Uradni list

Številka 87
Uradni list RS, št. 87/2016 z dne 29. 12. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 87/2016 z dne 29. 12. 2016

Kazalo

3865. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mirna Peč, stran 13259.

  
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07, 14/08 in 40/10), določb 58. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15; v nadaljevanju: ZIPRS1617), določb VI. poglavja in 41. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ), določb 218.–218.d členov Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US in 57/12) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 15. redni seji dne 21. 12. 2016 sprejel
O D L O K 
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mirna Peč 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Mirna Peč plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.
V Občini Mirna Peč se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje v skladu z določili tega odloka. Plačevanje nadomestila ne pomeni legalizacije črne gradnje.
2. člen 
Stavbno zemljišče 
Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,50, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. V primeru, da stoji stavba na zemljiški parceli, ki se jo šteje kot gradbeno parcelo, je predmet odmere nadomestila, stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe.
Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljiške parcele.
3. člen 
Zavezanec za plačilo nadomestila 
Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik oziroma drugi stvarno pravni upravičenec, najemnik in drugi neposredni uporabnik).
II. OBMOČJA PLAČEVANJA NADOMESTILA 
4. člen 
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, se razvrstijo v tri kakovostne skupine. Kakovostne skupine so določene po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske ugodnosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
– lego stavbnega zemljišča (oziroma na bližino središča občine),
– gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,
– opremljenost s komunalno infrastrukturo,
– način pozidave (vrsta, gostota in značaj pozidave).
Nadomestilo se plačuje za zemljišča, ki so:
– v občinskem prostorskem načrtu po svoji namembnosti opredeljena kot območja urejena s prostorsko izvedbenimi akti,
– v občinskem prostorskem načrtu opredeljena kot območja stavbnih zemljišč,
– v občinskem prostorskem načrtu po svoji namembnosti opredeljena kot kmetijska območja, ki so pozidana, opremljena z električno in vodovodno infrastrukturo in se uporabljajo za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene.
Meje območij, na katerih se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo, so določene na podlagi podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije o mejah naselij in podatkov kartografskih delov Odloka o prostorskem načrtu Občine Mirna Peč (OPN) ter veljavnih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Grafični prikazi območij so na vpogled na sedežu Občine Mirna Peč.
1. kakovostna skupina:
Mirna Peč,
2. kakovostna skupina:
Biška vas, Dolenja vas pri Mirni Peči, Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Gorenji Globodol, Gorenji Podboršt, Goriška vas, Hmeljčič, Hrastje pri Mirni Peči, Jablan, Jordankal, Malenska vas, Mali Kal, Mali Vrh, Orkljevec, Poljane pri Mirni Peči, Selo pri Zagorici, Srednji Globodol, Veliki Kal, Vrhovo pri Mirni Peči,
3. kakovostna skupina:
vsa ostala naselja in območja izven 1. in 2. kakovostne skupine.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 
5. člen 
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma od poslovne površine stavbe. Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, ki jih vodi Geodetska uprava RS. V primeru, da se podatki zavezanca razlikujejo od podatkov Geodetske uprav RS, občinska uprava v posebnem ugotovitvenem postopku ugotovi dejansko stanje. V primeru gradnje in spremembe namembnosti objektov se za odmero nadomestila uporabljajo podatki iz dokončnega gradbenega dovoljenja.
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisne površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim. Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč izven zgradb in so namenjene poslovni dejavnosti (nepokrita skladišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi in druge površine, ki so namenjene opravljanju poslovne dejavnosti).
Osnova za izračun nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je celotna površina nezazidanega stavbnega zemljišča, za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je na njem dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki se uporablja za določen namen opredeljen s tem odlokom.
6. člen 
Namen uporabe stavbnega zemljišča 
Glede na namen uporabe zemljišča oziroma glede na vrsto dejavnosti so stavbna zemljišča (zazidana in nezazidana) po tem odloku razvrščena:
– na stavbna zemljišča za stanovanjske namene uporabe (objekti ali deli objektov za stalno stanovanje),
– na stavbna zemljišča za poslovno in gospodarsko dejavnost (objekti ali deli objektov namenjeni za poslovno in proizvodno dejavnost),
– na stavbna zemljišča za počitniški namen uporabe (objekti za počitniško uporabo – vikendi, zidanice brez kletnih prostorov namenjenih predelavi grozdja in hrambi vina),
– druga zazidana stavbna zemljišča površine potrebne za obratovanje za opravljanje poslovne dejavnosti: gostinski vrtovi, odprta skladišča, objekti zvez in druge površine.
7. člen 
Za določitev višine nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča,
3. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
4. izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih.
Za določitev višine nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se upoštevata naslednji merili:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave in
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča glede na prostorski izvedbeni akt.
