Na podlagi 46. in 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 76/14 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 83/09) je Občinski svet Občine Beltinci na 3. redni seji dne 12. 2. 2015 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za del območja naselja Lipovci (cona), ki vsebuje:
– območje OPPN.
– arhitektonske, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev.
– načrt parcelacije.
– etapnost izvedbe prostorske ureditve.
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave.
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
– pogoje glede priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo (JGI).
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

Sestavni del OPPN so:
I. Odlok o sprejetju OPPN
II. Grafični del
01. Pregledna karta občine in K.O.
02. Foto galerija območja OPPN
03. Ortofoto s prikazom območja OPPN
04. Izrez iz PUP za Občino Beltinci
05. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN
06. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN
07. Načrt parcelacije po fazah gradnje
08. Pregledna situacija območja OPPN
09. Osnove zakoličbe
10. Arhitektonska situacija
11. Zbirni načrt komunalne infrastrukture
12. Prometno tehnična situacija
13. Idejna višinska regulacija
14. Načrt intervencijskih poti, požarno varstvo
15. Zakoličbena situacija
16. Značilni prerezi terena

III. Priloge OPPN
01. OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV
02. STROKOVNE PODLAGE
03. SMERNICE NOSILCEV PLANIRANJA
04. MNENJA NOSILCEV PLANIRANJA
05. SEZNAM SPREJETIH AKTOV
06. POVZETEK ZA JAVNOST
IV. Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca

OPPN je izdelala družba ASPA – ING d.o.o. Črenšovci, pod številko U-1/2013, avgust 2013.

Območje OPPN je definirano z zemljišči, ki se nahajajo v k.o. Lipovci.
K.O. Lipovci:
Cona »S – A« 41.620,00 m2
parcelne številke:
239, 2232/3, 2235, 2236, 2238, 22,39, 2240, 2241, 2242, 2243, 2244, 2245, 2247/2, 2248, 2249, 2250, 2251, 2252, 2253/2.
Cona »S – B« 43.208,00 m2
parcelne številke:
2209, 2210, 2211, 2212, 2213, 2214, 2215, 2216, 2217, 2218, 2219, 2220, 2221, 2222/1, 2222/2, 2223, 2224, 2225, 2226, 2227/1, 2227/2, 2228, 2229, 2230, 2231, 2232/1, 2232/2, 2232/3, 2233, 2234, 2236, 2237, 2238, 2241, 2242, 2246, 2247/1, 2247/2, 2251, 2252, 2253/1, 2254/1, 2254/2, 2811, 2255, 2256, 2257, 2258.
Površine območja so definirane z zajetimi parcelami in razvidne iz grafičnih prilog OPPN.

Načini urejanja cone »S« – A so natančno definirani v odloku, grafičnem delu in prilogah OPPN. Iz teh opredelitev je izvzeta cona »S« – B, ki se ureja po posebnih merilih.
Osnove za razvoj cone so prikazani predvsem v grafičnih prilogah točk 03., 04. in 05.

Cona »S« – B se ureja v skladu z določili, skladno z veljavnimi PUP za območje Občine Beltinci:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 40/01, 41/03, 47/05, 75/11, 37/13).
Površine območja so definirane z zajetimi parcelami in razvidne iz grafičnih prilog OPPN.

01. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE,
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja
Dunajska 160
1000 Ljubljana
02. Zavod RS za varstvo narave,
Območna enota Maribor
Pobreška cesta 20 a
2000 Maribor
03. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE,
Agencija RS za okolje
Oddelek porečja reke Mure
Slovenska 2
9000 Murska Sobota
04. RS Ministrstvo za kmetijstvo in okolje,
Dunajska cesta 22
1000 Ljubljana
05. MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR,
Direkcija Republike Slovenije za ceste
Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest
Območje Murska Sobota
Lipovci 256 b
9231 Beltinci
06. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO,
Uprava RS za zaščito in reševanje
Vojkova 61
1000 Ljubljana
07. Občina Beltinci (za področje javne gospodarske infrastrukture – JGI),
Mladinska ulica 2
9231 Beltinci
08. Komuna
Javno komunalno podjetje d.o.o.
Mladinska ulica 2
9231 Beltinci
09. Elektro Maribor d.d.
OE Murska Sobota
Lendavska ulica 31 a
9000 Murska Sobota
10. Telekom Slovenije d.d.
Bakovska ulica 27
9000 Murska Sobota
11. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO,
Dunajska 58
1000 Ljubljana
12. ZAVOD ZA GOZDOVE,
OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA
Ul. Arhitekta Novaka 17
9000 Murska Sobota

