Uradni list

Številka 64
Uradni list RS, št. 64/2013 z dne 30. 7. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 64/2013 z dne 30. 7. 2013

Kazalo

2580. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec, stran 7802.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A) ter 29. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13) je Občinski svet Občine Žalec na seji dne 4. in 29. 7. 2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec
1 Uvodne določbe
1. člen
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Žalec (v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. Občina Žalec je sprejela Sklep o začetku priprave Občinskega prostorskega načrta Občine Žalec in ga objavila v Uradnem listu RS, št. 54/07. V sklepu je opredelila, da je priprava OPN nadaljevanje postopka izdelave Strategije prostorskega razvoja Občine Žalec in Prostorskega reda Občine Žalec, ki ga je občina vodila na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1).
(2) OPN velja na celotnem območju Občine Žalec.
(3) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,
– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
– okvirna območja razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(4) Izvedbeni del OPN določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje in
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
(5) Poleg določb tega odloka je potrebno upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja.
(6) Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-115/2005-JL, z dne 18. 4. 2007 je izdelano okoljsko poročilo in dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja za OPN (izdelal Ipsum d.o.o., št. proj. 200-01/08). V tem odloku so upoštevani omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz okoljskega poročila.
(7) OPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod št. projekta 321/07.
2. člen
(vsebina in oblika OPN)
(1) OPN vsebuje tekstualni del (odlok) in grafični del.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Končne določbe.
(3) Sestavni del odloka so priloge:
– Priloga 1: Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja podrobnejše namenske rabe
– Priloga 2: Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja enote urejanja prostora (EUP) in prostorski izvedbeni pogoji (PIP) na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)
– Priloga 3: Vrste dopustnih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
(4) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
+---------+------------------------+-------+
|Številka |Karta                   |Merilo |
+---+-----+------------------------+-------+
|I  |     |Zasnova prostorskega    |M 1:50 |
|   |     |razvoja občine          |000    |
+---+-----+------------------------+-------+
|II |     |Zasnova gospodarske     |M 1:50 |
|   |     |javne infrastrukture    |000    |
|   |     |lokalnega pomena in     |       |
|   |     |grajenega javnega dobra |       |
+---+-----+------------------------+-------+
|III|     |Okvirna območja         |M 1:50 |
|   |     |naselij, vključno z     |000    |
|   |     |območji razpršene       |       |
|   |     |gradnje, ki so z njimi  |       |
|   |     |prostorsko povezana in  |       |
|   |     |okvirna območja         |       |
|   |     |razpršene poselitve     |       |
+---+-----+------------------------+-------+
|IV |     |Usmeritve za prostorski |M 1:50 |
|   |     |razvoj občine:          |000    |
+---+-----+------------------------+-------+
|   |IV/1 |Usmeritve za razvoj     |       |
|   |     |poselitve in celovito   |       |
|   |     |prenovo                 |       |
+---+-----+------------------------+-------+
|   |IV/2 |Usmeritve za razvoj v   |       |
|   |     |krajini                 |       |
+---+-----+------------------------+-------+
|   |IV/3 |Usmeritve za določitev  |       |
|   |     |namenske rabe zemljišč  |       |
+---+-----+------------------------+-------+
|   |IV/4 |Usmeritve za določitev  |       |
|   |     |prostorskih izvedbenih  |       |
|   |     |pogojev                 |       |
+---+-----+------------------------+-------+
(5) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
+--------+------------------------+-------+
|Številka|Karta                   |Merilo |
+--------+------------------------+-------+
|1       |Pregledna karta občine  |M 1:50 |
|        |z razdelitvijo na liste |000    |
+--------+------------------------+-------+
|2       |Pregledna karta občine  |M 1:50 |
|        |s prikazom osnovne      |000    |
|        |namenske rabe in        |       |
|        |ključnih omrežij        |       |
|        |gospodarske javne       |       |
|        |infrastrukture          |       |
+--------+------------------------+-------+
|3       |Prikaz območij enot     |M1:5   |
|        |urejanja prostora,      |000    |
|        |osnovne oziroma         |       |
|        |podrobnejše namenske    |       |
|        |rabe prostora in        |       |
|        |prostorskih izvedbenih  |       |
|        |pogojev                 |       |
+--------+------------------------+-------+
|4       |Prikaz območij enot     |M1:5   |
|        |urejanja prostora in    |000    |
|        |gospodarske javne       |       |
|        |infrastrukture          |       |
+--------+------------------------+-------+
(6) OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki.
