Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/2016 z dne 19. 8. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/2016 z dne 19. 8. 2016

Kazalo

2422. Odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica – spremembe št. 1 (SD OPN-1), stran 8136.

  
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet Občine Ribnica na 9. redni seji dne 14. 7. 2016 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah izvedbenega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica – spremembe št. 1 (SD OPN-1)
1. člen 
(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta) 
(1) V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 85/12) (v nadaljevanju: OPN) se v celoti spremeni besedilo poglavja III – Izvedbeni del od vključno 42. do vključno 134. člena ter posebnih PIP-ov v Prilogi 1.
(2) Vsebina sprememb in dopolnitev:
a. Določanje velikosti objektov:
– nova tipologija objektov z oblikovalskimi izhodišči predvsem za podeželske objekte,
– korekcija oblikovanja pomožnih objektov,
– novelirana določila gradnje in urejanja za potrebe oskrbe z energijo,
– celostno ohranjanje kulturne dediščine – povzeto po splošnih smernicah zavoda,
– črtajo se obveze spremljanja kazalnikov okolja, ker so obveze predpisane v drugih normativnih aktih,
– iz odloka se črta poglavje o dovoljenih dejavnostih, ker povzročajo različno tolmačenje glede na definirano klasifikacijo dovoljenih objektov,
– v celoti se spremenijo podrobni PIP-i (preglednice), opredeljeni po podrobni namenski rabi.
b. PIP-i so opredeljeni po:
– namenski in podrobni namenski rabi,
– vrsti objektov,
– izključujočih dejavnostih,
– dovoljenem tipu objekta,
– stopnji izkoriščenosti zemljišča (FZ, FI, DZP in etažnost),
– dodana so določila dopustnih odstopanj in prekoračitev faktorjev dopustne izrabe.
c. V celoti se zamenja Priloga 1, ki je namenjena določilom posebnih PIP-ov. Izdelana je preglednica po naseljih za vse EUP, ki so prikazane na kartografskem delu kot območja stavbnih zemljišč v sestavi:
– oznaka EUP,
– podrobna namenska raba,
– način urejanja,
– varovanje,
– posebni PIP,
– karta – list št.
2. člen 
(vsebina in oblika SD OPN-1) 
(1) Spremembe in dopolnitve izvedbenega dela OPN – spremembe št. 1 vsebujejo besedilni del in prikaz stanja prostora, izdelane so v digitalni in analogni obliki.
(2) Besedilni del sprememb in dopolnitev OPN je sestavljen iz poglavij:
III IZVEDBENI DEL
III. 1 SPLOŠNE DOLOČBE
III. 2 NAMENSKA RABA
III. 3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
III. 3.1 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
III. 3.2 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA
III. 3.3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO
III. 4 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
III. 5 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VAROVANJA
III. 5.1 OHRANJANJE NARAVE IN CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
III. 5.2 VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN
III. 5.3 OBRAMBA, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI IN VARSTVO PRED POŽAROM
III. 5.4 VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI
III. 6 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH RAZPRŠENE GRADNJE
III. 7 PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
III. 8 POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO ENOTAH UREJANJA PROSTORA
III. 9 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH PODROBNIH PROSTORSKIH NAČRTOV.
(3) Besedilni del vsebuje prilogo:
– Priloga 1: Posebni prostorsko-izvedbeni pogoji (po EUP).
3. člen 
(obvezne priloge SD OPN-1) 
Obvezne priloge vsebujejo:
– Izvleček iz hierarhično višjega akta OPN Občine Ribnica
– Prikaz stanja prostora Občine Ribnica
– Strokovni predlogi sprememb (občina, EU in projektanti)
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– Obrazložitev in utemeljitev SD OPN
– Povzetek za javnost.
4. člen 
V odloku se poglavje III – Izvedbeni del, in sicer členi od 42. do 134. spremenijo tako, da se po novem glasijo:
»III IZVEDBENI DEL 
III. 1 Splošne določbe
42. člen 
(vsebina izvedbenega dela) 
(1) Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa: območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje, območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: podrobnejši načrt).
(2) Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba izpolniti pogoje in pridobiti soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, če to ni navedeno v tem prostorskem načrtu.
43. člen 
(stopnja natančnosti mej) 
(1) Meje enot urejanja prostora (v nadaljevanju: enota urejanja) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, če meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Če meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz 43. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) Če zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) Če je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu do uporabljenih topografskih podatkov. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja.
44. člen 
(enote urejanja prostora) 
(1) Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja.
(2) Enota urejanja se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako enote urejanja prostora in zaporedno številko znotraj enote urejanja prostora. Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora.
(3) Primer zapisa oznake enote urejanja: Ri_1, pri čemer je »Ri« oznaka enote urejanja prostora, »1« pa zaporedna številka enote znotraj enote urejanja prostora.
45. člen 
(oznake enot) 
Enote urejanja se za potrebe označevanja združujejo v enote urejanja prostora z določeno podrobno namensko rabo.
Preglednica 1: Naselja za enote urejanja prostora (EUP)
OZNAKA EUP
IME EUP
NASELJA PO REGISTRU PROSTORSKIH ENOT
OR
Občina Ribnica
Odprti prostor, glavne ceste in železnica
Bl
Blate
Blate, Kot pri Rakitnici
Br
Breg
Breg
Bu
Bukovica
Bukovica
Breže
Breže
Da
Dane
Dane
Dl
Dolenji Lazi
Dolenji Lazi
Do
Dolenja vas
Dolenja vas
Gi
Grič
Grič
Go
Goriča vas
Goriča vas
Gr
Grčarice
Grčarice, Jelendol, Grčarske Ravne, Jelenov Žleb
Hr
Hrovača
Hrovača
Ju
Jurjevica
Jurjevica
Ko
Kot pri Ribnici
Kot pri Ribnici
La
Gorenji Lazi
Gorenji Lazi
Li
Lipovec
Lipovec
Ne
Nemška vas
Nemška vas
Ot
Otavice
Otavice, Makoše
Po
Velike Poljane
Velike Poljane, Škrajnek, Vrh pri Poljanah, Žukovo, Ortnek, Dule
Pp
Podpoljane
Dolenje Podpoljane, Praproče, Maršiči, Pusti Hrib, Gašpinovo, Rigelj pri Ortneku, Zlati Rep, Gorenje Podpoljane, Finkovo, Bukovec pri Poljanah
Pr
Prigorica
Prigorica, Zadolje
Ra
Rakitnica
Rakitnica
Ri
Ribnica
Ribnica
Sa
Sajevec
Sajevec
Sl
Slatnik
Slatnik
Sm
Slemena
Sv. Gregor, Krnče, Andol, Levstiki, Marolče, Junčje, Grebenje, Črni Potok pri Velikih Laščah, Vintarji, Pugled pri Karlovici, Perovo, Zadniki, Črnec – del
So
Sodražica
Črnec – del, Brinovščica, Hojče, Greben, Hudi Konec, Ortnek – del
Su
Sušje
Sušje
Za
Zapuže
Zapuže
Žl
Žlebič
Žlebič
Imena enot urejanja prostora, razen enote OR – odprti prostor, so identična imenom naselij oziroma katastrskih občin.
46. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) 
(1) Za vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3, III. 4, III. 5 in III. 6 poglavju,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 7 poglavju,
– posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1,
– prostorske izvedbene pogoje za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov, določene v Prilogi 1.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. Če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo posebni pogoji.
(4) Za posamezno enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. Če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo podrobni pogoji.
(5) Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so v Prilogi 1.
III. 2 Namenska raba
47. člen 
(splošna določila o namenski rabi prostora) 
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisane vrste namenske rabe.
(2) Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč,
– območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in območja zunaj naselij za potrebe obrambe.
(4) Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za območja stanovanj in centralnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, storitve, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo) je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje.
(5) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v III. 7 poglavju: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE
OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
S – OBMOČJA STANOVANJ
SS – stanovanjske površine
SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava
SSv – urbana večstanovanjska pozidava
SB – stanovanjske površine za posebne namene
SBv – večstanovanjske površine za posebne namene
SK – površine podeželskega naselja
SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše
SKg – površine podeželskega naselja za gradnjo kmetijskih objektov
SP – površine počitniških hiš
SP – površine počitniških hiš
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
CD – druga območja centralnih dejavnosti
CDi – dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa
CDk – kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom
CDv – verski objekti s pripadajočimi ureditvami
CDo – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene in gostinske dejavnosti, manjša obrt
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
IP – površine za industrijo
IG – gospodarske cone
B – POSEBNA OBMOČJA
 
BT – površine za turizem
BC – športni centri
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
 
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
ZP – parki
ZD – druge urejene zelene površine
ZK – pokopališča
P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN
 
PC – površine cest
PŽ – površine železnic
PO – ostale prometne površine
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE
T – območja komunikacijske infrastrukture
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
E – območja energetske infrastrukture
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
O – območja okoljske infrastrukture
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE
A – površine razpršene poselitve
Ao – razpršena poselitev z omejeno rabo
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
 
G – gozdna zemljišča
Gv – varovalni gozdovi
OBMOČJA VODA
V – OBMOČJA VODA
 
VC – celinske vode
VI – vodna infrastruktura
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN
 
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora
f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ
f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij
III. 3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
III. 3.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
48. člen 
(vrste dopustnih gradenj) 
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Ribnica v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradnje:
– gradnja novega objekta,
– dozidava ali nadzidava k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu,
– rekonstrukcija,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(2) Gradnja novih stavb, dozidava, nadzidava in rekonstrukcija objektov je dovoljena le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem odstavku 62. člena tega odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora.
(3) Dozidave in nadzidave se dovolijo v obsegu do dovoljenega faktorja izrabe (FI) in zazidanosti (FZ) parcele, namenjene gradnji.
49. člen 
(dopustne vrste objektov) 
Vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.
50. člen 
(spremembe namembnosti objektov) 
Spremembe namembnosti objektov so dovoljene, če so v EUP po podrobni namenski rabi dovoljeni taki objekti.
51. člen 
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov) 
(1) Zahtevni in manj zahtevni objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 4,0 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni požarnovarstveni predpisi.
(2) Obstoječi legalno zgrajeni objekti, ki so grajeni bližje kot 4,0 m od meje sosednjih parcel, za rekonstrukcijo ter rušitev ne potrebujejo soglasja sosedov. Nova gradnja na isti lokaciji ohranja odmike v naseljih, kjer to zahteva pristojni zavod za kulturno dediščino.
(3) Enostavni in nezahtevni objekti, ki so določeni v PIP-u, morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni požarnovarstveni predpisi.
(4) Inženirski objekti morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša lahko tudi manj.
(5) Ograje je mogoče postaviti sporazumno na parcelno mejo s soglasjem mejaša. Ograje je mogoče postaviti v oddaljenosti 0,5 m od parcelne meje brez soglasja.
(6) Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov skladno s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m.
(7) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
52. člen 
(določanje velikosti objektov) 
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena:
– s faktorjem izrabe parcele, namenjene gradnji objekta (FI),
– s faktorjem zazidanosti parcele, namenjene gradnji objekta (FZ),
– s faktorjem gradbene prostornine (FP),
– s faktorjem zelenih površin (DZP) na parceli, namenjeni gradnji objekta,
– z višino objektov (V),
– s površino parcele, namenjene gradnji (GP); velikost parcele, namenjene gradnji, se povzame iz podatkov uradnega katastra.
(2) Kadar je obstoječa zazidanost ali izraba parcele, namenjene gradnji objekta, večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest.
(3) Pri odstranitvi obstoječega legalno zgrajenega objekta in gradnji novega v istih gabaritih je možno preseči določila 1. točke.