Območje OPPN se navezuje na sosednja območja preko obodnih komunikacij, in sicer:
– LC – 010030.
– JP – 511210.
– JP – 511280.
Predvidene gradnje bodo v določeni meri dodatno obremenile kapacitete prometne in komunalne infrastrukture, na katere se priključki izvajajo v skladu s pogoji upravljalcev.
Z ozirom na funkcijo predvidenih objektov (stanovanjski objekti) posebnih vplivov na okolje ne pričakujemo.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– gradnja stanovanjskih in pomožnih objektov (garaže, drvarnice).
– urejanje utrjenih zunanjih površin.
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske javne infrastrukture (GJI).
– sprememba funkcije objektov v skladu z 28. členom tega odloka.

Namembnost območja je stanovanjsko naselje.
Gradnja predvidenih objektov je možna v skladu z grafičnim delom OPPN, ki določa maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite. Vse ostale ureditve so možne v skladu z grafičnimi prilogami OPPN.

Osnovne vrednosti izrabe zemljišča (parcele) definiramo z naslednjimi pojmi:
(FZ) – faktor zazidanosti zemljišča.
(FZP) – faktor zelenih površin zemljišča.
(FI) – faktor izrabe zemljišča.
(FZ) je razmerje med zazidano površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Če je površina stavbe v nadstropju večja od površine stavbe v pritličju se kot zazidana površina stavbe upošteva projekcija bruto etažna površina največje etaže stavbe. Pri izračunu FZ se ne upoštevajo nadstrešnice, od enostavnih objektov je treba upoštevati garaže zgrajene na terenu gradbene parcele.
(FZP) je razmerje med zelenimi površinami (travnate površine, sadovnjaki, vrtovi) in celotno površino parcele.
(FI) je razmerje med bruto etažno površino (BEP) objekta (vključno z zidovi) nad in pod terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto etažnih površin objekta se ne upošteva neizkoriščeno podstrešje, garaže in funkcionalni prostori objekta (shrambe, inštalacije) zgrajeni pod nivojem terena, pri izkoriščenem podstrešju in mansardi pa le tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri terasni etaži (T) se upošteva bruto površina celotne zadnje etaže objekta.
Usmeritve za določanje faktorjev zazidanosti (FZ) in faktorja izrabe (FI) določa tudi Prostorski red Republike Slovenije. Usmeritve priporočajo, da naj kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom ne presegajo vrednosti, opredeljenih v 13. členu tega odloka.

+--------------------+-------------+---------------+------------+
|VRSTA GRADNJE       |(FZ) faktor  |(FZP) faktor   |(FI) faktor |
|                    |zazidanosti  |zelenih        |izrabe      |
|                    |             |površin        |            |
+--------------------+-------------+---------------+------------+
|enostanovanjske     |MAX 30 %     |MIN 30 %       |MAX 50 %    |
|stavbe              |             |               |            |
+--------------------+-------------+---------------+------------+

Navedene vrednosti so upoštevane pri izdelavi predmetnega OPPN in se uporabljajo pri izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD).

Stavbna masa objekta je členjena skladno s funkcijo objekta (stanovanjska namembnost).
Pri projektiranju in gradnji objekta je upoštevati predpisane možnosti dostopa v objekt za funkcionalno ovirane osebe.