3. člen
(obvezne priloge OPN)
Obvezne priloge OPN so:
– izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
– Prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev OPN,
– povzetek za javnost,
– okoljsko poročilo.
4. člen
(pomen kratic)
Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:
– DPN        državni prostorski načrt,
– DPNp       predviden državni prostorski načrt,
– DV         daljnovod,
– EUP        enota urejanja prostora,
– GJI        gospodarska javna infrastruktura,
– IPA        izvedbeni prostorski akt,
– JPP        javni potniški promet,
– NRP        namenska raba prostora,
– ON         območje naselja,
– OPN        občinski prostorski načrt,
– OPPN       občinski podrobni prostorski načrt,
– OPPNp      predviden občinski podrobni prostorski načrt,
– OŽ         Občina Žalec,
– PA         prostorski akt,
– PIP        prostorski izvedbeni pogoji,
– PM         parkirno mesto,
– RPE        register prostorskih enot,
– RP         razdelilna postaja,
– RTP        razdelilna transformatorska postaja,
– SP         strokovne podlage,
– SPRS       Strategija prostorskega razvoja Slovenije,
– TP         transformatorska postaja,
– UN         urbanistični načrt,
– VPA        veljavni prostorski akt,
– ZPNačrt    Zakon o prostorskem načrtovanju.
5. člen
(uporabljeni izrazi)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
– Avtobusna postaja je prostor določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.
– Avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen ali fizično od vozišča ločen prostor, na­menjen izključno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem ce­stnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza.
– Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izkoriščenem podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
– Degradiran prostor po ZPNačrt je del naselja oziroma območje zunaj naselja, v katerem so zmanjšane tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna oziroma je območje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te prišlo do degradacije in je njegova sanacija nujna.
– Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.
– Etaža je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho.
– Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), nadstropje (N), mansarda (M) in terasa (T).
– Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti.
– Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti.
– Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
– Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
– Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
– Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho, z višino kapnega zidu največ 1,20 m.
– Naselje po RPE (registru prostorskih enot) pomeni pojem naselja v pomenu, kot ga določajo predpisi, ki urejajo določanje območij in poimenovanje naselij.
– Naselje po SPRS (Strategija prostorskega razvoja Slovenije) je območje, ki obsega zemljišča pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Na podlagi fizionomskih, morfoloških in funkcijskih meril in kazalcev se naselja razvršča v urbana in podeželska naselja ter vasi.
– Območje naselja po ZPNačrt pomeni s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev; ON je kratica.
– Parcela namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela namenjena gradnji se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
– Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov ni možno, je treba odstopanje od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
– Razpršena gradnja po ZPNačrt je negativni pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije,
– Razpršena poselitev po ZPNačrt je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja.
– Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
– Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 60% bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
– Terasna etaža (T) je zgornja etaža stavbe, kadar njena BTP ne presega 70% BTP etaže pod njo.
– Ureditveno območje naselja je območje poselitve, kot je bilo definirano s prostorsko zakonodajo pred letom 2003.
– Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
– Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
– Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
– Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
– Vila blok je do šest stanovanjski objekt višine do P+2 (oziroma do P+1+M, P+1+T).
– Vodno zemljišče je zemljišče na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
– Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
– Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1966.
– Železniška postaja je določen prostor za sprejem in odpravo vlakov, ki ima najmanj eno kretnico in vsaj en peron za varno vstopanje in izstopanje potnikov, glede na velikost in pomen pa lahko tudi prometni urad, prostore za zadrževanje potnikov in postajno osebje, prostore za hrambo prtljage, prostor za objavo voznih redov in cenikov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in drugo s predpisi določeno opremo.