(4) Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(5) V delež zazidane površine (po SIST ISO 9836) pri izračunu faktorjev se šteje vse zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte na parceli, namenjeni gradnji.
(6) Parcela za gradnjo objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo objekta na takšni parceli določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta.
III. 3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
53. člen 
(tipi objektov) 
(1) Ta odlok določa naslednje tipe objektov:
Preglednica 3: Tipi objektov
Oznaka tipa objekta
Tip objekta
Opis tipa objektov
Oblikovanje objektov: strehe
NP
Nizka prostostoječa stavba
Stavba, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi stavbami
Dovoljene strehe so: 
– dvokapnica,
– sestavljene strehe iz dvokapnice in enokapnice z naklonom 30°–45° ter ravnimi deli (terase),
– zelene strehe, terase ali nepohodne ravne strehe z naklonom do 15°.
NN
Stavba v nizu
Stavbe v nizu, ki se med seboj stikajo z eno stranico ali z njenim delom: vrstna hiša, verižna hiša, dvojčki, sestavljeni objekti z vmesnimi atriji
VP
Visoka prostostoječa stavba
Stolpnice, stolpiči, bloki, stavbe v terasah
NK
Objekt podeželskega tipa
Prostostoječa stavba podolgovatega tlorisa z dvokapno streho
Dovoljene strehe so: 
dvokapnica z naklonom 30°–45°.
 
Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata v razmerju stranic minimalno 1:1,2. 
Lahko je lomljena v obliki črke L.
KG
Kmetijsko-gospodarski objekti
Objekti za shranjevanje kmetijske mehanizacije, kmetijskih pridelkov in objekti za rejo živali (hlevi, svinjaki, seniki, skednji, kašče, hrami in drugi podobni objekti)
VV
Objekt velikega merila
Pritlični ali večnadstropni objekt velikih razponov, kot so proizvodne in športne hale, nakupovalna središča, sejmišča (dvorane, hale)
Dovoljene strehe so: 
– dvokapnica,
– enokapnice,
– zelena streha,
– terasa ali ravna streha,
– sestavljena streha iz teh oblik.
U
Svojstvena stavba
Stavba s svojevrstno oblikovno zasnovo (cerkev, stavbe za izobraževanje, znanstvenoraziskovalno delo in zdravstvo, vile)
T
Tehnološki objekt
Proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni in podobni objekti
(2) Na strehah so dovoljeni čopi in frčade.
(3) Kritina ne sme biti trajno bleščeča.
(4) Dovljena je namestitev strešnih oken, sončnih kolektorjev, sončnih celic in svetlobnikov. Na enotah kulturne dediščine svetlobniki niso dovoljeni.
54. člen 
(oblikovanje objektov) 
(1) Zasnova in postavitev objekta v delu naselja s poudarjeno gradbeno črto sledi gradbeni črti ali ulici.
(2) Tloris je lahko lomljen ali sestavljen.
(3) Strehe morajo biti krite s kritino opečne, temnejše rjave, sive do antracitne barve poljubne obdelave.
(4) Fasade v območjih stanovanj in območjih centralnih dejavnosti so v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustne so tudi neizrazite barve ter barve s primešano hladno belo. Dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen, steklo. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklenimi opekami niso dovoljene.
55. člen 
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin) 
(1) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(2) V naselju, kjer objekti tvorijo ožine oziroma značilne stavbne nize, je za te objekte določena gradbena linija, ki je obvezna pri vseh ureditvah in posegih. Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah so odstranitve varovanih dreves (naravovarstveni ali kulturnovarstveni status) dopustne po predhodno pridobljenem naravovarstvenem ali kulturnovarstvenem soglasju pristojne službe.
(3) Izbor rastlin za zasaditev na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal, sušo in sol.
Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih, poudarjeno alergenih rastlin, nevarnih, krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce,
– na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija,
– uporaba neavtohtonih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena.
(4) Na območjih kmetijskih zemljišč je treba ohranjati obstoječa drevesa in živice. Na območju naselja se drevesna vegetacija ohranja v čim večji meri. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.
(5) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti.
(6) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti na območju površine parcele, namenjene gradnji (GP).
(7) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati obstoječo kvalitetno vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih dreves: v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m, odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je minimalno 3,0 m.
(8) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča, namenjenega gradnji.
56. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž) 
(1) Na vseh zemljiščih, namenjenih gradnji, je treba zagotoviti ustrezno število parkirnih mest, določenih v preglednici 4.
Preglednica 4: Parkirni normativi
NAMEMBNOST OBJEKTOV
ŠTEVILO PM (navedene so bruto etažne površine objektov)
Stanovanjske stavbe
1110 Enostanovanjske stavbe
1,0 PM/stanovanje
1121 Dvostanovanjske stavbe 
1122 Neprofitna stanovanja
1,0 PM/stanovanje
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe
1,5 PM/stanovanje
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)
1,0 PM/stanovanje dodatno 10 % vseh parkirnih mest za obiskovalce
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 
1,0 PM/stanovanje ali 1 PM/6 postelj
Gostinske stavbe
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe
– hoteli
1 PM/2 postelji
– restavracije
1 PM/4 sedeži
– lokali
1 PM/tm pulta
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1 PM/4 postelje
Poslovne in upravne stavbe
12201 Stavbe javne uprave
1 PM/40 m2
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve)
1 PM/30 m2
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi)
1 PM/30 m2
1220 Poslovne in upravne stavbe
1 PM/40 m2
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
– Živilske trgovine
1 PM/30 m2 (za trgovine, lokale pod 500 m2)
– Neživilske trgovine
1 PM/60 m2
– Storitvene dejavnosti
1 PM/40 m 2, ne manj kot 2 PM na lokal
– Nakupovalni center do 2500 m2
1 PM/40 m2 (od tega je najmanj 75 % parkirnih mest, namenjenih strankam)
12303 Bencinski servisi
1 PM/30 m2 prodajnih površin, ne manj kot 2 PM
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe
1 PM/50 m2
Industrijske stavbe in skladišča
1251 Industrijske stavbe
0,5 PM/zaposlenega v najštevilčnejši oziroma v edini izmeni, vendar najmanj 5 PM
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča
0,5 PM/zaposlenega v najštevilčnejši oziroma edini izmeni, vendar najmanj 3 PM
12510 Delavnice za servis motornih vozil
5 PM/popravljalno mesto
Stavbe splošnega družbenega pomena
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo 
– dvorane, večje od 1000 m2
1 PM/40 m2 ali 1 PM/5 sedežev dodatno 1 PM za avtobuse
1262 Muzeji in knjižnice
1 PM/40 m2
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
1 PM/40 m2
– šole
1 PM/učilnico + 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev
– vrtci
1,25 PM/igralnico + 0,5 PM/igralnico za kratkotrajno parkiranje staršev
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo 
1 PM/30 m2, ne manj kot 3 PM
1265 Stavbe za šport
1 PM/40 m2
– dvorane, večje od 1000 m2
1 PM/60 m2 + 2 PM za avtobuse
– stavbe, namenjene velnesu, fizioterapiji, fitnesu ipd.
1 PM/25 m2
Druge nestanovanjske stavbe
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
1 PM/80 m2
1272 Obredne stavbe
1 PM/40 m2 ali 1 PM/10 sedežev
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
1 PM/40 m2 ali 1 PM/zaposlenega
Industrijski gradbeni kompleksi
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti
1 PM/2 zaposlena v izmeni (ne manj kot 3 PM)
Drugi gradbeni inženirski objekti
2411 Športna igrišča: 
– igrišča do 1000 m2
1 PM/50 m2 površine igrišč
– večja igrišča, stadioni
1 PM/150 m2
– igrišča za tenis
3 PM/igrišče
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
1 PM/500 m2
24204 Pokopališča
1 PM/600 m2, ne manj kot 10 PM
(2) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte splošnega družbenega pomena, za katere je potrebnih več kot 10 PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.
(4) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih (SSs, SSv, SBv in SP) niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je za potrebe dejavnosti v prostorski enoti dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo I, P, CDo in O. Pogojno so dovoljena v enotah SKs, kjer sta dovoljeni samo 2 PM za ta vozila v sklopu domačije.
(5) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po hkratnem parkiranju.
(6) Za parkirna mesta v mestnem jedru naselja Ribnica se uporabljajo parkirišča na javnih površinah.
(7) Parkirne površine in garažne stavbe ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebne za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
(8) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti. Drevesna gostota je eno drevo na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.
(9) Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino; odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenico, trg ipd.
57. člen 
(postavitev in oblikovanje nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov) 
(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni skladno s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na namen. Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namensko rabo so opredeljene v PIP-u. Kadar se v enoti urejanja prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki je določena v PIP-u glede na namensko rabo in tip objekta. Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke. Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov na enotah kulturne dediščine veljajo določila 82. člena (celostno ohranjanje kulturne dediščine).
(2) Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati te prostorske izvedbene pogoje: strehe so ravne ali v priporočenem minimalnem naklonu (do 10 % naklon); dovoljene so tudi oblike in nakloni streh, ki so predpisani za tip objekta v namenski rabi obravnavane EUP, fasade nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti prilagojene osnovnemu objektu, nezahtevni in enostavni kmetijsko-gozdarski objekti so oblikovani kot objekti podeželskega tipa: NK in KG.
(3) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah (terasah).
(4) Oporni in podporni zidovi so dovoljeni do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,5 m, je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Izjemoma so lahko višji, če ni mogoče drugače preprečiti polzenja terena ali so podaljšek osnovne kletne etaže objekta.
(5) Gradnja kioskov za prodajo časopisov do 20 m2 je dopustna na javnih površinah za pešce in na drugih zelenih površinah z oznako ZD, ki so dostopne neposredno z javnih površin. Druge prodajne kioske je dopustno postaviti le za čas trajanja prireditev. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah.
(6) Začasni objekti sezonskega turističnega značaja ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se priključijo na obstoječe priključke. Začasni objekti za prireditve se smejo v času trajanja prireditve postavljati tudi v območja kulturne dediščine s soglasjem pristojne službe. Na kmetijskih zemljiščih so dovoljeni začasni objekti skladno s splošnimi smernicami s področja varstva kmetijskih zemljišč:
– kiosk oziroma tipski zabojnik,
– odprt sezonski gostinski vrt (posebno urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata),
– pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru,
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
– začasna tribuna za gledalce na prostem,
– objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi.
Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili postavljeni.
(7) Spominski in sakralni objekti, obeležja in urbana oprema morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev in varnosti objekta ter preglednosti prometa. V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine je treba pred postavitvijo spominskih obeležij izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino.
(8) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode). Klimatskih naprav ni dovoljeno nameščati na fasade kulturnih spomenikov. Na objekte kulturne dediščine jih je dovoljeno nameščati le s soglasjem ZVKDS.
(9) Elektroomarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne.
(10) Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati na javnih površinah, izjemoma pa, kjer to ni izvedljivo, na zasebnih površinah v soglasju z lastnikom. Na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno oziroma le s soglasjem ZVKDS.
(11) Gostinske vrtove je dopustno postaviti na javnih površinah na podlagi soglasja organa Občine Ribnica, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom, morajo zagotoviti dostop do sanitarij in dostop za strežbo.
(12) Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta skladno z določbami tega odloka. Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko odstranijo.
(13) Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki in markize. Dopustni so tudi nadstreški, izvedeni v naklonu do 10 stopinj. Pri posameznem objektu morajo biti oblikovno usklajeni z drugimi dodatki, npr. markizami. Z nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode. Na območjih kulturne dediščine je nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora.
