovanje krajevnih skupnosti,
– občinskemu svetu predlaga ukrepe za hitrejši in skladnejši razvoj komunalnega gospodarstva v občini,
– obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja lokalnih gospodarskih služb,
– občinskemu svetu predlaga prioritetni vrstni red investicij v komunalno infrastrukturo,
– daje mnenje občinskemu svetu na akte s tega področja.
Odbor za okolje in prostor opravlja naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga ukrepe za zaščito in izboljšanje ekoloških pogojev v občini,
– občinskemu svetu daje mnenja na akte in predpise, ki jih iz njegovega področja predlaga občinska uprava,
– obravnava druga vprašanja s področja urbanizma, varstva okolja in urejanje prostora,
– obravnava predloge za pridobivanje, financiranje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, ki so namenjena za kompleksno graditev.
Odbor za zaščito in reševanje opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja iz področja zaščite in reševanja,
– daje mnenje občinskemu svetu na odloke in druge akte iz svojega področja,
– daje mnenje občinskemu svetu za načrte zaščite in reševanja,
– daje mnenje občinskemu svetu pred imenovanji iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na področje zaščite in reševanja.
Odbor za mladino opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja na področju mladine, daje mnenje in predlaga občinskemu svetu ukrepe na različnih področjih pomembnih za mlade,
– daje mnenja in predloge v zvezi z mladinsko politiko, da bi se ustvarile socialne, kulturne, pravne, ekonomske, zdravstvene, pedagoške, izobraževalne in druge razmere, ki pospešujejo individualizacijo mladostnika in njegovo socialno in kulturno integracijo,
– predlaga pogoje, merila in postopke za sofinanciranje projektov iz občinskega proračuna, ki jih izvajajo društva in druge oblike prostovoljnih in neprofitnih organizacij, katerih dejavnost se nanaša na mlade,
– ocenjuje in spremlja izvajanje ukrepov za mlade in obravnava poročila o položaju mladih.
Odbori občinskega sveta opravljajo poleg zgoraj navedenih še naslednje naloge:
– obravnavajo predloge župana, članov občinskega sveta in občanov s svojega delovnega področja preden o njih odloča občinski svet in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge o teh predlogih,
– razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo občinskemu svetu in županu mnenja in predloge o teh vprašanjih,
– oblikujejo mnenja in podlage za odločanje občinskega sveta glede pipravljajočih se predpisov, ki neposredno zadevajo vprašanja občinske pristojnosti oziroma koristi,
– predlagajo občinskemu svetu ali županu odločitve s svojega področja.
Občinski svet po potrebi s spremembami in dopolnitvami statuta ustanavlja nove odbore in ukinja ali združuje posamezne stalne odbore.
21. člen
Črtan.
22. člen
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
23. člen
Občinski svet ima 30 članov, od tega enega predstavnika romske skupnosti. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami v občini in z delom v občinski upravi ureja zakon.
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volitve se izvajajo v skladu z zakonom.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
24. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov, skliče pa jo dotedanji župan najkasneje v 20. dneh po izvolitvi novega župana.
Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
25. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
Za vodenje seje občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
26. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njihovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
27. člen
Črtan.
28. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje župan najmanj štirikrat letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti predložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan na lastno pobudo, posamezne točke dnevnega reda pa lahko predlagajo tudi komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta.
29. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko občinski svet sklene, da se javnost izključi.
Direktor občinske uprave ima pravico in dolžnost udeleževati se sej občinskega sveta, na zahtevo občinskega sveta ali župana pa so se dolžni udeležiti seje in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta tudi vodje notranjih organizacijskih enot oziroma določeni poročevalci.
30. člen
Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut ter poslovnik in kadar na obrazložen predlog posameznega člana občinskega sveta tako odloči občinski svet z večino glasov.
31. člen
Občinski svet ima poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do odborov, komisij in občinskih organov. Občinski svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
3. Nadzorni odbor
32. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev in
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor na začetku proračunskega leta sprejme letni program dela. Letni program dela in njegove dopolnitve ter spremembe se objavijo na svetovnem spletu skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
33. člen
Nadzorni odbor šteje 7 članov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, političnih strank, krajevnih skupnosti, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora z drugimi funkcijami v občini in z delom v občinski upravi ureja zakon.