– Železniško postajališče je mesto na progi, določeno za postanek potniških vlakov, ki omogoča varno vstopanje in izstopanje potnikov.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
2 Strateški del
2.1 Splošne določbe
6. člen
(splošno)
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
7. člen
(izhodišča prostorskega razvoja)
(1) Prostorski razvoj občine izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja in njenega širšega območja.
(2) Mesto Žalec je medobčinsko središče, ki leži v širšem prostoru, kjer sta osrednji središči Celje in Velenje. Prva raven so ureditve državnega in meddržavnega pomena, ki na podrobnejše ravni vplivajo predvsem kot omejitve, v nekaterih vidikih pa kot priložnosti. V ta sklop spadajo veliki infrastrukturni objekti (avtocesta, železnica, energetski vodi, protipoplavni objekti in naprave) s pripadajočimi koridorji izključne ali pogojno izključne rabe, reka Savinja ter varovana območja narave in kulture. Najizrazitejši koridor je avtocestni, ki fizično deli prostor na dva dela, severni in južni. Druga raven je regionalna ali medobčinska, kjer je poudarek na smiselni razdelitvi dejavnosti, vzpostavljanju primernih razmer za obstoj in razvoj vseh naselij v regionalnem omrežju ter primerni uporabi primerjalnih prostorskih prednosti. Pomembna poudarka sta velikost obravnavanega območja in razdalje, tj. potovalni čas med posameznimi središči in funkcijsko-gravitacijsko prepletanje vplivnih območij. Glede na sorazmerno bližino posameznih središč je smiselno govoriti o oblikovanju enovite urbane regije, kjer se v posameznih naseljih krepi podedovani značaj s krepitvijo osrednjih funkcij. Tretja raven je lokalna oziroma krajevna raven, ki je najpodrobnejša in najbolj neposredno vpliva na kakovost življenja ljudi. Razvejanost in pestrost te ravni sledi geografski členjenosti prostora ter temu sledečim prostorskim rabam. Pri ureditvah je pomembno, da se ohranja tudi celovitost in izrazitost posameznih struktur, kakor tudi prostorska kakovost lokalne ravni.
(3) Točke ali koridorji prehodov med posameznimi ravnmi so izpostavljeni in poudarjeni kot prostorske priložnosti za različne razvojne namene. Med državno in regionalno ravnijo so to štiri točke oziroma priključki na avtocesto (Vransko, Šentrupert, Šempeter in Arja vas), med regionalno in lokalno ravnijo pa so to zdajšnje ali predlagane prečne povezave v smeri sever–jug in vzhod–zahod.
(4) Prostorski razvoj OŽ upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov:
– v policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se Žalec razvija kot medobčinsko središče,
– v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, razvija tudi, pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča,
– omrežje družbene javne infrastrukture (na primer šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe) se razvija v skladu z omrežjem središč,
– v medobčinskem središču se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo, umešča primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za turistično, športno in kulturno dejavnost,
– lokalno središče zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja vzdržen razvoj,
– poselitev se prednostno usmerja v urbana naselja, medobčinsko središče Žalec in ostala lokalna središča in naselja.
(5) Izhodišča prostorskega razvoja OŽ:
– Policentrični urbani sistem in regionalni prostorski razvoj. Prioriteta prostorskega razvoja Slovenije predstavlja razvoj dvostopenjskega omrežja središč nacionalnega in regionalnega pomena, na katera se vežejo omrežja lokalnega pomena. Strategija navaja, da se razvoj poselitve usmerja v urbana naselja, ki so že središča ali pa bodo to vlogo prevzela zaradi značilnosti svojega položaja v samem omrežju naselij in zaradi potreb zaledja. Razvoj poselitve se prednostno usmerja v območja naselij na zemljišča opremljena z ustrezno infrastrukturo. Vzporedno z njo se razvija omrežje družbene javne infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo ter kulturne in druge javne službe. Pomembno za razvoj v OŽ, pri čemer ima mesto Žalec prednost, je vzpostavitev sistema osrednjih naselij. To pomeni učinkovito in enakomerno dostopnost, primerno razmestitev funkcij znotraj naselja in ustrezno prometno povezavo v omrežju naselij in povezavo z drugimi središči lokalnega, regionalnega in nacionalnega pomena. Šempeter in Petrovče kot pomembnejši lokalni središči pa naj bi zagotavljali prebivalcem naselja kot tudi svojim gravitacijskim območjem vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje, pa tudi kakšno funkcijo, ki presega njihovo raven v naselbinskem omrežju.