(14) Enostavne objekte, ki so proizvodi, dani na trg skladno s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če so povezani s tlemi in niso namenjeni bivanju, je dovoljeno postavljati na vsa ureditvena območja, razen na območja z določeno namensko rabo G, K in V.
58. člen 
(objekti in naprave za oglaševanje) 
(1) Objekti za oglaševanje se postavljajo skladno z občinskim predpisom, ki ureja oglaševanje.
(2) Gradnja vseh objektov za oglaševanje, razen objektov za oglaševanje iz 6. točke tega člena, je dovoljena na lokacijah skladno s PIP-om in s soglasjem občine, upravljavca in lastnika zemljišča.
(3) Plakatne stebre in panoje za oglase je dopustno postavljati na javnih površinah.
(4) Začasni objekti za oglaševanje so dopustni:
na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,
na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
(5) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja in na parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:
napisom firme, znakom firme, nalepkami, zastavami in simboli firme, izdelka, storitve in podobno.
(6) Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
III. 3.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
59. člen 
(velikost in oblika zemljišča, namenjenega za gradnjo) 
(1) Površina parcele, namenjene gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt skupaj z ureditvami, ki služijo objektu.
(2) Parcela, namenjena gradnji, se uporablja pri prikazu dopustne izrabe (FZ, FI in DZP).
(3) V projektni dokumentaciji načrtovane gradnje je treba obvezno prikazati parcelo, namenjeno gradnji, in celotno zemljiško parcelo z obstoječimi in načrtovanimi objekti do predpisanega faktorja zazidljivosti parcele (FZ) in faktorja izkoriščenosti zemljišča (FI).
(4) Na parceli, namenjeni gradnji, lahko stojijo tudi nezahtevni in enostavni objekti, skupaj do dovoljenega FZ.
(5) Parcela, namenjena gradnji, mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč in mora imeti možnost priključevanja na infrastrukturo ter možnost ustreznega dovoza.
(6) Najmanjša velikost parcele, namenjene gradnji, je 500 m2, če ni določeno drugače.
(7) Na območjih strnjene pozidave je najmanjša velikost parcele, namenjene gradnji, 300 m2. Enote urejanja prostora (EUP), ki imajo strnjeno pozidavo opredeljeno kot tipičen vzorec poselitve, so določene v posebnih PIP-ih (Priloga 1).
(8) Najmanjša velikost parcele, namenjene gradnji, za območja z namensko rabo SP (površine počitniških hiš) je 400 m2 za posamezni objekt.
(9) Na območju razpršene gradnje je največja velikost parcele, namenjene gradnji, 500 m2. Če obstoječi objekt presega 500 m2, obsega parcela, namenjena gradnji, zazidalno površino objekta.
(10) Za obstoječe večstanovanjske stavbe, katerim parcela, namenjena gradnji objekta, ni bila določena, razpoložljivo zemljišče pa ne omogoča oblikovanja zemljišča k objektu skladno z merili in pogoji, ki veljajo za nove objekte, se določi zemljišče v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površine ni dovoljeno zmanjševati.
(11) Določila o minimalni velikosti parcele, namenjene gradnji objekta, ne veljajo za že obstoječe manjše parcele, namenjene gradnji objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele predstavljajo parcele obstoječih objektov. V teh primerih ne veljajo določila o faktorjih izrabe oziroma faktorjih zazidanosti.
(12) Parcelacija zemljišča, na kateri že stoji objekt, ni dovoljena, če bi bila s parcelacijo velikost obstoječega in novega zemljišča manjša, kot je določena za gradnjo novega objekta oziroma bi bili preseženi faktorji izrabe zemljišča za obstoječi objekt.
60. člen 
(velikost zemljišča za izračun komunalnega prispevka) 
Za obračun komunalnega prispevka se upošteva celotna parcela iz evidence zemljiškega katastra v območju poselitve.
III. 4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
61. člen 
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) 
(1) Zemljišče, namenjeno gradnji, v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno:
– če je v tej enoti urejanja zgrajena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali
– če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, vključene v občinski načrt razvojnih programov, namenjene v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
(2) Gradnja objektov, razen nezahtevnih in enostavnih objektov, na namenskih rabah K1, K2 in G, ki so dovoljeni v PIP-u, je dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi. V tem primeru zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.
(4) Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja skladno z določili tega odloka.
(5) Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje.
(6) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(7) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določijo komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roki za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter podlage za odmero komunalnega prispevka.
(8) Posamezen investitor lahko zagotovi minimalno komunalno oskrbo na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike. Za samooskrbne projekte se v projektni dokumentaciji (PGD) obdela alternativni način, ki izkazuje zadnje stanje tehnike.
62. člen 
(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura) 
(1) Obvezna gospodarska javna infrastruktura so:
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,
– objekti grajenega javnega dobrega, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. Pri objektih grajenega javnega dobrega se upošteva vidik trajnostne mobilnosti.
(2) Stavbna zemljišča za gradnjo stavb so komunalno opremljena, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za osnovno stavbo. V posameznih stavbah specifične namenske rabe se minimalna komunalna oskrba določi glede na njihov namen.
63. člen 
(obveznost priključevanja na komunalno opremo) 
(1) V posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo naslednja:
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena.
(2) Pri priključevanju na komunalno opremo je treba upoštevati določila sprejetega občinskega programa opremljanja iz 7. točke 61. člena tega odloka.
64. člen 
(priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje) 
(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati:
– v javno kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo,
– neposredno v malo komunalno čistilno napravo na območju, kjer priključitev na kanalizacijsko omrežje ni mogoča oziroma na območjih, kjer odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo ni predpisano,
– v nepretočne greznice na območju, kjer je predvidena izgradnja javne kanalizacije, in če gre za objekt z občasno uporabo (mrliške vežice, vikendi).
(2) Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se mora komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah, odvajati v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čistiti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb. Objekti na območju razpršene gradnje in objekti za občasno uporabo morajo odvajati komunalno odpadno vodo v samostojne male čistilne naprave ali v nepretočne greznice.
65. člen 
(priključevanje objektov na vodovodno omrežje) 
(1) Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve, večjo od 5 prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako 5 prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba s pitno vodo skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
– da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem,
– da je letna povprečna zmogljivost posameznega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
(3) Priključevanje objektov na javno vodooskrbno omrežje se izvaja na podlagi veljavnega občinskega odloka ter tehničnega pravilnika, ki urejata področje oskrbe s pitno vodo v občini.
66. člen 
(priključevanje objektov na javne ceste) 
(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste. Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Dostopi za pešce in kolesarje do javnih površin, namenjenih peščem in kolesarjem, se lahko odvijajo po površini cestnega priključka individualnega objekta, v kolikor je zagotovljena varnost vseh udeležencev v prometu. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet.
(2) Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do zemljišča, namenjenega za gradnjo. Minimalna širina dovoza do individualnega objekta je 3,5 m, do skupine objektov pa 5 m. Minimalna skupna širina za pešce in kolesarje ob dovozu za skupino objektov znaša 1,2 m.
(3) Širina cestišča, po kateri poteka javni promet, znaša najmanj 6 m, širina vozišča pa najmanj 5 m. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem občinskega organa, pristojnega za promet.
(4) Urgentni in intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.
67. člen 
(varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture) 
(1) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav skladno z določili tega odloka in drugih predpisov. V varovalnih koridorjih pogoje definira pristojni organ oziroma upravljavec tega omrežja skladno s predpisi.
(2) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upoštevajo določila drugih predpisov.
(3) Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij, merjeno levo in desno od osi posameznega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje, mora biti takšna, kot je navedeno v preglednici 5: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja.
Preglednica 5: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja
INFRASTRUKTURNO OMREŽJE
ŠIRINA VAROVALNEGA PASU
Vodovod
3 m
Vodovodno omrežje dimenzije 700 mm in več
5 m – varovalni koridor
Kanalizacija
3 m
Kanalizacijsko omrežje dimenzije 1400 mm in več
5 m – varovalni koridor
Telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom
3 m
Drugi vodi, ki služijo namenu gospodarske javne službe
3 m
Elektroenergetski vodi nazivne napetosti:
400 kV, 220 kV – nadzemni potek
40 m
400 kV – podzemni potek
10 m
110 kV, 35 kV – nadzemni potek
15 m
110 kV in 35 kV – podzemni potek
3 m
10 ali 20 kV – nadzemni potek
10 m
10 ali 20 kV – podzemni potek
1 m
Razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti:
400 kV in 220 kV
40 m
0,4 kV
2 m
Plinovod z obratovalnim tlakom:
16 barov in več
100 m
večji od 1 bara in manjši od 16 barov
30 m
manjši od 1 bara
5 m
Plinovodno omrežje 10 barov in več
5 m – varovalni koridor
68. člen 
(pogoji posegov v varovalne koridorje in varovalne pasove objektov gospodarske javne infrastrukture) 
(1) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(2) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
– stanovanjskih objektov,
– objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
– otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(3) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(4) V območju varovalnih pasov elektroenergetskih omrežij gradnja objektov, namenjenih bivanju, ni dovoljena. Za druge objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti) ter za nezahtevne in enostavne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja skladno s predpisi.
(5) V 2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(6) Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih določi.
(7) Pri trajni spremembi mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena.
(8) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstruira ali opravlja druga dela v varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje načrtovanih del, v katerem so pogoji za posege na območju trase.
69. člen 
(varovalni pasovi prometnih omrežij) 
(1) V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav skladno z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste. Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.
(2) Če so varovalni pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od tistih, ki so navedeni v tem prostorskem načrtu, se upoštevajo določila drugih predpisov.
(3) Širina varovalnih pasov cest, merjeno od zunanjega roba cestnega telesa, mora biti takšna, kot je navedeno v preglednici 6: Varovalni pasovi prometne infrastrukture.
(4) Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge je treba predhodno skladno s predpisom o varnosti v železniškem prometu in predpisom o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov, saditev drevja in postavitev naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru ter predpisom o nivojskih prehodih ceste čez železniško progo pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca železniške infrastrukture.
Preglednica 6: Varovalni pasovi prometne infrastrukture
VRSTA PROMETNE INFRASTRUKTURE
ŠIRINA VAROVALNEGA PASU
Glavna cesta
25 m
Regionalna cesta
15 m
Lokalna cesta
4 m
Javna pot
2 m
Železniška proga
100 m
Industrijski tir
80 m
70. člen 
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti in združevati v skupne koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov in z upoštevanjem predpisanih horizontalnih in vertikalnih odmikov.
(2) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb. Ob gradnji nove komunalne opreme je treba izvesti rekonstrukcijo obstoječe komunalne opreme, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev.
(3) Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje. Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek komunalne naprave oziroma racionalnejša rešitev.
(4) Novozgrajena javna infrastruktura v na novo načrtovanih naseljih mora potekati po javnih zemljiščih. V območjih stanovanj ter v območjih kulturne dediščine in vplivnih območjih kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi v podzemni izvedbi, razen če gre za arheološko dediščino. V tem primeru naj vodi potekajo ob robovih naselij, gozda ali cest.
(5) V območjih stanovanj ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi.
(6) Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(7) Na celotnem poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov komunalne opreme.
(8) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče povrniti v prvotno stanje.
(9) Prečkanje komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
(10) Nadzemne komunalne in energetske naprave (transformatorske postaje, vodna črpališča ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem pa ne na osrednjih prostorih naselja. Priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih, pri čemer je potrebno predhodno soglasje lastnika zemljišča. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.
71. člen 
(gradnja in urejanje javnih površin) 
(1) Javne površine so zemljišča in objekti, ki so po določbah tega prostorskega načrta dostopna vsem pod enakimi pogoji.