Po imenovanju vseh članov nadzornega odbora župan skliče konstitutivno sejo nadzornega odbora v roku 20. dni.
33.a člen 
Nadzorni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika nadzornega odbora.
Kandidaturo za predsednika in podpredsednika nadzornega odbora lahko vloži vsak član nadzornega odbora.
Kandidat je izvoljen z večino glasov članov nadzornega odbora.
Predsednik nadzornega odbora je lahko razrešen na predlog enega člana nadzornega odbora, če za predlog za razrešitev glasuje večina članov nadzornega odbora.
Na enak način kot predsednika nadzornega odbora se voli in razrešuje tudi podpredsednika nadzornega odbora.
33.b člen 
Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo ter pripravlja in vodi seje.
Podpredsednik nadzornega odbora pomaga predsedniku nadzornega odbora pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
33.c člen 
Delo nadzornega odbora je javno. Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom.
Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah z večino glasov navzočih članov nadzornega odbora kadar je na seji navzoča večina članov nadzornega odbora.
Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo, pobudo člana nadzornega odbora, občinskega sveta ali župana.
Na sejah nadzornega odbora so lahko prisotni tudi vabljeni, zlasti kadar je njihova prisotnost potrebna za razjasnitev in v pomoč pri delu nadzornega odbora.
33.č člen 
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih poda poročilo s priporočili in predlogi ter občinskemu svetu najmanj enkrat letno poroča o svojem delu in ugotovitvah.
S sklepom lahko nadzorni odbor zahteva od občinskega sveta, župana in članov poslovodstev organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev, da pooblaščenemu članu nadzornega odbora ali imenovanemu izvedencu omogočijo pregled dokumentacije, ki je potrebna za delo nadzornega odbora.
33.d člen 
Občinski svet, župan, posredni in neposredni proračunski uporabniki občinskega proračuna ter prejemniki sredstev občinskega proračuna so dolžni:
– omogočiti vpogled v vso potrebno dokumentacijo, ki jo na podlagi sklepa nadzornega odbora zahteva pooblaščeni član nadzornega odbora ali imenovani izvedenec,
– sodelovati v postopku nadzora,
– obravnavati poročilo nadzornega odbora,
– upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
33.e člen 
Nadzorni odbor mora nadzorovanemu porabniku občinskih proračunskih sredstev pred sprejetjem dokončnega poročila zagotoviti možnost, da izrazi svoje mnenje in ugovarja njegovim ugotovitvam.
Nadzorni odbor pošlje osnutek poročila nadzorovanemu porabniku občinskih proračunskih sredstev, ki v roku 15 dni od prejema osnutka poročila odgovori na posamezne navedbe (odzivno poročilo).
Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega porabnika občinskih proračunskih sredstev pripravi nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlog (dokončno poročilo), ki ga pošlje nadzorni odbor nadzorovanemu porabniku občinskih proračunskih sredstev.
Dokončno poročilo, ki je bilo izkazano vročeno nadzorovani osebi se objavi na svetovnem spletu skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
33.f člen 
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom.
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
33.g člen 
Nadzorni odbor sprejme poslovnik o delu nadzornega odbora v katerem v skladu z zakonom in tem statutom podrobneje določi organizacijo dela, pravice in dolžnosti predsednika in podpredsednika ter članov pri izvajanju nadzora, delo izvedencev, postopek nadzora, pripravo, sklicevanje in vodenje sej, pisanje zapisnikov ter vodenje evidence in dokumentacije.
4. Župan
34. člen
Občina ima župana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.
Nezdružljivost funkcije župana z drugimi funkcijami v občini in z delom v občinski upravi ureja zakon.
Občina ima najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta.
Nezdružljivost funkcije podžupana z drugimi funkcijami v občini in z delom v občinski upravi ureja zakon.
35. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– predlaga gradiva, ki jih pripravi občinska uprava za seje občinskega sveta,
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– imenuje projektne skupine in komisije iz pristojnosti občinske uprave,
– odgovarja za izvrševanje proračuna,
– odloča o višini zadolževanja v okviru sprejetega občinskega proračuna,
– ravna s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine in krajevnih skupnosti ter poverjenike za civilno zaščito,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– po potrebi sklicuje predsednike krajevnih skupnosti z namenom posvetovanja in problematike krajevnih skupnosti,
– predlaga občinskemu svetu program varstva okolja, študije ranljivosti okolja in sanacijske programe odprave posledic čezmerne obremenitve okolja,
– aktivno sodeluje pri reševanju nastalih socialnih problemov,
– poroča občinskemu svetu o namenu in rezultatih pri predstavljanju in zastopanju občine v tujini na seji občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje podžupana,
– določa plačne razrede direktorjev javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Krško,
– odloča o razporeditvi presežka oziroma primanjkljaja posameznega javnega zavoda, v skladu z veljavno zakonodajo,
– potrjuje sklepe popisnih poročil, ki jih pripravi inventurna komisija ter odloča o načinu odpisa primanjkljajev, knjiženju presežkov, odpisu neplačanih in zastaranih terjatev ter o morebitnem odpisu sredstev,
– opravlja tudi druge zadeve, ki jih določa zakon ali akt občinskega sveta.
36. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost takšne odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
37. člen
Črtan.
38. člen
Podžupan oz. podžupani pomaga (-jo) županu pri njegovem delu. Župan lahko pooblasti podžupana (-e) za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti.
Župana nadomešča v primeru njegove odsotnosti oziroma zadržanosti podžupan, ki ga določižupan.
S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravico glasovati za odločitve občinskega sveta.
IV. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV 
39. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
40. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del (krajevna skupnost, naselje, ulica).
Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom ali če tako zahteva najmanj 5 % volivcev v občini oziroma v njenem posameznem delu, lahko pa ga skliče na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
41. člen
Zbor občanov:
– razpravlja o delu občinskih organov (občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov ter delovnih teles),
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– razpravlja in daje mnenja o zadevah v javni obravnavi,
– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinej.
41.a člen 
Pobudo za sklic zbora občanov mora pobudnik pisno predložiti županu. V pobudi mora biti naveden pobudnik sklica zbora občanov, zadeve, ki naj bi jih občani obravnavali na zboru občanov ter ali se pobuda za sklic zbora občanov nanaša na vso občino ali njen posamezen del.
Kadar pobudo za sklic zbora občanov predloži najmanj 5 % volivcev v občini oziroma njenem posameznem delu, mora pobuda vsebovati seznam osebno podpisanih volivcev z njihovimi osebnimi podatki: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.
Župan lahko zahtevo za sklic zbora občanov s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
41.b člen 
Župan mora sklicati zbor občanov v roku 15 dni od pravilno podane pobude za sklic zbora občanov. Najmanj 5 dni pred začetkom zbora občanov mora župan na krajevno običajen način javno objaviti datum in kraj zbora občanov ter zadeve, ki jih bodo obravnavali občani na zboru.
41.c člen 
Pravico sodelovanja in glasovanja na zboru občanov imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Zbor občanov je sklepčen, če je na njem prisotnih najmanj 10 % volivcev v občini oziroma njenem posameznem delu, razen če statut ali zakon ne določata drugače.
Sklepi zbora občanov so sprejeti, če je zanje glasovala večina občanov prisotnih na zboru občanov.
41.č člen 
O zboru občanov se piše zapisnik, ki mora vsebovati zlasti datum in kraj sklica zbora občanov, število prisotnih občanov in glasovanje o zadevah, ki so jih občani obravnavali na zboru občanov.
41.d člen 
Stališča, predloge, pobude ali mnenja sprejeta na zboru občanov mora obravnavati in se o njih opredeliti župan in občinski svet oziroma svet tiste krajevne skupnosti, v katero je bil zbor občanov sklican.
42. člen
Občinski svet lahko o vsebini splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
43. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena s tem statutom, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
44. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Rezultati svetovalnega referenduma ne zavezujejo občinskega sveta.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 42. in 43. člena tega statuta.
45. člen
Najmanj 5 % volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oz. drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
V. OBČINSKA UPRAVA 
1. Organizacija občinske uprave
46. člen
Predstojnik občinske uprave je župan.
Delo občinske uprave neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
47. člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet z odlokom, na predlog župana.