– Povezan in usklajen razvoj prometnega in poselitvenega omrežja. Prometni sistem predstavlja pomemben člen v policentričnem razvoju naselij. Povezuje urbana območja s podeželskimi, manj dostopnimi območji. Zasnova prometnega sistema temelji na povezavi različnih oblik prometa. Da bi pripomogli k manjšim obremenitvam okolja zaradi motornega prometa, se spodbuja razvoj javnega potniškega prometa (tudi železniškega) in razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (peš promet, kolesarski promet), zlasti v ravninskem delu. Z razvojem pešpoti, kolesarskih poti, jezdnih poti bi vplivali na zdravo gibanje prebivalcev in obiskovalcev ter vplivali na razvoj različnih oblik rekreacij povezanih z ekološko naravnano turistično ponudbo.
– Vitalnost in privlačnost podeželja. K visoki kakovosti, prepoznavnosti in privlačnosti podeželja s svojo naravno in kulturno krajino se razvoj usmerja v tiste dejavnosti, ki v povezavi s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo pripomorejo k ohranjanju poselitve in vitalnosti podeželja. V naseljih se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem pripomore k zmanjšanju dnevnih migracij, ki neposredno vplivajo na zmanjšanje obremenjevanja okolja. Razpršeno gradnjo se sanira in funkcionalno dopolni, kjer je to mogoče. Energetsko oskrbo se usmerja v uporabo razpoložljivih virov energije (lesna biomasa, bioplin, sončna energija, geotermalna energija idr). Razvoj kmetijstva temelji na tistih kmetijskih dejavnostih in gojenju kultur, ki je ustrezno za določeno območje. Posek gozdov se ne načrtuje, ravno nasprotno, spodbuja se ponovna vzpostavitev ravninskih gozdov, pri čemer se ohranja sklenjenost odprtih površin zaradi regulacije naravnega ravnovesja in habitatov prostoživečih živali. Spodbuja se razvoj gozdarskih, rekreacijskih in drugih dejavnosti, ki ne ogrožajo gozdnih ekosistemov. Gozdove se smotrno vključi v zeleni sistem naselja.
– Krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih značilnostih krajine. V OŽ se spodbuja razvoj krajine z namenom ohranitve prepoznavnih krajinskih značilnosti na več ravneh, in sicer kot:
– naravno krajino na odmaknjenih in ohranjenih območjih,
– kulturno krajino na tradicionalnih kmetijskih območjih, ki se jo gradi na osnovi še vitalnih podeželskih naselij,
– urbano krajino, ki jo sestavljajo naselja Šempeter, Žalec in Petrovče, ki se neposredno navezuje na urbani sistem Celja,
– kmetijsko intenzivno krajino na območjih z visokim pridelovalnim potencialov tal,
– prostorski razvoj se usmerja v kakovostno bivalno okolje z ohranjeno naravo in kulturnimi vrednostmi in v razvoj dejavnosti, s katerim se pripomore k ohranjanju krajinskih, naselbinskih in naravnih značilnosti prostora ter ohranjanju biotske raznovrstnosti. Za prostorski razvoj na lokalni ravni je ključnega pomena usklajeno načrtovanje poselitve in infrastrukture.