(2) Javne površine so predvsem površine cest, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, površine za pešce in gozdovi s posebnim namenom.
72. člen 
(gradnja in urejanje cest ter gradnja v varovalnih pasovih cest) 
(1) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah je treba nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z višino vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne poslabša.
(2) Zagotoviti je treba dostop na kmetijska zemljišča za poti, ki bodo izgubljene ob zazidavi. Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in drugih primarnih surovin, morajo biti utrjene.
(3) Na koncu ulic, če se ne nadaljujejo, je treba zagotoviti prostor za obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje dela javne gospodarske službe odvoza odpadkov in zimske službe.
(4) Ob glavnih prometnih cestah je treba zagotoviti ustrezen dostop za pešce, invalide in kolesarje. Najmanjša širina pločnika in enosmerne kolesarske steze je 90 cm. Kolesarske steze je možno umeščati tudi ob drugih manj prometnih cestah, kjer je najmanjša skupna površina za pešce in kolesarje 1,60 m.
73. člen 
(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja) 
(1) Pri načrtovanju, gradnji in upravljanju vodovodnega omrežja na območju Občine Ribnica se mora upoštevati veljavne uredbe, odloke in pravilnike, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo ter navodila upravljavca vodovoda.
(2) Če obstoječe omrežje to dovoljuje, se mora poleg oskrbe s pitno vodo zagotoviti tudi požarna varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov. Hidranti morajo biti praviloma nadtalni. Če to iz utemeljenih razlogov ni mogoče, se vgradijo podzemni. Hidrante je treba umeščati na ustrezni medsebojni razdalji in zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
74. člen 
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja) 
(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se praviloma odvaja v javno kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo.
(2) Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. V območju vodovarstvenih pasov mora biti kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo zgrajeno v vodotesni izvedbi, prav tako tudi male komunalne čistilne naprave ter nepretočne greznice.
(3) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana.
(4) Male čistilne naprave morajo biti izvedene podzemno skladno s predpisi. Pri gradnji male komunalne čistilne naprave je treba zagotoviti ustrezno čiščenje odpadne vode po veljavnem predpisu o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav.
(5) V skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območju Občine Ribnica, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja in so objekti na geografsko zaokroženem območju, se komunalna odpadna voda, ki nastaja v njih, čisti v skupni ali individualni mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu ali individualnemu čiščenju komunalne odpadne vode in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb.
(6) V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi ali skupini stavb zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE.
(7) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja skladno s predpisi.
(8) Zadrževalni bazeni za zadrževanje viška padavinske vode morajo biti v naseljih izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena mora biti zagotovljen dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
(9) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni mogoče, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah zemljišča, namenjenega za gradnjo stavbe, ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo). Če se izkaže, da ponikanje padavinskih voda ni mogoče in da ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinskih odpadnih voda ter da ni mogoče zagotoviti odvoda meteornih voda na drug ustrezen tehnični način, gradnja objekta do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinskih odpadnih voda ni dovoljena.
(10) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin, razen na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni mogoče. V takih primerih se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijsko omrežje na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega omrežja. Pri tem je treba čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijski sistem začasno zadržati na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah zemljišča, namenjenega za gradnjo stavbe, ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).
(11) Če se izkaže, da ponikanje padavinskih voda ni mogoče in da ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinskih voda ter ni mogoče zagotoviti odvoda meteorne vode na drug ustrezen tehničen način, gradnja objekta do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinskih voda ni dovoljena.
(12) Pri gradnji kanalizacijskega omrežja za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo ter pri gradnji malih komunalnih čistilnih naprav ter nepretočnih greznic je treba upoštevati določila predpisa o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ribnica.
75. člen 
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja) 
(1) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba. Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi, razen če gre za območje registrirane arheološke dediščine.
(2) Dopustna je gradnja novih omrežij lokalnega pomena, obnova omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin, kar mora biti grajeno in locirano v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov.
(3) Za posege v nadzorovane oziroma varnostne pasove plinovodov se mora pridobiti pogoje in soglasja sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. V varstvenem pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega operaterja. Lokacija postavitve naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine, če to ni mogoče, pa naj bo čim manj opazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante.
(4) Predvidena je gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja za zemeljski plin na območju Občine Ribnica, in sicer povsod, kjer bo gradnja ekonomsko upravičena in skladna z akti, ki urejajo področje javne službe distribucije zemeljskega plina. Predvidena je navezava na prenosni plinovod iz Občine Ribnica.
76. člen 
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja) 
(1) Na območju Občine Ribnica je treba upoštevati objekte elektroenergetske infrastrukture za razdeljevanje in prenos električne energije ter distribucijsko omrežje.
(2) Obstoječe transformatorske postaje ter 20 kV in 0,4 kV vode, ki bi jih bilo treba odstraniti, se pred tem nadomesti z objektom ustrezne zmogljivosti.
(3) Lokacije transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti vedno dostopne.
(4) Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne elektroenergetske infrastrukture.
(5) Zunaj urbanih naselij se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradijo predvsem v nadzemni izvedbi ter s kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali po potrebi v ceveh. V urbanih naseljih se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradijo izključno v kabelski izvedbi, praviloma v obbetonirani kabelski kanalizaciji.
(6) Preostali razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na območju Občine Ribnica bo poleg predvidenih sprememb v večji meri potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine.
(7) Transformatorske postaje 21/0,42 kV se gradijo v kabelski izvedbi; zunaj urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, izjemoma na betonskem ali lesenem drogu. Na območju Občine Ribnica je predvidena izgradnja dvaindvajsetih TP 20/0,4 kV in dveh TP 1/0,4 kV v okviru novogradenj na distribucijskem omrežju. Nove transformatorske postaje je dovoljeno umestiti znotraj ureditvenega območja naselja na parcelah, za katere je pridobljeno soglasje lastnika in tistega, čigar interes je prizadet.
(8) Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati 35 kV daljnovode v napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
(9) Pri novogradnjah ali rekonstrukcijah zračnih elektroenergetskih vodov je treba zagotoviti ukrepe za varstvo velikih prostoživečih vrst ptic (štorklje, sove, ujede), ki posedajo na drogove: izolatorji morajo biti obrnjeni navzdol (viseči) oziroma oblikovani tako, da ne pride do kratkega stika ali posledičnega pogina ptic.
(10) Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje upravljavca omrežja. Za novogradnje, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti objektov, namenjenih za stalno ali občasno bivanje, ter za nezahtevne in enostavne objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(11) Pri projektiranju je treba upoštevati določila o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov in upoštevati varnostne razdalje skladno z določili o varstvu pri delu.
77. člen 
(gradnja in urejanje za potrebe oskrbe z energijo) 
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporaba okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporaba obnovljivih virov energije. Zato se pri gradnji novih stavb ter rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, upošteva predpise s področja učinkovite rabe energije ter spodbuja pasivna in energetsko učinkovita gradnja. Stavbe se priključujejo na ekološko čiste vire energije. V vseh EUP je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje.
(2) Pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, ki se izdela skladno z veljavnimi predpisi. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno s predpisi o graditvi objektov.
(3) Alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo so:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne energije,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje,
– toplotne črpalke.
(4) Oskrba z električno energijo se zagotavlja s priključitvijo objektov na distribucijsko električno omrežje. Električna energija se lahko zagotavlja iz obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni vir.
78. člen 
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja) 
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih nadzemnih vodov. Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji, razen če gre za poseg na območju registrirane arheološke dediščine.
(2) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK-omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca k projektnim rešitvam. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitev tangiranih TK-kablov izvede upravljavec (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del). Pri kakršnih koli posegih v prostor je treba v postopke vključiti upravljavca.
(3) Mesto za postavitev antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da je onemogočen dostop na območje, na katerem so mejne vrednosti glede na predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju lahko čezmerne. Poleg tega je treba antene baznih postaj graditi na ustrezni oddaljenosti od objektov bivalnega okolja, šol, vrtcev, bolnišnic itd. Z odmikom je treba zagotoviti, da mejne vrednosti niso presežene.
(4) Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor za vsako bazno postajo, ki je vir sevanja, pridobiti prve meritve s strani pooblaščene ustanove, s čimer se natančno ugotovijo sevalne obremenitve naravnega in življenjskega okolja.
(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo CU, IG, K1, K2, G je dopustna gradnja objektov mobilne telefonije in tudi gradnja prostostoječih antenskih stolpov,
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.
(6) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. V območjih kulturne dediščine morajo biti antene bazne postaje postavljene na čim manj izpostavljenih mestih, umaknjene iz smeri vedut na prostorske dominante.
(7) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora. Okolico teh objektov je treba ozeleniti.
(7) Namestitev objektov mobilne telefonije na kulturne spomenike ni dovoljena. Namestitev na objekte kulturne dediščine je možna le, če se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.
79. člen 
(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) 
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v namenskih posodah in jih ustrezno ločeno zbirati. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri individualnih novogradnjah praviloma na zemljišču, namenjenem za gradnjo, h kateremu pripada. Pri kolektivnih objektih mora biti odjemno mesto praviloma ob javni kategorizirani cesti.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke pri individualnih hišah mora biti urejeno skladno s predpisi in dobro prometno dostopno ter zunaj prometnih površin. Zbirno mesto za komunalne odpadke pri blokovnih naseljih mora biti zakrito in nevpadljivo. Priporočamo uporabo naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini. Zbirno mesto mora biti dobro prometno dostopno ter zunaj prometnih površin. Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče je praviloma izvedeno v obliki črke T z najmanjšim zunanjim polmerom 12,0 m ter najmanjšim notranjim polmerom 6,0 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, na primer krožno, če je dokazano, da bodo lahko vozila na njem enako učinkovito obračala.
(3) Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otok) so praviloma nadzemne in umeščene na utrjene javne površine. Ekološki otoki so praviloma razporejeni tako, da zajemajo gravitacijsko območje največ 300 prebivalcev. Če ni alternativne rešitve, naj bodo zakriti in nevpadljivi. Priporočamo uporabo naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini.
(4) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dostopnosti umeščen v bližini naselja Ribnica. Imeti mora najmanj vratarnico, nadstrešek in ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt.
(5) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
(6) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu pokopališča, tako da so za okolje čim manj vpadljiva. Zagotovljen mora biti reden in enoten način odvoza odpadkov.
(7) Odlaganje odpadkov mora biti povsod urejeno tako, da ne privablja medveda.
III. 5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja
III. 5.1 Ohranjanje narave in celostno ohranjanje kulturne dediščine
80. člen 
(posegi v varovana območja) 
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni.
81. člen 
(naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave) 
(1) Območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in varstvenih območij (SCI) so prikazana v prikazu stanja.
(2) Pri načrtovanju gradenj in ureditev se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij, varstvenih območij (SCI) in zavarovanih območij, navedenih v smernicah Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana, ki se hranijo na sedežu Občine Ribnica.
(3) Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem odlokom in je gradnja predvidena na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali posebnem varstvenem območju (območju Natura 2000), je treba skladno z veljavno zakonodajo pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje ter k projektnim rešitvam naravovarstveno soglasje.
(4) Gradnja objektov s težko gradbeno mehanizacijo na območju SPA Kočevsko–Kolpa naj se izvaja zunaj gnezditvene sezone ptic, ki traja od sredine aprila do sredine junija.
(5) Za preprečitev konfliktov z velikimi zvermi (človek – medved) naj bodo stanovanjski objekti odmaknjeni od gozdnega roba vsaj 20 m. Med objektom in gozdnim robom naj bo redno košen travnik brez grmičevja.