Občinsko upravo sestavljajo notranje organizacijske enote, ki se določijo z odlokom iz 1. odstavka tega člena.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
48. člen
Naloge občinske uprave opravljajo direktor občinske uprave, vodje notranjih organizacijskih enot ter ostali javni uslužbenci.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave. Vodje notranjih organizacijskih enot imenuje in razrešuje župan.
49. člen
Občinski funkcionarji so upravičeni do plače oziroma dela plače ter drugih prejemkov v skladu z zakonom in predpisi, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev.
50. člen
Občinska uprava izvaja odloke, pravilnike, odredbe in navodila, ki jih sprejema občinski svet in izdaja župan.
Občinska uprava izvaja tudi zakone in druge predpise države, kadar v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
51. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdajajo direktor občinske uprave in vodje notranjih organizacijskih enot. Župan lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
52. člen
V upravnem postopku o upravnih zadevah iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
53. člen
Direktor občinske uprave je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih zadevah v skladu s predpisi.
54. člen
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu s predpisi, ki določajo pogoje za vodenje in odločanje v upravnem postopku ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
55. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O zakonitosti dokončnih upravnih aktov občinskih upravnih organov odloča v upravne sporu pristojno sodišče.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča stvarno pristojno ministrstvo.
56. člen
Če so v posamezni upravni zadevi podani z zakonom predpisani pogoji za izločitev župana, o tem odloča občinski svet.
Če so v posamezni upravni zadevi podani z zakonom predpisani pogoji za izločitev direktorja občinske uprave, o tem odloča župan.
Če so v posamezni upravni zadevi, podani z zakonom, predpisani pogoji za izločitev uradne osebe, o tem odloča direktor občinske uprave.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI 
57. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom določi s svojim splošnim aktom, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe).
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– na drug način, določen v skladu z zakonom.
58. člen
Občina organizira obvezne gospodarske javne službe določene z zakonom na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
– urejanje in čiščenje javnih površin,
– vzdrževanje občinskih cest,
– na drugih področjih, določenih z zakonom.
59. člen
Občina lahko organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom, za naslednja področja:
– oskrba z industrijsko in požarno vodo,
– urejanje in vzdrževanje pokopališč,
– pogrebne storitve,
– urejanje in vzdrževanje javnih tržnic,
– urejanje in upravljanje sejmišč,
– oskrba s toplotno energijo,
– oskrba s plinom,
– urejanje javnih parkirišč,
– javna razsvetljava v naseljih,
– javni potniški promet,
– plakatiranje in okraševanje,
– deratizacija in dezinfekcija,
– ter organizira druge izbirne gospodarske javne službe.
60. člen
Občinski svet lahko določi izbirno gospodarsko javno službo tudi na drugih področjih, kadar zagotavljanja proizvodov in storitev za javne potrebe ni mogoče zagotavljati na trgu, so pa ti proizvodi in storitve pogoj:
– za izvrševanje nalog občine,
– za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
61. člen
Občinski svet z odloki določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim odlokom podeli koncesijo.
VII. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE 
62. člen
Črtan.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 
63. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
64. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev, v skladu z zakonom.
65. člen
Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine je sestavljen iz splošnega dela, posebnega dela in načrta razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti občinskih organov in občinske uprave.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.
66. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi, s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
67. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.
68. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko uporabijo ukrepi predvideni z zakonom.
69. člen
V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine določene z zakonom.
Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
70. člen
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za namene in po postopku določenim z zakonom.
71. člen
Zaključni račun proračuna predloži župan v sprejem občinskemu svetu po postopku in v rokih določenih z zakonom.
72. člen
Črtan.
73. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.
Občina se lahko zadolžuje na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin. Posli zadolžitve, za katere ministrstvo, pristojno za finance, ni izdalo soglasja, so nični.
Občina lahko izdaja poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja drugih oseb v obsegu in po pogojih, ki jih določa zakon.
O soglasju odloča občinski svet.
74. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati in izdajati poroštva, samo če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
O soglasju odloča občinski svet.
75. člen
Črtan.
76. člen
Črtan.
77. člen
Črtan.
78. člen
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave, ki jo nadzira župan ali po pooblastilu župana direktor občinske uprave.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 
1. Splošni akti občine
79. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
80. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga občinski svet sprejme z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejema po dvofaznem postopku.
81. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
82. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javna podjetja, javne zavode in sklade ter proračun in zaključni račun občine.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
83. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
84. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe zakona, podzakonskega akta ter statuta v procesu njihovega izvrševanja.
85. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
86. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča s koledarskim letom.
2. Postopek za sprejem odloka
87. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, odbori in komisije občinskega sveta ali najmanj 5 % volivcev v občini, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Predlagani odlok pošlje predlagatelj županu.
88. člen
Predlagani odlok mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
89. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predlaganega odloka na sejah občinskega sveta.
90. člen
Župan pošlje predlagani odlok članom občinskega sveta najmanj 8 dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlagani odlok.
91. člen
Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in predlog odloka.
Občinski svet lahko na seji odloči, da se odlok sprejme po enofaznem postopku.
Prostorski akti se sprejemajo po postopkih, določenih v predpisih, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
92. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, ali zaradi naravnih nesreč, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku, tako da se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
93. člen
Na predlog predlagatelja odloka, se lahko člani občinskega sveta odločijo, da se na isti seji obravnavata in sprejmeta osnutek in predlog odloka (skrajšani postopek), kadar gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odloka, prenehanje veljavnosti posameznih določb odloka ali posameznih odlokov, manj zahtevne uskladitve z drugimi odloki in zakoni, spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb ustavnega sodišča ter program dela občinskega sveta in druge manj zahtevne odloke ter druge splošne akte.
94. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
95. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
96. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI 
97. člen
Občina lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
98. člen
Občina lahko začne pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
99. člen
Občina lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
100. člen
Občina lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
101. člen
Odbori občinskega sveta so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
XI. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE 
102. člen
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Zaradi zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih interesov ima pri povezovanju v širšo lokalno skupnost prioriteto povezovanje občine v pokrajino Posavja.
Odločitev o vključitvi oz. izstopu občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
O odločitvi občinskega sveta se lahko v občini izvede referendum, če o tem odloči občinski svet na pobudo četrtine svetnikov, župana ali 5 % volivcev. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine, občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
103. člen
Črtan.
104. člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
XII. KRAJEVNE SKUPNOSTI 
105. člen
V občini Krško so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti, ki obsegajo naslednja naselja:
– KS Brestanica: Brestanica, Stolovnik, Raztez, Gorica pri Raztezu, Lokve, Armeško, Dolenji Leskovec, Anže;
– KS Dolenja vas: Dolenja vas pri Krškem, Pesje, Stari Grad, Libna;
– KS Gora: Gora, del naselja Cesta, del naselja Gunte, Čretež pri Krškem, Senožete, Golek, Osredek pri Trški Gori, Spodnje Dule, Straža pri Krškem, Strmo Rebro, Dunaj;
– KS Koprivnica: Veliki Kamen, Mrčna sela, Koprivnica, Veliki Dol;
– KS mesta Krško: Bučerca, Kremen, del naselja Cesta, del naselja Gunte, Krško, Sremič, Trška Gora, Gornje Pijavško, Spodnje Pijavško, Srednje Pijavško, Vrbina;
– KS Krško polje: Brege, Drnovo, Mrtvice, Vihre;