– Prostorski razvoj v območjih s posebnimi potenciali in potrebami. Območje OŽ se zaradi svojih naravno-geografskih značilnosti sooča z vrsto problemov gospodarskega, družbenega in okoljevarstvenega značaja. Za razvoj OŽ je nujen pogoj zagotovitev gospodarske in družbene infrastrukture ter ustrezno upravljanje z naravnimi viri ob upoštevanju naravne in kulturne dediščine. Zaradi svojega položaja v Savinjski regiji se v tem območju razvija ekološko naravnan turizem, ekološko kmetovanje in uporaba obnovljivih virov energije. Na ogroženih območjih, kjer se odvijajo naravni procesi, kot so poplave, zemeljski plazovi, erozija, požari v naravnem okolju je potrebno razvoj poselitve in umestitev dejavnosti načrtovati v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč.
(6) Prostorski razvoj občine upošteva zahteve po zagotavljanju in varstvu kakovosti okolja. Ohranjanje narave, varstvo prostorske identitete in kulturne dediščine ter varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega in delovnega okolja so temeljne razvojne zahteve, ki jih prostorski razvoj občine vključuje kot sestavni del usmerjanja prostorskega razvoja. Prostorski razvoj mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora. Prostorski razvoj upošteva tudi:
– varstvene zahteve (temeljne značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer),
– ugotovitve o stanju in težnjah v prostoru,
– razvojne pobude in razvojne možnosti,
– sektorske omejitve – smernice nosilcev urejanja prostora.
(7) Prostorski razvoj upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene za področje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti, ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb.
(8) Žalec postaja privlačno in varno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva, za kar bo treba urejati zadostna in kakovostna stanovanjska območja, omrežja družbenih dejavnosti in javnega prostora.
(9) Podeželje je razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki bo dopolnjevalo ponudbo občinskega središča. OŽ bo zagotavljala:
– prostorske možnosti za razvoj lokalnih središč,
– zadržan razvoj manjših podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja z ohranjanjem kakovostne podobe vasi,
– ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal,
– preprečevanje razpršene gradnje.
8. člen
(cilji prostorskega razvoja)
(1) Prostor občine se vključuje v regionalno sodelovanje v smislu policentričnega razvoja in povezovanja s sosednjimi občinami ter usklajevanje lastnih interesov z interesi razvoja regije, uravnotežen prostorski razvoj Žalca in drugih naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij in zagotavljanje kvalitetnega bivanja, dela in storitev.
(2) Cilj prostorskega razvoja so:
– policentričen razvoj mest in naselij,
– uravnotežen razvoj prometnih omrežij,
– razvoj podeželja in partnerski odnos z mestom,
– dostopnost do informacij in znanja,
– ohranjanje in racionalna raba kmetijskih površin,
– razvoj in ohranjanje naravnih vrednot kot pomembnega razvojnega potenciala,
– razvoj in ohranjanje kulturne dediščine kot pomembnega razvojnega potenciala,
– razvoj virov energije in varnost,
– vzdržen in visoko kakovosten turizem,
– zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje,
– varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Spodbujanje in krepitev osnovnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti znotraj obstoječih območij naselij ter krepitev oskrbnih, kulturnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v večjih naseljih. Med najpomembnejšimi cilji prostorskega urejanja na območju OŽ je zagotavljanje kakovosti bivanja vsem prebivalcem. Med dejavnostmi, ki sooblikujejo kakovost bivanja, so pomembne centralne dejavnosti. Opredeljeni cilji, ki konkretno na ravni usmerjanja razvoja naselij, pomenijo ohranitev, vzpostavitev ali dograditev določenih funkcij naselja, so oskrbne funkcije glede na tip naselja, stanovanja v povezavi s številom stalnih prebivalcev v naselju, ki zagotavljajo ustrezne gravitacijske razmere za delovanje oskrbnih funkcij in opravičujejo stroške izboljšanja različnih javnih infrastrukturnih sistemov, kulturna dediščina in ohranjanje narave, javni potniški promet, zeleni sistem in gospodarska javna infrastruktura v naselju.