(6) Na območju naravnih vrednot, zavarovanih območjih narave, območjih biotske raznovrstnosti, posebnih varstvenih območjih ter varstvenih območjih (SCI) naj se cest zunaj območij naselij ne osvetljuje. Če je osvetljevanje nujno zaradi varnosti, naj bo osvetlitev skladna s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(7) Na varovanih območjih SCI Dolenja vas pri Ribnici in SCI Ribniška dolina izvajanje agrooperacij (melioracije, komasacije) ni dopustna.
(8) Z OPN Občine Ribnica je predvideno tudi pospeševanje turističnega razvoja občine. Pri izvajanju dejavnosti, povezanih s turizmom (pohodništvo, kolesarjenje), naj se udeležence usmerja na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov njegovega življenjskega prostora (brlog, mrhovišča).
82. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine, nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialne substance, ki so nosilke teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti ali obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viška materiala ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdita konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v Prilogi 1. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine in so navedeni v tem členu.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano vrtno arhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni mogoče najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
Če se območje ureja z OPPN-jem, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) Na vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko-izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s tega področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdita konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s prepisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki stanje dokumentira skladno z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
III. 5.2 Varstvo okolja in naravnih dobrin
83. člen 
(varovanje in izboljšanje okolja) 
(1) Vire onesnaževanja in motenj v okolju je treba sanirati.
(2) Na celotnem območju Občine Ribnica so dopustne le tiste dejavnosti, ki skladno z veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in ne presegajo dovoljene ravni hrupa za posamezno območje.
(3) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če novi poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so dovoljene s predpisi.
(4) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba skladno s predpisom o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
(5) V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s čezmerno hrupnostjo.
(6) Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice) uporabljajo nevarne snovi oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v naravni recipient.
(7) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi, goriva, olja ali kemikalije, lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se nevarne snovi ob morebitnem razlitju lahko v celoti prestrežejo.
(8) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
(9) Pri vseh novih gradnjah objektov morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov skladno z veljavnimi predpisi.
(10) V času izvajanja OPN-ja mora občina skladno z okoljskim poročilom s stališča varovanja človekovega zdravja spremljati te kazalnike okolja:
– število gospodinjstev, priključenih na kanalizacijsko omrežje,
– količina zajete pitne vode,
– površina stanovanjskih površin, izpostavljenih čezmernemu hrupu,
– število prebivalcev, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda.
84. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je treba za objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav je treba zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
(3) Pri posameznih obstoječih virih čezmernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja emisije uskladiti skladno s predpisi. Monitoring onesnaženosti in izvedbo ustrezne zaščite oziroma sanacije mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvajati skladno s predpisi. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojni organ Občine Ribnica.
(4) Dejavnosti, ki pomembno vplivajo na kakovost zraka in ga onesnažujejo, se lahko umeščajo samo v območja z namensko rabo prostora – območja proizvodnih dejavnosti ali območja okoljske infrastrukture.
(5) Objekte je treba priključiti na plinovod ali na daljinsko ogrevanje, kjer je to mogoče.
(6) Usmeritve za uporabo obnovljivih virov energije so podane v lokalnem energetskem konceptu, ki se obnavlja glede na energetski predpis.
85. člen 
(varstvo voda) 
(1) Na območju Občine Ribnica ni vodotokov 1. reda. Pri posegih ob vodotokih je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč za vodotoke 2. reda v širini 5,0 m. Znotraj priobalnega pasu je dovoljena gradnja gospodarske javne infrastrukture. Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni izjemoma za posege, skladne z veljavno zakonodajo.
(2) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke v ceveh.
(3) Kadar vodotok ni vrisan v zemljiški kataster oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda in v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
(4) Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja ali vodnega dovoljenja. Skladno z Zakonom o vodah je treba pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane:
– z rabo in izkoriščanjem vode,
– z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažujejo vodo,
– z gradnjo, rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov ter naprav,
– z drugimi posegi v vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih.
(5) Uporaba gnojil, strupov in insekticidov mora biti nadzirana.
(6) Treba je ohranjati retenzijske sposobnosti območij. Spreminjanje obsega retencijskih (poplavnih) površin ali vodnega režima je dopustno le izjemoma, skladno s področnimi predpisi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov na območjih, ogroženih zaradi poplav, ter ob predhodni izvedbi celovitih omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(7) Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(8) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje vodnega režima in stanja voda.
(9) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(10) Nadzemno in podzemno križanje vodotokov z javno infrastrukturo je treba izvesti na način, da se ohranja pretočna sposobnost vodotoka in stabilnost pretočnega profila v v vplivnem območju.
(11) Posebna raba voda, med katere sodi tudi namakanje kmetijskih površin, je dovoljena ob predhodni pridobitvi vodnega dovoljenja.
(12) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranjajo v čim bolj naravnem stanju. Prav tako se ohranjajo obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib.
86. člen 
(varstvo vodnih virov) 
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor skladno s predpisi o varovanju vodnih virov.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(3) Za posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru neskladja tega prostorskega načrta s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega.
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
(5) Na vodovarstvenih območjih je treba vse komunalne odpadne vode iz objektov priključiti na vodotesno kanalizacijo, triprekatno neprepustno greznico ali malo čistilno napravo.
(6) Na kmetijskih zemljiščih, ki so na vodovarstvenih območjih, je treba upoštevati veljavne predpise glede vnosa hranljivih snovi v tla.
(7) Na vodovarstvenih območjih veljajo omejitve in pogoji gradnje skladno z veljavnim odlokom o varstvu pitne vode na območju Občine Ribnica, veljavno Uredbo ali novelirano strokovno podlago, ki ureja to območje.
87. člen 
(varstvo tal in reliefa) 
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je treba ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(2) Pri gradnji objektov, kjer se skladiščijo tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi, morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali neposredno v podtalnico ali kanalizacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacijo, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
88. člen 
(gozd) 
(1) V gozdovih niso dopustni posegi, ki bi oslabili gozdni rob ali bi kakor koli povečali labilnost terena.
(2) Posegi v gozd ali gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da so usklajeni z namembnostjo prostora in niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti. Posegi morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ne bo ovirano ali onemogočeno. Treba je zagotoviti, da se obstoječi dostopi in manipulacijske površine ohranijo ali primerno nadomestijo. Poseg v varovalni gozd in gozd s posebnimi nameni je dovoljen le na podlagi veljavnih predpisov.
(3) V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posegi v gozd in gozdni prostor se usmerjajo v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin.
(4) Za vse posege v gozd oziroma gozdni prostor (25 m pas od gozdnega roba) je treba pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. Mnenje javne gozdarske službe se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.
(5) Skladno s predpisi na področju gozdov je treba za krčitev gozda v kmetijske namene pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju: Zavod). Zavod izda dovoljenje z odločbo, če ugotovi, da je krčitev skladna s prostorskim aktom (zemljišče mora biti na območju kmetijskih zemljišč).
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko Zavod izda dovoljenje tudi za krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, ki je v prostorskem aktu uvrščeno v območje gozdnih zemljišč, vendar samo, če površina gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 ha in če taka krčitev ni v gozdu, ki je opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom oziroma bi taka krčitev gozda bistveno ogrozila funkcije gozda.
III. 5.3 Obramba, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požarom
89. člen 
(obramba) 
(1) Na območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) ter druge ureditve za potrebe obrambe, ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(2) Na območjih možne izključne rabe posegi ne smejo onemogočati uporabe območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za vse posege v območja možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.
(3) Za vsako novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18,00 m v ožjem vplivnem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi, je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo. Za ožje območje šteje oddaljenost 1000 m od navedenih območij.
(4) Za vsako novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25,00 m v širšem vplivnem okolišu (omejena in nadzorovana raba) območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi, je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo. Za širše območje šteje oddaljenost 2000 m od navedenih območij.
(5) Določba prejšnje točke ne velja v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, ki so zunaj naselij na vzpetinah.
90. člen 
(erozijska in plazovita območja) 
(1) Erozijska in plazovita območja so prikazana v prikazu stanja – varovanja.
(2) Na plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.
(3) Prepovedano je:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(4) Za vse posege v plazovitih območjih je treba pridobiti strokovno mnenje s področja geomehanike.
(5) Pri urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.
91. člen 
(območja potresne ogroženosti) 
Način gradnje je treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za Občino Ribnica znaša 0,15 g.
92. člen 
(poplavna območja) 
(1) Območja poplavne nevarnosti so prikazana v prikazu stanja ter v opozorilni karti poplavne nevarnosti.
(2) Na poplavnih območjih, ki jih prikazujeta opozorilna karta poplav in karta poplavnega dogodka 18.–20. 9. 2010, so dovoljene rekonstrukcije in vzdrževanje objektov skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če se ne povečuje poplavna ogroženost in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(3) Vsakdo, ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnosti poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav začnejo izvajati osnovne zaščitne ukrepe za zaščito premičnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o stanju in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč pomoči potrebnim bližnjim sosedom, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje razvoja nesreče (osebno in prek medijev) in priprava na poplave (napotki občanom, kako ravnati pred popravo, med poplavo in po njej).
(4) Vse ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti, razen interventnih ukrepov, ki se izvedejo na podlagi izvedbene projektne dokumentacije, se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
(5) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
93. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Za varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je treba:
– zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– zagotoviti potrebne površine za neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila (za določene objekte je treba opredeliti tudi postavitvene površine za intervencijska vozila) skladno z veljavno zakonodajo, veljavnimi standardi in veljavnimi tehničnimi smernicami,
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega omrežja,
– zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov,
– upoštevati razdaljo, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote.
(2) Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(3) Izpolnjevanje zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
III. 5.4 Varovanje zdravja ljudi
94. člen 
(arhitektonske ovire) 
Pri izvajanju gradenj se mora skladno s predpisi zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.
95. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Ta prostorski načrt glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SSs, SSv), stanovanjske površine za posebne namene (SB);
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK),
– na območju površin razpršene poselitve (A, Ao),
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP) in druge zelene površine (ZD);
IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na posebnih območjih: športni centri (BC in BT),
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine za industrijo (IP),
– na območjih prometnih površin (P): vse površine,
– na območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine,
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine,
– na območjih mineralnih surovin (L): vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.
(2) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(4) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, če aktivne zaščite ni mogoče izvesti, pa s pasivnimi protihrupnimi ukrepi (ustrezna zaščita oken in konstrukcija fasade z namenom zaščite bivalnih in varovanih prostorov).
(5) Stopnje varstva pred hrupom so lahko v času javne prireditve, javnega shoda, v času gradnje ali drugega dogodka, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, spremenjene, vendar morajo biti skladne s predpisi, ki določajo mejne vrednosti hrupa za čas javne prireditve. Za ta namen je treba pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.
(6) Mejne in kritične vrednosti kazalnikov hrupa so določene z Uredbo o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju.
96. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
(1) Ta prostorski načrt glede na občutljivost za škodljive učinke sevanja določa stopnje varstva pred sevanjem, ki so določene glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za posamezne površine:
I. stopnja varstva pred sevanjem je določena za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:
– na območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SSs, SSv), stanovanjske površine za posebne namene (SB);
– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK),
– na območju površin razpršene poselitve (A, Ao),
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP) in druge zelene površine (ZD),
– na posebnih območjih: športni centri (BC in BT);
II. stopnja varstva pred sevanjem je določena za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine za industrijo (IP),
– na območjih prometnih površin (P): vse površine,
– na območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine,
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine,
– na območjih mineralnih surovin (L): vse površine,
– na območjih kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območjih gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.