– KS Leskovec pri Krškem: Gorenja vas pri Leskovcu, Ivandol, Kobile, Loke, Libelj, Leskovec pri Krškem, Nemška Gora, Selce pri Leskovcu, Velika vas pri Krškem, Volovnik, Veniše, Žadovinek;
– KS Podbočje: Selo, Slivje, Stari Grad v Podbočju, Žabjek v Podbočju, Brezje v Podbočju, Gradec, Planina v Podbočju, Šutna, Dol, Brlog, Hrastek, Brezovica v Podbočju, Premagovce, Dobrava ob Krki, Pristava ob Krki, Malo Mraševo, Kalce-Naklo, Brod v Podbočju, Veliko Mraševo, Mladje, Gradnje, Frluga, Prušnja vas, Podbočje;
– KS Raka: Ardro pri Raki, Brezje pri Raki, Celine, Cirje, Dolga Raka, Dobrava pod Rako, Dolenja vas pri Raki, Gmajna, Goli Vrh, Gradišče pri Raki, Jelenik, Koritnica, Kržišče, Zabukovje pri Raki, Zaloke, Mali Koren, Mikote, Planina pri Raki, Podlipa, Podulce, Pristava pod Rako, Površje, Raka, Ravno, Smednik, Sela pri Raki, Videm, Veliki Koren, Vrh pri Površju;
– KS Rožno-Presladol: Rožno, Presladol;
– KS Senovo: Brezje pri Dovškem, Kališovec, Gorenji Leskovec, Dovško, Stranje, Šedem, Mali Kamen, Reštanj, Dobrova, Senovo;
– KS Senuše: Brezje pri Senušah, Brezovska Gora, Dedni Vrh, Drenovec pri Leskovcu, Senuše, Straža pri Raki;
– KS Spodnji Stari Grad - Spodnja Libna: Spodnji Stari Grad, Spodnja Libna;
– KS Veliki Podlog: Gorica, Gržeča vas, Jelše, Kerinov Grm, Mali Podlog, Pristava pri Leskovcu, Veliki Podlog;
– KS Veliki Trn: Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Črešnjice nad Pijavškim, Dalce, Dolenja Lepa vas, Gorenje Dole, Gorenja Lepa vas, Jelševec, Kalce, Kočno, Lomno, Mali Trn, Nova Gora, Nemška vas, Pijana Gora, Ravni, Smečice, Srednje Arto, Veliki Trn, Vrhulje, Ženje;
– KS Zdole: Anovec, Pleterje, Ravne pri Zdolah, Zdole, Kostanjek.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava ter razpolagajo s premoženjem, ki je v lasti krajevne skupnosti ali občine, če jim je bilo preneseno v upravljanje, vse v skladu z veljavnimi predpisi.
Krajevne skupnosti nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, so veljavni le ob predhodnem soglasju župana, razen če je z veljavnim odlokom o proračunu za posamezne posle drugače določeno.
Krajevna skupnost ima svoj žig okrogle oblike, lahko pa tudi svoj znak, grb, zastavo in krajevni praznik. To vsaka krajevna skupnost uredi in določi s sklepom ali splošnim aktom sveta krajevne skupnosti.
Žig krajevne skupnosti je okrogle oblike s premerom 35 mm. V zgornjem delu krožnice je napis »OBČINA KRŠKO«, v ostalem delu pa napis »KRAJEVNA SKUPNOST (z imenom krajevne skupnosti)«.
106. člen
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.
Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti ali za spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ali 10 % prebivalcev krajevne skupnosti. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev glede imena in območja krajevne skupnosti.
107. člen
Naloge krajevnih skupnosti so:
– skrbijo za premoženje krajevne skupnosti,
– sodelujejo pri oblikovanju prostorskih aktov,
– urejajo in vzdržujejo javne poti, določene z odlokom in pravilnikom, ter izvajajo zimsko službo na teh poteh,
– vzdržujejo, urejajo in upravljajo s pokopališči in mrliškimi vežicami, določenimi z odlokom,
– upravljajo s športnimi objekti na njenem območju,
– upravljajo z večnamenskimi, skupnimi in kulturnimi objekti na njenem območju,
– sodelujejo pri razvoju športa in rekreacije,
– dajejo pobude za varstvo okolja in urejanja prostora,
– organizirajo in vodijo javne prireditve (športne, kulturne, ipd.),
– sodelujejo z vsemi društvi in klubi pri raznih športnih, kulturnih in drugih prireditvah,
– sodelujejo in predlagajo gradnjo komunalnih objektov in naprav,
– predlagajo in sodelujejo pri investicijskih vlaganjih v objekte in naprave na območju krajevne skupnosti,
– predlagajo, organizirajo in vodijo akcijo za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti,
– sodelujejo z občinsko upravo na področju njihovega dela.
Krajevne skupnosti v okviru tega statuta samostojno opravljajo svoje naloge in naloge, ki jih po predhodnem soglasju sveta krajevne skupnosti z odlokom nanje prenese občinski svet, če občina za to zagotovi potrebna sredstva.
Krajevne skupnosti lahko opravljajo poleg nalog navedenih v prvem odstavku tega člena še naloge, ki izhajajo oziroma so povezane z zgodovinskimi, kulturnimi in drugimi značilnostmi krajev.