(4) Občina bo usmerjala poselitev na način, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v območju naselja ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij. Za nadaljnji prostorski razvoj in širitev ter sanacijo se opredelijo območja naselij s smiselno zaokrožitvijo, predvsem urbanih in podeželskih naselij ter tudi vasi.
(5) Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo OŽ skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja in širitev gospodarskih con v Šempetru, Žalcu, Petrovčah, Podlogu, Arnovskem gozdu, Veliki Pirešici, Kasazah, Libojah, Ložnici, Arji vasi (Mlekarna).
(6) Zagotavlja se ustrezna energetska ter komunalna opremljenost in prometna dostopnost naselij, gospodarskih con in drugih pomembnih območij.
(7) Občina bo zagotavljala prostorske pogoje za uresničevanje javnega interesa na področju kulture, pogoje za kulturno ustvarjalnost, lažjo dostopnost do kulturnih dobrin, ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete, omogočala bo ustrezne pogoje za delovanje in razvoj kulturnih dejavnosti v občini. Skozi prostorski razvoj bo občina zagotavljala optimalno delovanje javne infrastrukture na področju kulture in varstva kulturnih dobrin.
(8) Občina bo razvijala različne oblike turizma, rekreacije in drugih prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
9. člen
(zasnova prostorskega razvoja)
(1) Zasnova prostorskega razvoja občine temelji na osnovi analize stanja in teženj v prostoru, stanja rabe tal, identifikacije potreb in teženj v prostoru ter ob upoštevanju okvirnih strateških ciljev razvoja v prostoru, ki si jih je zastavila OŽ.
(2) Meje ON se opredelijo znotraj optimalnih meja, ugotovljenih s strokovnimi podlagami glede na naravne in ustvarjene pogoje ter zmogljivost prostora. Pri tem se upoštevajo razvojne potrebe dejavnikov v prostoru, predvsem prebivalstva in organov na ravni lokalne skupnosti.
2.3.1 Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti
10. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)
(1) Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti bo občina usmerjala predvsem v osrednja naselja: Žalec, Šempeter, Petrovče in v zaledje ostalih naselij.
(2) Občina bo zagotavljala prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila, različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na območju občinskega središča in lokalnih središč ter v manjši meri v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem bo upoštevala merila za kakovostno bivanje (osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi). Območja za stanovanja so prednostno namenjena stanovanjem in spremljajočim dejavnostim. V območja se uvrščajo tudi posebne oblike stanovanj, kot so domovi in varovana stanovanja za ostarele občane, začasna bivališča, materinski domovi idr. Spremljajoče dejavnosti, kot so trgovina, vrtec, osnovna šola, prostori lokalne skupnosti, osebne obrtne storitve ipd. ter otroško in večnamensko igrišče zagotavljajo kakovost bivanja v območjih. Občina bo intenzivneje razvijala organizirano izgradnjo stanovanj in tako zmanjšala trenutno prevladujočo individualno stanovanjsko gradnjo predvsem v zunaj mestnem območju. Pri velikosti, obliki in količini stanovanj bo občina upoštevala diferenciacijo prebivalstva glede na način življenja (vse večji pomen rekreacije in povezanosti bivanja in dela), glede na kulturne vrednote oziroma kulturo bivanja. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov bo zagotavljala racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanem središču. Stanovanjsko gradnjo bo usmerjala v območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost. Druga naselja, ki so pretežno ruralnega značaja in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij – v njih sta prevladujoča kmetijstvo in bivanje, se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.
(3) Proizvodne dejavnosti – glede na prometno dostopnost in okoljske učinke. Obstoječa proizvodna območja se ohranjajo, nekaterim se predvidi možnost širitve. Nove površine se umešča v osrednjem poselitvenem pasu, pretežno kot razširitve zdajšnjih zmogljivosti. V Veliki Pirešici se predvidi cona za manjše proizvodne obrate, ki hkrati prispeva k izgradnji lokalnega središča.