8. člen 
Glede na vrsto dejavnosti oziroma glede na namembnost in lego, se zazidano stavbno zemljišče ovrednoti z naslednjimi točkami:
Namembnost zazidanega stavbnega zemljišča
Število točk po kakovostnih območjih
1.
2.
3.
I Stanovanjski namen
100 točk
70 točk
50 točk
II Počitniški namen in zidanice
400 točk
400 točk
400 točk
III Poslovni namen
50 točk
10 točk
5 točk
Osnova za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča v primeru zidanic je neto tlorisna površina vseh prostorov, razen kletnih prostorov namenjenih predelavi grozdja in hrambi vina in ne glede na višino pozidave in stopnjo urejenosti te etaže.
Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se razvrsti glede na lego znotraj opredeljenih kakovostnih skupin in glede na namembnost območja, kot jo določa občinski prostorski načrt.
Namembnost območja 
Število točk po kakovostnih območjih
1.
2.
3.
Območja za izgradnjo stanovanjskih stavb
5 točk
1 točka
0 točk
Območja za izgradnjo stanovanjskih ali poslovnih stavb
7 točk
2 točki
1 točka
Območja za izgradnjo poslovnih stavb
78 točk
24 točk
16 točk
9. člen 
Komunalna opremljenost stavbnega zemljišča 
Šteje, da ima stavbno zemljišče možnost:
– priključitve na javno cestno, vodovodno, kanalizacijsko, električno omrežje oziroma možnost uporabe javne razsvetljave, če je omrežje oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve oziroma uporabe javne razsvetljave.
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave se ovrednotijo z naslednjimi točkami:
Opremljenost-možnost priključitve
Število točk
a) ceste (v makadamski izvedbi)
5
b) ceste (v asfaltni izvedbi)
15
c) vodovod
10
d) električno omrežje
5
e) javna razsvetljava
10
f) kanalizacija
10
10. člen 
Izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka 
V posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, ki je posledica izrazito ugodne lokacije stavbnega zemljišča. Dodatne točke za vrednotenje nadomestila na izjemno ugodnih lokacijah iz prvega odstavka tega člena se obračunajo naslednjim dejavnostim:
Dejavnost
Število točk po kakovostnih območjih
1.
2.
3.
A) Kmetijstvo, gozdarstvo
50 točk
20 točk
10 točk
B) Industrija, gradbeništvo in trgovina
200 točk
100 točk
30 točk
C) Gostinstvo, turizem, promet, proizvodnja in distribucija električne energije
300 točk
200 točk
100 točk
D) Finančno posredništvo, odvetniške, poštne in telekomunikacijske storitve
1000 točk
800 točk
300 točk
11. člen 
Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča 
Za smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se stanovanjski objekti razvrstijo v 3 razrede objektov ter se točkujejo z naslednjim številom točk:
Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča
Število točk po kakovostnih območjih
1.
2.
3.
Individualna stanovanjska hiša
20 točk
15 točk
10 točk
Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem
15 točk
10 točk
5 točk
Objekt s 3 ali več stanovanji
8 točk
5 točk
3 točke
12. člen 
Druga zazidana stavbna zemljišča 
Površine, ki služijo za opravljanje poslovne dejavnosti kot so navedene v spodnji tabeli, so po tem odloku druga zazidana stavbna zemljišča (poslovne površine).
Površine za radijske bazne postaje za potrebe mobilne telefonije so površine, na katerih so postavljeni predmetni objekti in površine, ki so potrebne za normalno rabo in vzdrževanje teh objektov in naprav, kar znaša 40 m2.
Število točk za m2 površine se določi na naslednji način:
Druga zazidana stavbna zemljišča
Število točk po kakovostnih območjih
1.
2.
3.
Gostinski vrtovi, nepokrita skladišča, delavnice na prostem in ostalo
100
50
30
Objekti zvez (oddajniki, sprejemniki)
10000 točk
8000 točk
5000 točk
IV. ODMERA NADOMESTILA 
13. člen 
Letna odmera nadomestila po merilih tega odloka se določi na naslednji način:
Za zazidana stavbna zemljišča, ki služijo za stanovanjski namen, se skupno število točk iz 8., 9. in 11. člena tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Za zazidana stavbna zemljišča, ki služijo za počitniški namen in zidanice, se skupno število točk iz 8. in 9. člena tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Za zazidana stavbna zemljišča, ki služijo za poslovni namen, se skupno število točk iz 8., 9. in 10. člena tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Za druga zidana stavbna zemljišča, ki služijo za poslovni namen, se skupno število točk iz 8., 9. in 12. člena tega odloka pomnoži s površino iz 12. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Za nezazidana stavbna zemljišča se skupno število točk iz 8. člena (število točk glede na namembnost in nahajališča znotraj kakovostnega območja) in iz 9. člena tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila ter pomnoži s faktorjem 0,80.