(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(3) Novogradenj, nadzidav in dozidav z varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati v vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja, ki obsega:
– za daljnovode 110 kV 15 m na vsako stran (merjeno od osi daljnovoda),
– za daljnovod 220 kV 30 m na vsako stran,
– za daljnovod 400 kV pa 45 m na vsako stran.
97. člen 
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) 
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Pri ureditvi zunanjih površin novozgrajenih objektov v območjih poselitve naj se uporabijo le popolnoma zasenčena ali taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop in izklop.
(4) Vsa svetila, ki se uporabljajo na prostem, in porabo električne energije za razsvetljavo na prostem je treba uskladiti z veljavnimi predpisi.
98. člen 
(zagotavljanje ustreznega osončenja) 
Pri gradnji stanovanjskih stavb je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve skladno s predpisi in tem odlokom. Pri stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje z direktno sončno svetlobo, skladno z veljavno zakonodajo.
III. 6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
99. člen 
(razpršena gradnja na nestavbnih zemljiščih) 
Na legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje so dopustni:
– rekonstrukcija objektov,
– dozidave in nadzidave do 20 % BTP osnovnega objekta,
– odstranitev objektov,
– komunalna in oblikovna sanacija objektov.
III. 7 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
100. člen 
(klasifikacija objektov in rabe glede na namen) 
V tem poglavju so za posamezne vrste območij podrobnejše namenske rabe iz preglednice 47. člena tega prostorskega načrta določeni:
– dopustni objekti ter objekti ali dejavnosti, ki so dopustni ob izpolnjevanju predpisanih pogojev (pogojno dopustni objekti in dejavnosti),
– dopustne gradnje in druga dela,
– prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti ter drugi prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za gradnjo objektov in rabo prostora na posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe.
101. člen 
(dopustni objekti) 
Terminologija in hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih objektov je usklajena s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro skladno z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena z Metodološkim pojasnilom in navodili za razvrščanje objektov,
– če so po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
– če je po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta – BTP), to pomeni, da so dopustni le ti predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja.
102. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah) 
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SSs – urbana prostostoječa enostanovanjska pozidava« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
S – območja stanovanj
Podrobna namenska raba
SSs 
Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1110 Enostanovanjske stavbe 
1121 Dvostanovanjske stavbe 
1242 Garažne stavbe 
2411 Športna igrišča 
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
12112 Gostilne, restavracije, točilnice 
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 
12203 Druge poslovne stavbe: samo v sklopu stanovanjskih stavb (do 50 % celotnega BTP) 
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo v sklopu stanovanjskih stavb (do 50 % celotnega BTP) 
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe, samo do 50 m2 BTP oziroma višine 8,0 m
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Objekt za rejo živali
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NN
največ 0,4
/
najmanj 10 %
K + P + 1 + M
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SSv – urbana večstanovanjska pozidava« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
S – območja stanovanj
Podrobna namenska raba
SSv 
Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe 
1242 Garažne stavbe 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
2411 Športna igrišča 
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
12112 Gostilne, restavracije in točilnice v pritličju stavbe 
12203 Druge poslovne stavbe: samo v pritličju in 1. nadstropju stavbe 
12301 Trgovske stavbe: samo v pritličju stavbe 
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, samo v pritličju stavbe 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
VP, NN
največ 0,5
/
najmanj 10 %
K + P + 4
103. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah za posebne namene) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SBv – stanovanjske površine za posebne namene« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
S – območja stanovanj
Podrobna namenska raba
SBv 
Stanovanjske površine za posebne namene, in sicer bivanje starostnikov, oskrbovana stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 
1242 Garažne stavbe 
126 Stavbe splošnega družbenega pomena 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
2411 Športna igrišča 
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
12112 Gostilne, restavracije in točilnice v pritličju stavbe 
12301 Trgovske stavbe: samo v pritličju stanovanjske stavbe (do 40 % pritličja) 
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (samo do 30 % BTP) 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
VP, NN
največ 0,4
/
najmanj 10 %
K + P + 4
104. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah podeželskega naselja) 
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
S – območja stanovanj
Podrobna namenska raba
SKs 
Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1110 Enostanovanjske stavbe 
1121 Dvostanovanjske stavbe 
12112 Gostilne, restavracije in točilnice 
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 
12301 Trgovske stavbe 
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti 
1242 Garažne stavbe 
1251 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 250 m2)
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 
1272 Obredne stavbe 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi 
2411 Športna igrišča 
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Objekt za rejo živali
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, KG, U
največ 0,4
/
najmanj 10 %
stanovanjske 
K + P + 1 + M 
nestanovanjske 
K + P + 4
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SKg – gospodarski objekti« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
S – območja stanovanj
Podrobna namenska raba
SKg 
Površine, ki so namenjene gospodarskim objektom.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1110 Enostanovanjske stavbe 
1242 Garažne stavbe 
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice 
2411 Športna igrišča 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Objekt za rejo živali
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, ki niso vezne na kmetijstvo ali gozdarstvo in trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NK, KG
največ 0,4
/
najmanj 10 %
K + P + M
105. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih površin počitniških hiš) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SP – površine počitniških hiš« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
S – območja stanovanj
Podrobna namenska raba
SP 
Stanovanjske površine, ki so namenjene občasnemu bivanju in počitku.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1110 Enostanovanjske stavbe: samo počitniške hiše 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NK, NP
največ 0,3
/
najmanj 10 %
K + P + M
106. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na osrednjih območjih centralnih dejavnosti) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »CU – osrednja območja centralnih dejavnosti« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
C – območja centralnih dejavnosti
Podrobna namenska raba
CU 
Osrednja območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena prepletanju trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in verskih dejavnosti ter bivanju.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1110 Enostanovanjske stavbe 
1121 Dvostanovanjske stavbe 
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe 
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 
1220 Poslovne in upravne stavbe 
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 
12303 Bencinski servisi 
1241 Postajna poslopja, terminali 
1251 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300 m2 BTP oziroma višine 11 m)
1252 Skladišča (do 300 m2 in do višine 11 m)
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo 
1262 Muzeji in knjižnice 
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo 
1265 Stavbe za šport 
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe (do 300 m2 BTP oziroma višine 11 m)
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
1272 Obredne stavbe 
1242 Garažne stavbe 
2411 Športna igrišča 
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NN, VP, U
/
največ 1,6
/
K + P + 4
107. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na drugih območjih centralnih dejavnosti) 
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDo – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt ter bivanje« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
C – območja centralnih dejavnosti
Podrobna namenska raba
CDo 
Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladujejo trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene dejavnosti.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1110 Enostanovanjske stavbe 
1121 Dvostanovanjske stavbe 
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe
1211 Hotelske in podobne gostinske storitve 
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 
1220 Poslovne in upravne stavbe 
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 
1242 Garažne stavbe 
1251 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300 m2 BTP oziroma višine do 11 m)
1252 Skladišča (do 300 m2 BTP oziroma višine do 11 m)
126 Stavbe splošnega družbenega pomena (do velikosti 200 m2)
2411 Športna igrišča 
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, VP
/
največ 1,6
/
K + P + 4
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDi – območja centralnih dejavnosti za izobraževanje« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
C – območja centralnih dejavnosti
Podrobna namenska raba
CDi 
Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje dejavnost izobraževanja, vzgoje in športa.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine 
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 
1220 Poslovne in upravne stavbe 
1242 Garažne stavbe 
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 
126 Stavbe splošnega družbenega pomena (do velikosti 400 m2)
2411 Športna igrišča 
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo v sklopu stanovanjskih stavb (do 40 % pritličja) 
12203 Druge poslovne stavbe v sklopu stavb za izobraževanje (12630) (do 20 % celotnega BTP) 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP 
VP
/
največ 1,6
/
K + P + 4
(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDk – območja centralnih dejavnosti za kulturo« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
C – območja centralnih dejavnosti
Podrobna namenska raba
CDk 
Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje kulturna dejavnost.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do velikosti 150 m2)
1220 Poslovne in upravne stavbe 
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do velikosti 100 m2)
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo 
1262 Muzeji in knjižnice 
126 Stavbe splošnega družbenega pomena (do velikosti 400 m2 BTP)
1242 Garažne stavbe 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
VP
/
največ 1,6
/
do višine 14,0 m
(4) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDv – območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
C – območja centralnih dejavnosti
Podrobna namenska raba
CDv 
Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje verska dejavnost.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do velikosti 150 m2)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do velikosti 100 m2)
12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo do velikosti 150 m2
1272 Obredne stavbe 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice in javne sanitarije 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
U, VP, NK, KG
/
največ 1,6
/
do višine 14,0 m
108. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti) 
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »IG – gospodarske cone« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
I – območja proizvodnje
Podrobna namenska raba
IG – gospodarske cone
Površine, namenjene trgovski, storitveni in proizvodni dejavnosti ter prometu in skladiščenju.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe za potrebe cone 
1220 Poslovne in upravne stavbe 
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 
12303 Bencinski servis 
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij 
1242 Garažne stavbe za potrebe cone 
125 Industrijske stavbe in skladišča 
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi, nadstrešnice in javne sanitarije 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba: samo garaža
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: nadstrešek in vetrolov
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Stanovanjske površine in proizvodne dejavnosti iz kmetijstva in gozdarstva
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
VV, T
/
največ 3,0
/
do višine 20,00 
(del stavbe)
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »IP – površine za industrijo« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
I – območja proizvodnje
Podrobna namenska raba
IP – površine za proizvodnjo
Površine, namenjene industrijski proizvodni dejavnosti, prometu in skladiščenju.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1220 Poslovne in upravne stavbe 
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij 
1242 Garažne stavbe za potrebe cone 
125 Industrijske stavbe in skladišča 
12303 Bencinski servis 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba: samo garaža
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: samo nadstrešek in vetrolov
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Stanovanjske površine in proizvodne dejavnosti iz kmetijstva in gozdarstva
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
VV, T
/
največ 3,0
/
do višine 20,00 m 
(del stavbe)
109. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) 
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »BC – športni centri« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
B – posebna območja
Podrobna namenska raba
BC – športni centri
Območja športnih površin in objektov, ki so namenjeni športnim dejavnostim in športnim prireditvam.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe (do 250 m2)
1220 Poslovne in upravne stavbe (do 150 m2)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do 150 m2)
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo 
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo (do 100 m2)
1265 Stavbe za šport 
1242 Garažne stavbe 
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba: samo garaža
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: samo nadstrešek in lopa
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
VV, U, T
največ 0,8
/
najmanj 10 %
do višine 20,0 m
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »BT – površine za turizem« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
B – posebna območja
Podrobna namenska raba
BT – območja za turizem
Območja so namenjena hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe 
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 
1220 Poslovne in upravne stavbe (do 100 m2)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do 150 m2)
1242 Garažne stavbe 
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo 
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo (do 150 m2)
1265 Stavbe za šport 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice in javne sanitarije. 
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba: samo garaža
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: nadstrešek in lopa
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NK, NN, VV, U
največ 0,8
/
najmanj 10 %
do višine 20,0 m
110. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin) 
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZS – površine za rekreacijo in šport« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Z – območja zelenih površin
Podrobna namenska raba
ZS – površine za rekreacijo in šport
Območja so namenjena oddihu, rekreaciji in športu na prostem.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe (do 100 m2)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do 100 m2)
1265 Stavbe za šport 
2411 Športna igrišča 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: nadstrešek in lopa
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NN, NK
največ 0,3
/
najmanj 20 %
P + M
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZP – parki« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Z – območja zelenih površin
Podrobna namenska raba
ZP – parki
Območja odprtega prostora v naseljih.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
12112 Gostilne, restavracije in točilnice (samo do 100 m2 tlorisne površine)
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo botanični vrtovi 
1265 Stavbe za šport 
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
2411 Športna igrišča 
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
Enostavni in nezahtevni: 
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Pomožni komunalni objekt
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NN, NK
največ 0,3
/
najmanj 20 %
P + M
(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZD – druge urejene zelene površine« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Z – območja zelenih površin
Podrobna namenska raba
ZD – druge urejene zelene površine
Območja zelenih pasov z zaščitno oziroma drugo funkcijo.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
V območju zaščitnih zelenih pasov je izjemoma dovoljeno graditi do obsega, ko ni prizadeta varovalna ali druga nadrejena funkcija. 