+------+-------------+--------------------+-----------+---------+
|KARE  |MAKSIMALNI   |STREHA (oblika in   |ETAŽNOST   |VIŠINA   |
|      |HORIZONTALNI |naklon)             |           |KAPI     |
|      |GABARIT      |                    |           |         |
+------+-------------+--------------------+-----------+---------+
|K-1   |25,00 x 12.50|– simetrična        |K + P + M  |+ 5,00   |
|      |             |dvokapnica          |           |         |
+------+-------------+--------------------+-----------+---------+
|      |             |– delno ravna streha|           |         |
|      |             |(možnost)           |           |         |
+------+-------------+--------------------+-----------+---------+
|      |             |– naklon strehe 25°–|           |         |
|      |             |35°                 |           |         |
+------+-------------+--------------------+-----------+---------+
|      |             |– priporočljivo 30° |           |         |
+------+-------------+--------------------+-----------+---------+
|K-2   |25,00 x 13.00|– simetrična        |K + P + M  |+ 5,00   |
|      |             |dvokapnica          |           |         |
+------+-------------+--------------------+-----------+---------+
|      |             |– delno ravna streha|           |         |
|      |             |(možnost)           |           |         |
+------+-------------+--------------------+-----------+---------+
|      |             |– naklon strehe 25°–|           |         |
|      |             |35°                 |           |         |
+------+-------------+--------------------+-----------+---------+
|      |             |– priporočljivo 30° |           |         |
+------+-------------+--------------------+-----------+---------+
|K-3   |25,00 x 13.00|– ravna streha      |K + P + M  |+ 5,00   |
+------+-------------+--------------------+-----------+---------+
|      |             |– delna dvokapnica  |           |         |
|      |             |(možnost)           |           |         |
+------+-------------+--------------------+-----------+---------+
|      |             |– naklon strehe 25°–|K + P + 1  |+ 6,50   |
|      |             |35°                 |           |         |
+------+-------------+--------------------+-----------+---------+
|      |             |– priporočljivo 30° |           |         |
+------+-------------+--------------------+-----------+---------+
|G     |6,00 x 7.50  |– ravna streha      |P          |+ 3,00   |
+------+-------------+--------------------+-----------+---------+
|      |             |– priporočljiva     |           |         |
|      |             |zelena streha       |           |         |
+------+-------------+--------------------+-----------+---------+

– strehe
Strehe objektov v območju OPPN, so lahko svobodno oblikovane s kombiniranimi elementi. Kot zaključni horizontalni element na fasadi se lahko pojavi atika.
Dokaj svobodno oblikovanje strehe omogoča vložke delov, ki se v etaži pojavljajo kot terasa, oziroma drugačen namen (zasaditev, delno zelena streha).
– fasade
Fasade so ekzaktnih linij s tlorisno izpostavljenim vložkom, ki se lahko premika ob liniji fasade do skrajnjega pravokotnega roba in s tem ustvarja klasično “L” obliko objekta.
– barve
Fasade posameznih delov objekta, so ubito bele, sepia ali svetlejše sive barve. Na fasadi se lahko pojavijo akcenti močnejših barv, kot nujen usmerjevalni element. Barvni akcenti naj bodo po tonaliteti usklajeni z barvami fasade, oziroma da niso izrazito prevladujoči.
– okenske odprtine
Okenske odprtine se oblikujejo glede funkcije posameznih delov objekta. Odprtine se naj oblikujejo podolgovate (navpične). Povsod tam, kjer to dopuščajo funkcije prostorov znotraj objekta, naj bodo odprtine do tal, oziroma do predvidene višine cokla.
– cokl
Cokl se predvidi do višine 30 cm, razen v primeru zasteklitve celotne višine etaže. Barva cokla je lahko v močnejši barvi, skladni z barvo fasade objekta.

Zunanja ureditev je prilagojena terenu in višinskim kotam predvidenega objekta. Zelene površine je potrebno posebej skrbno projektirati povsod tam kjer obstaja možnost vizualnega onesnaženja sosednjih območij.
Proste površine (dostopi, dovozi) je urediti skladno s predvidenimi načrti talnih ureditev.
Vse ureditve morajo biti dostopne oziroma uporabne za funkcionalno ovirane ljudi v skladu z veljavnimi predpisi.