(4) Odprte in zelene površine – glede na prisotne kakovostne naravne predele in njihovo bližino do naselij se velik del ureditev navezuje na zeleni sistem krajine. Nosilne strukture sta reki Savinja in Ložnica z obvodnim prostorom, potok Artišnica, ohranjeni parki in prenovljeni parki (Novo Celje), druge zelene površine ob protipoplavnih suhih zadrževalnikih, utrjene površine v naseljih. Pri graditvi novih stanovanjskih in drugih področij je treba del površin pustiti nezazidan, npr. najmanj 20 odstotkov v stanovanjskih območjih višjih gostot.
(5) Občina bo spodbujala razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
(6) Vsako zemljišče znotraj območja naselja mora biti opremljeno z minimalno komunalno infrastrukturo, ki je določena skladno z veljavnimi predpisi in obsega:
– oskrbo s pitno vodo,
– oskrbo z energijo,
– odvajanje odplak (izvede se ločen kanalizacijski sistem za padavinsko vodo in komunalno odpadno vodo, kjer je to mogoče),
– odstranjevanje odpadkov,
– navezavo na javno cestno omrežje.
(7) Dotrajana komunalna infrastruktura se ustrezno sanira, manjkajočo pa dogradi.
2.3.2 Omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij
11. člen
(omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) V občini se spodbuja uravnotežen policentričen razvoj.
(2) Na območju OŽ je skladno z registrom prostorskih enot (RPE) opredeljenih 38 naselij: Arja vas, Brnica, Dobriša vas, Drešinja vas, Galicija, Gotovlje, Griže, Hramše, Kale, Kasaze, Levec, Liboje, Ložnica pri Žalcu, Mala Pirešica, Migojnice, Novo Celje, Pernovo, Petrovče, Podkraj, Podlog v Savinjski dolini, Podvin, Pongrac, Ponikva pri Žalcu, Ruše, Spodnje Roje, Spodnje Grušovlje, Studence, Šempeter v Savinjski dolini, Velika Pirešica, Vrbje, Zabukovica, Zalog pri Šempetru, Zaloška Gorica, Zavrh pri Galiciji, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje, Žalec, Železno.
(3) Glede na hierarhijo naselij so naselja v OŽ:
– medobčinsko središče/občinsko središče Žalec,
– pomembnejši lokalni središči: Šempeter in Petrovče,
– lokalna središča: Zabukovica, Liboje, Kasaze, Griže/Migojnice, Velika Pirešica, Ponikva in Levec in
– ostala naselja.
(4) Skladno z ZPNačrt-om ter na osnovi SPRS so bila vodilnim naseljem ter naseljem z razvojnimi možnostmi v OŽ določene funkcije, in sicer na osnovi fiziognomskih, morfoloških, funkcijskih meril in kazalcev:
– manjše mesto: Žalec,
– pomembnejša urbana naselja: Šempeter, Petrovče,
– druga urbana naselja: Griže/Migojnice, Zabukovica, Liboje, Velika Pirešica, Levec,
– podeželsko naselje: Ponikva, Gotovlje,
– vas: Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Zgornje Grušovlje, Kale, Podkraj, Železno, Hramše, Zavrh pri Galiciji, Galicija, Studence, Arja vas, Drešinja vas, Zgornje Roje.
(5) Manjše mesto je najvišje razviti urbani tip naselja, v katerega se uvršča sklenjeno mestno območje, ki je gravitacijsko in oskrbno jedro občinskega in v nekaterih primerih regionalnega oziroma medobčinskega značaja. V gravitacijskem območju občinskega središča je mogoče prepoznati več središč nižjega ranga ter območij poselitve, tudi navidezno neodvisnih naselij, npr. Podvin in Ložnica. Medobčinsko/občinsko središče mora biti oblikovano kot prepoznavna entiteta z lastno podobo, gravitacijskim zaledjem in sorazmerno samo-oskrbnim funkcionalnim ustrojem. Zagotovi se možnost dostopa do različnih oblik JPP. V tako središče sodijo:
– raznovrstne dejavnosti od mestoslužnih do mestotvornih,
– stanovanjska območja različnih tipologij, predvsem višjih gostot in višjim faktorjem izrabe,
– industrijske cone,
– grajene zelene površine,
– oblikovane javne odprte površine,
– prostočasne dejavnosti in podobne.