21 Objekti prometne infrastrukture 
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 
24201 Obrambni objekti 
Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Pomožni komunalni objekt
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK
največ 0,3
/
najmanj 20 %
P + M
(4) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZK – pokopališča« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Z – območja zelenih površin
Podrobna namenska raba
ZK – pokopališča
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 100 m2)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do 100 m2)
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov 
12722 Pokopališke stavbe 
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene: spomeniška, umetniška in podobna obeležja 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
24204 Pokopališča
Enostavni in nezahtevni: 
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomožni komunalni objekt
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK
največ 0,3
/
najmanj 20 %
P + M
111. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin) 
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »PC – površine cest« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
P – območja prometnih površin
Podrobna namenska raba
PC – površine cest
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste 
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste 
in gozdne ceste 
2141 Mostovi in viadukti 
2142 Predori in podhodi 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, U, T
/
/
/
/
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »PO – ostale prometne površine« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
P – območja prometnih površin
Podrobna namenska raba
PO – ostale prometne površine
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
12301 Trgovske stavbe: pokrita tržnica 
1242 Garažne stavbe 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice in javne sanitarije 
2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste 
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, U, T
/
/
/
/
112. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih površin železnic) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »PŽ – površine železnic« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
P – območja prometnih površin
Podrobna namenska raba
PŽ – površine železnic
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij 
ter z njimi povezane stavbe 
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 
212 Železniške proge 
21410 Železniški mostovi in viadukti 
21421 Železniški predori in podhodi 
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, U, T
/
/
/
/
113. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih komunikacijske infrastrukture) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »T – območja telekomunikacijske infrastrukture« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
T – območja komunikacijske infrastrukture
Podrobna namenska raba
T – površine so namenjene izvajanju dejavnosti in gradnji objektov s področja komunikacijske infrastrukture.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice 
21302 Letalski radio – navigacijski objekti
22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja 
23020 Elektrarne in drugi energetski objekti 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, T
največ 0,8
/
/
/
114. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »E – območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
E – območja energetske infrastrukture
Podrobna namenska raba
E – površine so namenjene izvajanju dejavnosti in gradnji objektov s področja energetske infrastrukture.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1220 Poslovne in upravne stavbe, vezane na osnovno dejavnost EUP 
1251 Industrijske stavbe, vezane na osnovno dejavnost EUP 
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice 
2214 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi 
2221 Lokalni (distribucijski) plinovodi 
2303 Objekti kemične industrije: plinarne 
23020 Elektrarne in drugi energetski objekti 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, T
največ 0,8
/
/
/
115. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »O – območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
O – območja okoljske infrastrukture
Podrobna namenska raba
O – površine so namenjene izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenju odpadnih voda ter ravnanju z odpadki.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1220 Poslovne in upravne stavbe, vezane na osnovno dejavnost EUP 
1251 Industrijske stavbe, vezane na osnovno dejavnost EUP 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice 
2212 Daljinski vodovodi 
2222 Lokalni vododvodi 
2223 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave 
23020 Elektrarne in drugi energetski objekti 
24203 Objekti za ravnanje z odpadki 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Pomožni komunalni objekt
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, U, T
največ 0,8
/
/
do višine 14,0 m
116. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah razpršene poselitve) 
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »A – površine razpršene poselitve« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
A – območja razpršene poselitve
Podrobna namenska raba
A – površine razpršene poselitve
Površine so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1110 Enostanovanjske stavbe 
1121 Dvostanovanjske stavbe 
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 
1242 Garažne stavbe 
1251 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 250 m2)
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 
1272 Obredne stavbe 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
2411 Športna igrišča 
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Objekt za rejo živali
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Promet in trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK 
KG, U
največ 0,4
/
najmanj 10 %
stanovanjske 
K + P + 1 + M 
nestanovanjske 
do višine 14,0 m
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »Ao – površine razpršene poselitve z omejeno rabo« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Ao – območja razpršene poselitve z omejeno rabo
Podrobna namenska raba
Ao – površine so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi obstoječih objektov.
Vrsta objektov
Dopustne so rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. 
Zahtevni, manj zahtevni: 
1110 Enostanovanjske stavbe 
1121 Dvostanovanjske stavbe 
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: planinske koče, lovske koče, zavetišča 
1242 Garažne stavbe 
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 
1272 Obredne stavbe
Enostavni in nezahtevni: 
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Objekt za rejo živali
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne in skladiščne dejavnosti, ki niso vezane na kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, promet in trgovina na debelo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK 
KG
največ 0,4
/
najmanj 10 %
Stanovanjske 
K + P + 1 + M 
Nestanovanjske 
do višine 14,0 m
117. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih kmetijskih zemljišč) 
Na območjih namenske rabe »K – kmetijska zemljišča« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
K – območja kmetijskih zemljišč
Podrobna namenska raba
K1 in K2 – površine najboljših in drugih kmetijskih zemljišč
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni:
2112
Rekonstrukcije: lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest. 
Možna je gradnja dovozov do obstoječih legalno zgrajenih objektov kot hišni priključek. 
Dovoljena je nadomestna gradnja cest in poti za potrebe ureditve nivojskih križanj z regionalno železniško progo 82 Grosuplje–Kočevje. Nadomestne ceste in poti potekajo v 30 m pasu (od zunanjega roba tirnic) ali po obstoječih poljskih poteh kot rekonstrukcija le-teh.
2153
Agrarne operacije ter sistemi in vodni zadrževalniki za namakanje in osuševanje kmetijskih zemljišč ob predhodni pridobitvi vodnega dovoljenja in vodnega soglasja po veljavni zakonodaji (Zakon o vodah)
221
Gradbeno-inženirski objekti: 
daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in daljinski elektroenergetski vod
222
Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
22232
Čistilne naprave: za čiščenje komunalne odpadne vode kot enostaven objekt z zmogljivostjo do 50 PE
24201
Obrambni objekti: posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
24205
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov
Nezahtevni in enostavni objekti
Začasni objekti skladno s splošnimi smernicami s področja varovanja kmetijskih zemljišč (vezano na šesti odstavek 57. člena tega odloka)
Premični čebelnjak in pomožna kmetijska-gozdarska oprema skladno s splošnimi smernicami s področja varovanja kmetijskih zemljišč
Pomožni objekt v javni rabi
Nadkrita čakalnica na postajališču kot enostaven objekt, in sicer le ob rekonstrukciji lokalne ceste
Pomožni cestni objekt, dopustno le ob rekonstrukciji lokalnih cest
Podporni zid
Dopustno le v okviru agromelioracij
Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
Dopustni so vsi, razen priključek na cesto, ki je dopusten le ob rekonstrukciji lokalnih cest.
Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
Dopusten je zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik ob predhodni pridobitvi vodnega dovoljenja in vodnega soglasja po zakonu o vodah.
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
Stavbe: dopustne vse, razen kleti in vinske kleti
Gradbeno-inženirski objekti: dopustni vsi, razen grajena gozdna prometnica
Stolpni silos
Dvojni kozolec
Zbiralnik gnojnice ali gnojevke
Mala komunalna čistilna naprava
Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Dopustni so le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekt za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti.
Pomožni komunalni objekt
Nepretočna greznica
Rezervoar
Vodnjak, vodomet
Izključujoče dejavnosti
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, promet in trgovina na debelo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, KG, T
največ 0,3
/
/
/
Za posege v enotah kulturne dediščine je treba upoštevati določila 82. člena (celotno ohranjanje kulturne dediščine) in pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
118. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih gozdnih zemljišč) 
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »G – gozdna zemljišča« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
G – območja gozdnih zemljišč
Podrobna namenska raba
G – površine gozdnih zemljišč
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni:
24201
Obrambni objekti
24205
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov 
Gozdne prometnice in gozdne vlake
Dopustne so tudi gradnje in ureditve: 
– vzdrževanje obstoječih objektov,
– odstranitev obstoječih objektov,
– gozdarske prostorske ureditvene operacije skladno z Zakonom o gozdovih,
– sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja ali širitve.
Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma javne gozdarske službe.
Nezahtevni in enostavni objekti:
Pomožni objekt v javni rabi
Enostaven objekt
Vodnjak, vodomet
Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
Pomol
Objekt za oglaševanje
Pri umeščanju objekta je treba pridobiti mnenje pristojnega organa za področje kmetijstva in gozdarstva.
Objekt za rejo živali
Ribogojnice, čebelnjaki: 
Dopušča se gradnja čebelnjakov zunaj območij kmetij praviloma prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Postavitev je možna pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske organizacije.
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
Obore se lahko gradi le izven strnjenih kompleksov gozdov v območju stika s kmetijskimi površinami oziroma v območju prepletanja kmetijskih in gozdnih površin.
Pomožni komunalni objekt
Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču
Pri umeščanju objekta je treba pridobiti mnenje pristojnega organa za področje kmetijstva in gozdarstva.
Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, promet in trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, KG, T
največ 0,3
/
/
/
Za posege v enotah kulturne dediščine je treba upoštevati določila 82. člena (celostno ohranjanje kulturne dediščine) in pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »Gv – varovalni gozdovi« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Gv – območja varovalnih gozdnih zemljišč
Podrobna namenska raba
Gv – površine varovalnih gozdov
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni:
Gradnja objektov na območju podrobne namenske rabe Gv ni dovoljena, razen gradnje objektov za potrebe javne gozdarske službe: 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov
Nezahtevni in enostavni objekti:
– Vodnjak vodomet: dopustni so samo objekti za raziskave
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Pomožni komunalni objekt
Izključujoče dejavnosti
Vse dejavnosti, razen gozdarstva.
119. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih voda) 
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »VC – celinske vode« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
V – območje voda
Podrobna namenska raba
VC – površine površinskih voda – celinske vode
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
2141 Mostovi 
2151 Pristanišča in plovni kanali – zapornice, mostni kanali, kanalski predori
2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti 
2153 Sistemi za namakanje in osuševanje 
22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov 
24201 Obrambni objekti 
Za vse posege v območja z oznako VC je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za urejanje voda, varstva narave in kulturne dediščine oziroma tudi vodno pravico za rabo vode.
Nezahtevni in enostavni objekti
Podporni zid 
Za gradnjo ali posege v prostor je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za področje voda.
Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja 
Za gradnjo ali posege v prostor je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za področje voda.
Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
Pomožni objekti se ne umeščajo na vodna zemljišča.
Pomol 
Za gradnjo ali posege v prostor je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za področje voda.
Objekt za rejo živali
Samo ribogojnice, ki se locirajo izven vodnega in priobalnega zemljišča. Odvzem vode za potrebe ribigojnice je pogojno dovoljen samo ob predhodno pridobljenem dovoljenju. Prioritetno se ohranja hidromorfološko stanje vodnega telesa celinskih voda, vključno s poplavnimi površinami, potem sledijo objekti, namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, nato objekti, namenjeni izvajanju vodnih pravic za posebno rabo voda, temu sledijo premostitveni objekti javne infrastrukture. 
Pri umeščanju objekta je treba pridobiti mnenje pristojnega organa za področje kmetijstva.