Znotraj območja obdelave z OPPN je dovoljena gradnja stanovanjskih in pomožnih objektov (garaže, drvarnice in podobno). Objekti so smiselno grupirani po ureditvenih conah.
Objekti so v osnovi podolgovate oblike s sredinskim izstopajočim akcentom, ki se lahko premika po fasadi v obeh smereh, do skrajnjega roba fasade tako, da na koncu tvori “L” tlorisno zasnovo.
Osnovna oblika tlorisa in možne razvojne oblike so razvidne iz grafične priloge 02.

Na obstoječih stanovanjskih znotraj cone »S – B« se vsi posegi lahko izvajajo v skladu s 7. členom tega odloka.
Dopustna so vsa vzdrževalna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture (GJI), s katerimi se povečuje njena kapacitivnost, za potrebe predvidenih objektov.

Območje OPPN, cona »S« – A obsega zemljišča
K.O. Lipovci:
Cona »S – A« 41.620,00 m2
parcelne številke:
239, 2232/3, 2235, 2236, 2238, 22,39, 2240, 2241, 2242, 2243, 2244, 2245, 2247/2, 2248, 2249, 2250, 2251, 2252, 2253/2.
Cona »S – A« se parcelira v skladu z grafično prilogo 01.3.3.
V coni »S – B« je parcelacija možna v skladu s 7. členom tega odloka.

Pred začetkom gradnje, predvidene v coni “S – A” je nujno urediti celotno prometno in gospodarsko javno infrastrukturo (GJI).
Predvideni objekti se gradijo postopno, v odvisnosti od potreb investitorjev, vendar lahko v eni fazi.

1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe in čim manjše obremenitve okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Območje OPPN ni znotraj varstvenega območja zajetja pitne vode.
V času gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
3. Varstvo zraka
Med gradnjo je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
Ogrevanje predvidenih objektov se rešuje individualno v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.
4. Varstvo pred hrupom (mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa)
Vrednosti hrupa so določeni na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05).
Območje, ki ga obravnavamo z OPPN, je opredeljeno kot I. območje varstva pred hrupom. Pri pripravi projektno tehnične dokumentacije (PGD) je nujno upoštevanje vrednosti, prikazanih v spodnji tabeli.

+---------------------+--------------------+
|MEJNE VREDNOSTI      |KRITIČNE VREDNOSTI  |
+----------+----------+---------+----------+
|Lnoč (DB) |Ldvn (DB) |Lnoč (DB)|Ldvn (DB) |
+----------+----------+---------+----------+
|40        |50        |47       |57        |
+----------+----------+---------+----------+

Lnoč – nočna raven hrupa
Ldvn – celodnevna raven hrupa
5. Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih (zabojnikih za odpadke). Zbirno mesto pri novogradnjah mora biti na gradbeni parceli objekta h kateremu pripada.
Komunalni odpadki se zbirajo za vsak grajeni objekt posamično. Obvezno je ločeno zbiranje odpadkov in odvoz na centralno odlagališče odpadkov v skladu s pogodbo s pooblaščeno organizacijo za zbiranje odpadkov.
6. Varovanje zdravja
S tem odlokom so dopustne le tiste gradnje, spremembe namembnosti in drugi posegi v prostor, ki ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
Pri projektiranju (PGD) in gradnji stanovanjskih objektov je obvezno upoštevati tudi pogoje osvetlitve, osončenja in prevetritve. Pri vseh bivalnih prostorih v stanovanjskem objektu je potrebno zagotoviti minimalni čas osončenja z direktno sončno svetlobo, ki znaša:

+--------------------+-----------------------+
|DNE                 |ČAS OSONČENJA (minimum)|
+--------------------+-----------------------+
|21. 12.             |1 ura                  |
+--------------------+-----------------------+
|21. 03.; 23. 09.    |3 ure                  |
+--------------------+-----------------------+
|21. 06.             |5 ur                   |
+--------------------+-----------------------+

1. Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno.
Za zaščito pred požarom je treba v fazi izdelave projektov izdelati oceno požarne ogroženosti.
2. Intervencijske poti in površine
Do predvidenega objekta je treba dostope in površine za delovanje intervencijskih vozil projektirati v skladu z veljavnimi predpisi.
Posebej je potrebno opredeliti površine, ki so izključno namenjene za intervencijska vozila (gasilci), glej grafično prilogo 05.5.
3. Hidrantno omrežje
Novo hidrantno mrežo je treba projektirati po določilih ocene požarne ogroženosti in veljavnimi predpisi.