V stavbah, kjer so razen stanovanjskih tudi poslovni prostori, se izračun nadomestila naredi ločeno. Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz evidence, ki jo vodi občinska uprava Občine Mirna Peč.
14. člen 
Letna vrednost točke za izračun nadomestila na območju Občine Mirna Peč se sprejme s sklepom Občinskega sveta Občine Mirna Peč.
Občinski svet lahko s sklepom vsako leto spremeni vrednost točke, in sicer do 31. 12. tekočega leta za prihodnje leto.
V primeru, da Občinski svet Občine Mirna Peč do 31. 12. tekočega leta za prihodnje leto ne določi vrednosti točke, davčni organ valorizira vrednost točke z indeksom rasti življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo odmerja v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.
15. člen 
Zavezanci morajo v roku 30 dni od nastanka, prijaviti občinski upravi Občine Mirna Peč nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se ta upošteva pri odmeri za naslednje leto.
16. člen 
Nadomestilo se plačuje za tekoče leto v skladu z določili zakona o davčnem postopku.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu finančna uprava, ki vodi tudi postopek v zvezi z odmero in pobiranjem nadomestila, evidentiranjem plačil, prisilno izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila v skladu z zakonom o davčnem postopku.
Podatke za odmero nadomestila posreduje občinska uprava Občine Mirna Peč pristojnemu davčnemu uradu v skladu z zakonom o davčnem postopku najpozneje do 30. 12. za naslednje leto.
Če pride do sprememb podatkov o zavezancu za nadomestilo v postopku za odmero in pobiranje nadomestila, pristojni davčni organ o tem pisno obvesti občinsko upravo Občine Mirna Peč in ji posreduje potrebne podatke o razlogih spremembe zavezanca, kot tudi podatke za določitev novega zavezanca za nadomestilo v primerih, ko ni prenehala obveznost plačila nadomestila, temveč gre le za spremembo zavezanca.
Na podlagi uradnega pisnega obvestila pristojnega davčnega organa pooblaščeni delavec občinske uprave opravi popravek podatkov o spremembi zavezanca v evidenco.
Če pristojni davčni organ v postopku za odmero in pobiranje nadomestila ugotovi, da je določenem zavezancu prenehala obveznost plačila nadomestila v skladu s tem odlokom, o tem pisno obvesti občinsko upravo Občine Mirna Peč in ji posreduje potrebne podatke za brisanje tega zavezanca iz evidence.
V. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA 
17. člen 
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plača:
– za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so namenjena komunalni in gospodarski javni infrastrukturi,
– za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, javne uprave, humanitarnih organizacij in gasilstva,
– za zemljišča, katerih uporabnik je Občina Mirna Peč,
– za zazidana stavbna zemljišča in prostore, ki jih neposredno za namen obrambe in delovanja uporablja Slovenska vojska,
– za zazidana stavbna zemljišča in stanovanjske in poslovne prostore v uporabi tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za stanovanjske ali poslovne prostore mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost,
– za stavbno zemljišče v zasebni lasti za katero je lastnik tega zemljišča z Občino Mirna Peč sklenil posebno pogodbo o javni rabi tega zemljišča za potrebe športa, rekreacije, prometa, turizma in kulture, pod pogojem, da je v posebni pogodbi zagotovljena možnost uporabe komurkoli, a pod enakimi pogoji za vse,
– v ostalih primerih določenih z zakonom.
Neuporaba posameznih stanovanjskih ali poslovnih prostorov objekta ni razlog za oprostitev plačila nadomestila.
18. člen 
Plačevanje nadomestila se na pisno vlogo zavezanca za dobo petih let oprosti zavezanca, ki je fizična oseba in kupi stanovanje v novozgrajenem večstanovanjskem objektu kot posamezen del stavbe ali zgradi družinsko stanovanjsko hišo, če je ob ceni stanovanja oziroma v dokazljivem delu v ceni stanovanja ali za gradnjo družinske stanovanjske hiše Občini Mirna Peč plačal stroške za opremljanje stavbnega zemljišča (odločba občine o odmeri komunalnega prispevka). Oprostitev na podlagi te odločbe traja pet let od datuma sklenitve kupoprodajne pogodbe v primeru nakupa stanovanja oziroma od datuma prijave novega bivališča v primeru gradnje stanovanjske hiše.
Zavezance se oprosti plačila nadomestila na njegovo pisno zahtevo; vlogo z utemeljitvijo mora vložiti pri občinski upravi Občine Mirna Peč do 31. januarja za tekoče leto.
VI. KONČNE DOLOČBE 
19. člen 
Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 43/04).
20. člen 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega odloka za območje Občine Mirna Peč preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 43/04).
Št. 007-1/2016-4
Mirna Peč, dne 22. decembra 2016
Župan 
Občine Mirna Peč 
Andrej Kastelic l.r.