Krajevna skupnost mesta Krško opravlja poleg nalog navedenih v prvem odstavku tega člena še naloge usklajenega urbanističnega, komunalnega, prostorskega, prometnega in ekološkega delovanja, s katerim se zagotavljajo zgodovinske, kulturne, izobraževalne, zdravstvene, gospodarske in upravne funkcije mesta Krško, ki je središče občine in eno izmed regionalnih središč.
108. člen
Predstavniki krajevnih skupnosti so lahko prisotni na sejah občinskega sveta in imajo možnost sodelovanja v razpravah v zadevah, ki se nanašajo na njihovo delo in območje. Gradivo za seje dobijo vse krajevne skupnosti. Na dano gradivo, ki se nanaša na delo in območje krajevne skupnosti, lahko krajevna skupnost poda mnenja in pripombe, ki jih mora posredovati občinskemu svetu pet dni pred začetkom seje.
109. člen
Krajevne skupnosti imajo lahko lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva, pravice, in premoženje v upravljanju.
Krajevne skupnosti morajo s svojim premoženjem in premoženjem v upravljanju ravnati kot dober gospodar. Za ravnanje s premoženjem krajevnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo ravnanje s premoženjem občine, in določbe tega statuta.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njeno premoženje, pravice in obveznosti na občino.
110. člen
Za financiranje ožjih delov občine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.
Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevnih skupnosti.
Osnove in merila za financiranje krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna se določijo s pravilnikom.
Obseg sredstev za financiranje krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna se določi na podlagi veljavnih kriterijev.
Sredstva, ki so v občinskem proračunu predvidena za financiranje krajevnih skupnosti, se po področjih proračunske porabe razporedijo s finančnimi načrti posameznih krajevnih skupnosti.
Konkretne aktivnosti krajevne skupnosti se določijo s programom dela, ki ga v skladu z določili omenjenega pravilnika in drugih aktov sprejema za posamezno proračunsko leto svet krajevne skupnosti in mora biti usklajen s finančnim načrtom krajevne skupnosti, ki je sestavni del odloka o proračunu Občine Krško in ga sprejme občinski svet Občine Krško.
Krajevne skupnosti so dolžne poročati v skladu s predpisi in dostaviti zaključni račun županu.
111. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti za štiri leta.
Svet krajevne skupnosti lahko imenuje tudi komisije in druga delovna telesa sveta krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti.
Krajevno skupnost predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. V njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik oziroma oseba, ki jo predsednik pooblasti.
Predsednik krajevne skupnosti odgovarja za zakonitost, pravilnost in gospodarnost dela krajevne skupnosti ter za verodostojnost vseh listin in dokumentov, ki jih podpisuje.
Popisno poročilo in sklep o potrditvi popisnega poročila, ki ju pripravi inventurna komisija krajevne skupnosti, potrjuje predsednik sveta krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti se z njima seznani ob obravnavi zaključnega računa.
111.a člen 
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik sveta krajevne skupnosti najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti se konstituira na prvi seji po volitvah, ko je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
Na prvi seji sveta krajevne skupnosti svet krajevne skupnosti izmed svojih članov na obrazložen predlog članov sveta izvoli predsednika sveta krajevne skupnosti.
Predsednik sveta krajevne skupnosti se izvoli z večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti. Če pri glasovanju nobeden od kandidatov ne pridobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov.
Podpredsednika sveta krajevne skupnosti izvoli svet krajevne skupnosti z večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti na obrazložen predlog predsednika sveta krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti o izvolitvi predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti odloča z javnim glasovanjem, v kolikor se posebej ne odloči za tajno glasovanje.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je lahko razrešen na obrazložen predlog enega člana sveta krajevne skupnosti, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta krajevne skupnosti.
Na enak način kot predsednika se razrešuje tudi podpredsednika sveta krajevne skupnosti.
112. člen
Svet krajevne skupnosti šteje najmanj sedem in največ devetnajst članov. Število članov določi občinski svet.
Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za volitve v občinski svet.
Za volitve v svet krajevne skupnosti se določijo volilne enote tako, da je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov krajevne skupnosti.
Obseg volilnih enot in število članov posamezne krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom.
Volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše župan, izvajajo pa jih občinska volilna komisija in volilne komisije krajevnih skupnosti.