1. Splošni pogoji
V območju OPPN so dovoljeni posegi na objektih prometne infrastrukture in javnega dobra. Dovoljeni so gradbeni posegi ob pogoju predhodne uskladitve z upravljalci prometne in komunalne infrastrukture.
Glavni dostopi do objektov, primarne pešpoti, parkirni prostori in ostale površine morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.
2. Motorni promet
Površine za motorni promet morajo imeti vozišča minimalne širine 2 x 2,75 m. Vozne površine obvezno morajo imeti robnike. Nasproti vhodov na parcelo (motorni promet, peš dostop) je obvezna vgraditev poglobljenih robnikov.
3. Mirujoči promet
Parkirna mesta na območju OPPN je potrebno urediti pred oziroma na vsaki parceli posebej.
Za potrebe predvidenih objektov je potrebno zagotoviti naslednje parkirne kapacitete:
– 1–2 parkirnih mest na enoto (enostanovanjska hiša).
– 1 parkirno mesto na 30–40 m2/BTO površine (mirna dejavnost).

1. Splošni pogoji
Območje OPPN je delno opremljeno s komunalno in energetsko infrastrukturo.
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture v območju OPPN:
– novi objekti v območju morajo biti priključeni na obstoječo in načrtovano komunalno in energetsko infrastrukturo, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje.
Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljalcev komunalnih vodov.
– vsi primarni in sekundarni vodi morajo potekati tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav.
– trase komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur.
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov zaradi racionalnejše izrabe prostora.
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljalcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda.
– obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v ureditvenem območju je dopustno zaščititi, predstavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivosti v skladu s prostorskimi zmožnostmi ob upoštevanju veljavnih predpisov.
2. Vodovod
Obstoječi in novi objekti znotraj cone S-B so preko obstoječih ali novih vodovodnih priključkov priključeni na obstoječe vodovodno omrežje.
Za priključevanje novih objektov, ki so predvideni znotraj cone S-A, se v obstoječih in predvidenih javnih površinah (ceste, javne poti) zgradi sekundarno vodovodno omrežje, ki se priključi na obstoječi primarni javni vodovod v cesti, kar zagotavlja poleg oskrbe s pitno vodo tudi oskrbo območja s požarno vodo.
V projektno dokumentacijo za opremljanje območja s komunalno infrastrukturo je potrebno zajeti načrtovanje sekundarnega vodovodnega omrežja skupaj z vodovodnimi priključki za vsak predvideni objekt kateri so zaključeni z vodomernimi jaški na gradbeni parceli objekta.
Pri projektiranju vodovodnega omrežja je treba upoštevati idejni projekt IDP – Sekundarno vodovodno omrežje v Občini Beltinci, št. projekta 10054, september 2010, ki ga je izdelal atrij Gradbeni inženiring d.o.o.
3. Kanalizacija
3.1. Padavinske vode
Padavinske vode, ki odtekajo s streh je, po mehanskem čiščenju v usedalniku (peskolov), treba odvajati neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo. Pri tem ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati razpršeno po terenu.
3.2. Fekalne vode
Za odvajanje komunalnih odpadnih vod so vsi objekti znotraj cone S-A preko revizijskih jaškov priključeni na obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki odvaja komunalne odpadne vode v čistilno napravo Melinci.
Za odvajanje komunalnih odpadnih vod od vsakega predvidenega objekta znotraj cone S-A se načrtuje izgradnja kanalizacijskih kanalov za odvod komunalnih odpadnih vod, ki se bodo priključevali na obstoječe kanalizacijsko omrežje na obrobju OPPN.
Nove kanalizacijske kanale za odvod komunalne odpadne vode se načrtuje v javnih površinah.
Priključevanje novega kanalizacijskega omrežja na obstoječo kanalizacijsko omrežje se podrobno obdela v projektni dokumentaciji. V projektno dokumentacijo se zajame tudi načrtovanje kanalizacijskih priključkov za posamezni objekt z revizijskimi jaški na gradbeni parceli.
4. Elektroenergetsko omrežje
Za oskrbo z električno energijo se uporabi obstoječo elektroenergetsko infrastrukturo.
Na obravnavanem območju se uredi javna razsvetljava.
– 48. člen Energetski zakon (Uradni list RS, št. 27/07 in 70/08) glede varovanih pasov elektroenergetskega omrežja;
– Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) velja za območje bivanja s posebnimi ukrepi varstva pred sevanjem. Obravnavano območje spada v I. območje varstva pred elektromagnetnimi sevanji;
– Pravilnik o projektnih omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovanega pasu elektromagnetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10);
– Pravilnik o tehničnih normativih za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov (Uradni list SFRJ, št. 51/73);
– Tipizacija elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10 kV in 20 kV (tipizacija DES, januar 1981);
– SIST EN 50341 – 1: 2013 “Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV.
Načeloma se vsi posegi na področju oskrbe z električno energijo in so sistemske narave, znotraj območja OPPN, morajo opraviti znotraj kompleksnega urejanja stavbnih zemljišč.
5. Telekomunikacijsko omrežje
TK omrežje, in drugo informacijsko omrežje je potrebno v skladu s predvidenimi objekti prilagoditi in dograditi, vse posege pa izvesti na podlagi posebnih projektov, ki jih investitorji morajo naročiti v fazi izdelave projektne dokumentacije PGD in PZI pri upravljalcu TK omrežja.