Pomožni komunalni objekt
Pomožni komunalni objekti se ne umeščajo na vodna zemljišča.
Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Pri umeščanju objekta je treba pridobiti mnenje pristojnega organa za področje kmetijstva.
Izključujoče dejavnosti
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, skladiščenje, promet in trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, KG, T
največ 0,3
/
/
/
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »VI – vodna infrastruktura« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
V – območje voda
Podrobna namenska raba
VI – območje vodne infrastrukture
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
2141 Mostovi 
2151 Pristanišča in plovni kanali – zapornice, mostni kanali, kanalski predori
2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti 
2153 Sistemi za namakanje in osuševanje 
22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode 
24201 Obrambni objekti 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov 
Za vse posege v območja z oznako VI je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za urejanje voda, varstva narave in kulturne dediščine.
Nezahtevni in nezahtevni objekti:
Podporni zid
Za gradnjo ali posege v prostor je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za področje voda.
Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
Za gradnjo ali posege v prostor je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za področje voda.
Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Pomožni komunalni objekt
Izključujoče dejavnosti
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, skladiščenje, promet in trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, KG, T
največ 0,3
/
/
/
120. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih mineralnih surovin) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »LN – območja mineralnih surovin« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
L – območja mineralnih surovin
Podrobna namenska raba
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora
Vrsta objektov
Zahtevni, manj zahtevni: 
1251 Industrijske stavbe za potrebe ali kot dopolnitev dejavnosti na območju z oznako LN 
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča za potrebe ali kot dopolnitev dejavnosti na območju z oznako LN
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice in sanitarije 
2301 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin 
24201 Obrambni objekti 
24203 Objekti za ravnanje z odpadki 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, promet in trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, KG, T
največ 0,3
/
/
/
121. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih za potrebe obrambe zunaj naselja) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »f – območja za potrebe obrambe zunaj naselja« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
f – območja za potrebe obrambe
Podrobna namenska raba
f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij – območja izključne rabe
Vrsta objektov
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščeni drugje: vojašnice, stavbe za nastanitev za zaščito, reševanje in pomoč, pokrita vojaška strelišča, nadstrešnice in sanitarije 
24201 Obrambni objekti 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, oporni zidovi, škarpe, 
stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov. 
Vojaški vadbeni objekti ter objekti zaščite in reševanja. 
 
Enostavni in nezahtevni: 
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
Izključujoče dejavnosti
Stanovanjske površine, centralne ter proizvodne dejavnosti, promet in trgovina na debelo
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, KG, T
največ 0,8
/
/
/
122. člen 
(1) Gradnja gospodarske javne infrastrukture po naslednji klasifikaciji je dovoljena v vseh območjih EUP, razen na kmetijskih zemljiščih (K1 in K2), kjer je dovoljena gradnja skladno z določili 117. člena tega odloka:
211 Ceste
214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi
2211 Naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi
2212 Daljinski vodovodi
2213 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja
2214 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
2221 Lokalni (distribucijski) plinovodi
2222 Lokalni vodovodi
2223 Cevovodi za odpadno vodo
2224 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
(2) Kjer je dovoljena gradnja prenosnih in distribucijskih omrežij, je skupaj z izgradnjo omrežij dovoljeno poleg samih cevovodov ali vodov graditi tudi pripadajoče objekte in skladno s sektorskimi predpisi tudi postavitev varnostnih ograj ali drugih nezahtevnih in enostavnih objektov in naprav varovanja.
III. 8 Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora
123. člen 
(enote urejanja prostora s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji) 
(1) Za posamezne enote urejanja poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 1.
III. 9 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov
124. člen 
(območja, za katera je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov) 
(1) Podrobni prostorski načrti se izdelajo za območja enot urejanja, ko gre za:
– celovito oziroma delno prenovo naselja,
– pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo,
– prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
– izkoriščanje mineralnih surovin ter sanacijo pridobivalnih prostorov,
– območja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju, ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave.
(2) Meja podrobnega načrta je določena s tem prostorskim načrtom.
125. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Na območjih, kjer je s tem prostorskim načrtom predvidena izdelava podrobnega prostorskega načrta, so do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje objektov,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,
– gradnja manj zahtevnih in zahtevnih objektov s soglasjem organa občine Ribnice, pristojnega za urejanje prostora
– odstranitev obstoječih objektov,
– rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne in prometne infrastrukture.
(2) Predhodna parcelacija pred sprejetjem podrobnega prostorskega načrta ni potrebna, ker podrobni prostorski načrt definira tudi površine, namenjene prometni infrastrukturi, javni gospodarski infrastrukturi in javnim in skupnim površinam.
(3) Dovoljeno je vzdrževanje, gradnja novih objektov, prizidave in nadzidave obstoječih objektov ter gradnja nadomestnih objektov, če ne bodo ovirali poznejšega načrtovanja posegov v prostor. V tem primeru je treba v okviru dokumentacije za gradnjo določiti oziroma rezervirati površine za javne programe, predvsem površine za ceste, druge potrebne prometne površine, površine za osnovno komunalno infrastrukturo ter skupne zelene površine in zelene ločnice. Namenska raba objektov v območju mara biti skladna z načrtovano namensko rabo. Če gre v tem območju za objekte, varovane s predpisi s področja kulturne dediščine, je treba za kakršne koli posege pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine.
126. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih podrobnih prostorskih načrtov) 
(1) Za enoto urejanja, za katero je predvidena izdelava podrobnega prostorskega načrta, veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
– splošni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III. 3 tega prostorskega načrta,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III. 7 tega prostorskega načrta.
Skupne usmeritve za izdelavo OPPN-ja iz tega poglavja in morebitne dodatne podrobne usmeritve za izdelavo posameznih OPPN-jev se upoštevajo kot izhodiščne usmeritve in se lahko na podlagi prostorskih podatkov in razvojnega programa prilagodijo.
(2) Splošni in posebni prostorski izvedbeni pogoji ter skupne usmeritve za izdelavo podrobnejših načrtov se uporabljajo v vseh enotah urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, če ni s podrobnimi usmeritvami določeno drugače.
(3) Če podrobnejši načrt vključuje več enot urejanja, je treba izdelati strokovne podlage in rešitve prostorskih ureditev za celotno območje podrobnejšega načrta.
(4) Če se izdela podrobnejši načrt samo za del predvidenega območja, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje podrobnejšega načrta, določiti in rezervirati površine za javne programe, kot so šola, vrtec, dom za ostarele ipd., ter skupne zelene površine, omrežje dostopnih cest in osnovno komunalno infrastrukturo ter etapnost izvajanja podrobnejšega načrta.
(5) Faktor izrabe zemljišča, faktor zazidanosti zemljišča, faktor gradbene prostornine in delež odprtih zelenih površin se v podrobnejšem načrtu računa za območja posameznih enot urejanja glede na namensko rabo. Faktorji v podrobnih prostorsko-izvedbenih pogojih so za izdelavo OPPN-jev izhodiščni. Na podlagi strokovnih podlag, kot so geodetski načrt in izdelane programske zasnove z organizacijo prostora, se lahko faktorji in velikostni gabariti načrtovanih objektov korigirajo.
V izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na enoto urejanja in ceste, ki so določene z regulacijskimi linijami.
127. člen 
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj) 
(1) Strokovne rešitve prostorske ureditve za podrobnejši načrt se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela eden ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. Variantno rešitev, ki je podlaga za pripravo prostorskega akta, izbere Občina Ribnica.
(2) Strokovne rešitve prostorske ureditve za podrobnejši načrt se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
128. člen 
(posebni pogoji za območja stanovanj, ki se načrtujejo s podrobnimi prostorskimi načrti) 
(1) Za območja novih stanovanj oziroma stanovanjske soseske je treba zagotoviti normativno določene kapacitete za vrtce, osnovne šole, domove za starejše občane, osnovno zdravstvo in osnovno oskrbo prebivalcev.
(2) V strokovnih podlagah za podrobnejši načrt se izdela preveritev razpoložljivih kapacitet obstoječih vrtcev, šol in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev. Če organ Občine Ribnica, pristojen za primarno izobraževanje ali zdravstvo, ugotovi, da so obstoječe kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova stanovanjska gradnja, neustrezne, je treba na območju podrobnejšega načrta sočasno z gradnjo stanovanj načrtovati nove ali dodatne tovrstne objekte oziroma kapacitete.
(3) V novem stanovanjskem naselju s kapaciteto več kot 300 stanovanj je treba v primeru, da v oddaljenosti več kot 500 m ni tovrstnih dejavnosti, zagotoviti površine za dejavnosti osnovne oskrbe prebivalcev v obsegu 3 % bruto etažnih površin novogradnje.
129. člen 
(prekoračitve FZ, DZP in FI) 
(1) V podrobnejših načrtih se vrednosti faktorja izrabe zemljišča in faktorja zazidanosti zemljišča izjemoma lahko prekorači za največ 10 % navedenih vrednosti, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Faktor odprtih zelenih površin se lahko zmanjša za največ 5 %. Prekoračitev je treba v podrobnejšem načrtu utemeljiti in dokazati, da so zagotovljene zelene in parkirne površine skladno z določili tega prostorskega načrta.
(2) Pri načrtovanju občinskih podrobnih načrtov so dopustna odstopanja od usmeritev iz tega odloka, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, geomehanskih, hidroloških, prometnih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
130. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Če se v postopku priprave dokumentacije za posamezni objekt, napravo ali prostorsko ureditev ugotovi, da je treba po mnenju pristojnih ministrstev, organov ali občine načrtovane ureditve zaradi funkcionalnega, okoljevarstvenega oziroma finančnega vzroka deloma spremeniti in z drugačno ureditvijo prispevati k ohranjanju narave in kulturne dediščine oziroma naravnih dobrin, omogočiti ohranitev naravnega in kulturnega značaja krajine, zmanjšati pričakovano obremenitev okolja in zmanjšati vplive na načrtovano krajinsko sliko območja in kakovost okolja, se takšna sprememba šteje kot dopustna.
(2) Pri posegih na območjih in objektih kulturne dediščine se ne upoštevajo vsa določila tega odloka, ampak se primarno upoštevajo izhodišča in pravila, ki so veljala v času nastanka ureditev, gradenj oziroma v obdobju, ki ga je vrednostno določil pristojni zavod.«
5. člen 
Dosedanji 135., 136., 137., 138., 139. in 140. člen postanejo 131., 132., 133., 134., 135. in 136. člen.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
6. člen 
(dokončanje postopkov) 
(1) Postopki za izdelavo in sprejemanje Občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih, veljavnih v času sprejetja sklepa za začetek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih aktov Občine Ribnica, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
(3) Postopki izdaje smernic in projektnih pogojev nosilcev urejanja prostora in soglasodajalcev, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka.
7. člen 
(hramba SD OPN) 
(1) Spremembe in dopolnitve izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta – spremembe št. 1 (SD OPN-1) so izdelane v digitalni in analogni obliki. Arhiviranje in vpogled v občinski prostorski načrt se zagotavljata v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika.
(2) SD OPN-1 Občine Ribnica so na vpogled na sedežu Občine Ribnica kot pripravljavcu tega dokumenta.
(3) Občinske prostorske akte pripravljavec z dnem njihove uveljavitve posreduje Upravni enoti Ribnica in na Ministrstvu za okolje in prostor.
8. člen 
(veljavnost SD OPN-1) 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi. Besedilni in grafični del odloka se objavita na spletni strani Občine Ribnica.
Št. 350-0007/2013
Ribnica, dne 14. julija 2016
Župan 
Občine Ribnica 
Jože Levstek l.r.

AAA Zlata odličnost