Redne volitve v svet obstoječe krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
Člani sveta ožjega dela občine ne morejo biti župan, podžupan, član nadzornega odbora občine in javni uslužbenec v občinski upravi.
113. člen
Svet krajevne skupnosti veljavno odloča, če je na seji sveta krajevne skupnosti navzoča večina vseh članov sveta krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta krajevne skupnosti.
Sklic seje sveta krajevne skupnosti s predlogom dnevnega reda in gradiva mora biti vročen članom sveta krajevne skupnosti najkasneje sedem dni pred sejo.
114. člen
Naloge sveta krajevne skupnosti so:
– sprejme program dela, finančni plan in zaključni račun,
– sprejme program razvoja krajevne skupnosti,
– sprejme odločitve v zvezi s premoženjem krajevne skupnosti v skladu s predpisi,
– voli predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti,
– imenuje volilno komisijo za izvedbo volitev članov sveta krajevne skupnosti,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine ter daje pripombe in mnenja nanje ob sprejemanju le-teh,
– sprejema druge odločitve v skladu s predpisi in tem statutom.
Mnenja, pobude in predlogi krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
115. člen
Glede podrobnega urejanja organizacije in načina dela sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe poslovnika o delu občinskega sveta občine, če ni s tem statutom drugače določeno.
115.a člen 
Neposredna oblika odločanja v okviru krajevne skupnosti je poleg omenjenih oblik v tem statutu tudi zbor krajanov krajevne skupnosti. Krajani na zboru v skladu z zakonom in s tem statutom obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja.
Zbor krajanov skliče predsednik sveta krajevne skupnosti na lastno pobudo, na zahtevo sveta krajevne skupnosti ali na zahtevo najmanj 5 % volivcev krajevne skupnosti.
Za izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerim je urejen zbor občanov.
115.b člen 
Krajani na zboru krajanov:
– razpravljajo o zadevah, ki se nanašajo na interese prebivalcev te skupnosti,
– razpravljajo o delu sveta krajevne skupnosti,
– dajejo mnenja in predloge glede posameznih vprašanj v krajevni skupnosti,
– razpravljajo o delu organov občine in oblikujejo svoja mnenja do teh vprašanj,
– obravnavajo druga vprašanja, pomembna za življenje in delo v krajevni skupnosti.
115.c člen 
Strokovne in administrativne naloge za krajevne skupnosti opravljajo javni uslužbenci, ki so v skladu z veljavno zakonodajo zaposleni v občinski upravi.
Računovodske naloge za krajevne skupnosti se izvajajo v okviru občinske uprave.
Javni uslužbenci, ki opravljajo naloge za krajevne skupnosti, so zaposleni v občinski upravi in razporejeni v skladu s sistemizacijo delovnih mest občinske uprave občine.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
116. člen
Krajevne skupnosti, določene s tem statutom, so pravne naslednice prejšnjih krajevnih skupnosti.
Organi prejšnjih krajevnih skupnosti opravljajo svoje delo do izvolitve novih organov.
Za prve volitve v svete krajevnih skupnosti, ki se morajo izvesti v štirih mesecih po veljavnosti tega statuta, občinski svet z odlokom določi število članov svetov krajevnih skupnosti. Pri določanju števila se smiselno uporablja določba zakona o lokalnih volitvah, ki določa število članov občinskega sveta. Volilne komisije teh skupnosti za prve volitve imenuje občinska volilna komisija.
117. člen
Odloke in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta.
Odloki in drugi splošni akti, ki jih je sprejela skupščina prejšnje občine, ostanejo v veljavi do uskladitve z določbami tega statuta, razen določb, ki so v nasprotju z določbami tega statuta.
Spremembo odloka o skladu stavbnih zemljišč sprejme občinski svet v dveh mesecih po sprejetju tega statuta.
118. člen
Postopek za sprejemanje sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta.
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo z dvotretjinsko večino vseh članov občinskega sveta. Predlog za spremembo oziroma dopolnitev lahko da četrtina članov občinskega sveta, župan ali 5 % volilnih upravičencev.
119. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-11/2008-O301
Krško, dne 4. februarja 2016
Župan 
Občine Krško 
mag. Miran Stanko l.r.

AAA Zlata odličnost