Vse ureditve, povezane z opremanje stavbnih zemljišč (opremanje z GJI, vodnogospodarske ureditve) je naročnik OPPN dolžan sprovesti pred začetkom gradnje predvidenih objektov na podlagi programa priprave stavbnih zemljišč.

Poleg zahtev iz drugih določb odloka morajo investitorji predvidenih objektov in izvajalci prostorskih posegov upoštevati:
– v najkrajšem možnem času je odpraviti vse morebitne škodljive posledice, ki nastanejo zaradi gradnje objekta.
– plodno zemljo je uporabiti za ureditev zelenic.
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih prometnih zastojev.
– zagotoviti je zavarovanje gradbišč.
– v času gradnje je upoštevati in izvajati potrebne ukrepe proti onesnaženju površinskih in podtalnih voda in okolja nasploh.

Odstopanja od določil Odloka o sprejemu OPPN od maksimalnih horizontalnih in vertikalnih gabaritov ter legi objektov, z ozirom na parcelne meje, so možna pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi. V takih primerih je obvezno preveriti usklajenost predvidene gradnje in določil predmetnega odloka skozi postopek izdaje projektnih pogojev in soglasij pristojnih služb k obravnavani gradnji.
Enako se obravnavajo tudi drugi posegi v prostor, ki niso eksplicitno navedeni v tekstualnem in grafičnem delu OPPN.

Predvidenim objektom se lahko spremeni namembnost iz stanovanjskega v objekt z mirno dejavnostjo (del objekta ali objekt v celoti). V takih primerih je obvezno upoštevanje usmeritev iz 27. člena tega odloka.

Pri lociranju objekta na gradbeno parcelo je obvezujoče:
– izhodiščna točka zakoličbe in odmiki od dveh parcelnih meja (glej grafično prilogo 03. in 04.6. OPPN).

Pri izdelavi projektne dokumentacije je obvezno upoštevati vse smernice in mnenja, ki so sestavni del OPPN.

Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) je stalno na vpogled pravnim in fizičnim osebam na upravi Občine Beltinci.

OPPN je izdelan v analogni (grafični) in digitalni (zapis na CD) obliki. V primeru razlik med eno in drugo obliko prezentacije, velja analogna (grafična) oblika. Posebej to velja takrat, ko gre za odločitve v zvezi z izvajanjem in tolmačenjem tega odloka.

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.