(6) Pomembnejše urbano naselje je naselje s prevladujočo vlogo neagrarnih dejavnosti in z večjim deležem stanovanjskih območij ter z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvo okolja. Lokalno središče mora biti dostopno z JPP. V pomembnejših lokalnih središčih so lahko:
– manjše oskrbne, storitvene in zaposlitvene zmogljivosti (osnovna šola, osnovna preskrba, zdravstvena oskrba), pa tudi gospodarski obrati – tudi manjše obrtne cone,
– stanovanjska območja različnih tipologij predvsem srednjih gostot in srednjih faktorjev izrabe,
– stanovanjskim območjem pripadajoče dejavnosti ustreznega ranga (športne in rekreacijske površine, osebne storitve, manjši obrati proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki nimajo prekomernih vplivov na okolje),
– oblikovane javne odprte površine različnih tipologij,
– športne, rekreacijske in prostočasne rabe.
(7) Drugo urbano naselje je naselje, kjer so primarne rabe (kmetijstvo, gozdarstvo) še vedno sorazmerno pomemben dejavnik gospodarske osnove kraja ali pa so novejša naselja s predvsem stanovanjskimi programi. Ne glede na konkretno morfološko obliko naselij ali območij (gručasta, razložena, obcestna ipd) oziroma stvaren delež kmetijstva v krajevnem dohodku, so v primeru OŽ to naselja, ki tvorijo dopolnilno ogrodje vsega naselbinskega sistema in nase vežejo večja in manjša naselja v podeželskem zaledju. Dosedanja lokalna središča Zabukovica, Kasaze in Velika Pirešica so prepoznana kot možna jedra nove poselitve, skladno z regionalnimi razvojnimi plani. V lokalnih središčih in/ali naseljih v razvoju so lahko:
– stanovanjska območja nižjih in srednjih gostot, z nižjim faktorjem izrabe,
– oskrba na nižji, lokalni ravni,
– manjše oskrbne, storitvene in zaposlitvene zmogljivosti (osnovna šola, osnovna preskrba, zdravstvena oskrba),
– stanovanjskim območjem pripadajoče dejavnosti ustreznega ranga (športne in rekreacijske površine, osebne storitve, manjši obrati proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki nimajo prekomernih vplivov na okolje,
– rekreacijske in izletniške funkcije.
(8) Podeželsko naselje je naselje, kjer so primarne rabe (kmetijstvo, gozdarstvo) še vedno pomemben dejavnik gospodarske osnove kraja. V podeželskih naseljih in vaseh so lahko:
– kmetijstvo, predelovalne dejavnosti vezane na osnovno dejavnost kmetijstva,
– stanovanjska območja nižjih gostot in z nižjim faktorjem izrabe (površine podeželskega naselja, kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi), stanovanjskim območjem pripadajoče dejavnosti ustreznega ranga (športne in rekreacijske površine, osebne storitve),
– oskrba na nižji, lokalni ravni, dejavnosti za potrebe EUP, in sicer trgovina brez trgovskih centrov, brez prodaje novih in rabljenih vozil, razen vzdrževanje in popravila motornih vozil, gostinstvo (razen dejavnosti dijaških in študentskih domov), turizem na kmetiji, intelektualne dejavnosti, rekreacijske dejavnosti ter druge dejavnosti.
(9) Glede na funkcije lokalne uprave:
– medobčinsko središče/občinsko središče/upravno središče: Žalec,
– sedež krajevne skupnosti: Krajevna skupnost Galicija, Krajevna skupnost Gotovlje, Krajevna skupnost Griže, Krajevna skupnost Levec, Krajevna skupnost Liboje, Krajevna skupnost Petrovče, Krajevna skupnost Ponikva, Krajevna skupnost Šempeter, Krajevna skupnost Vrbje, Mestna skupnost Žalec.
(10) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom, ki jih odlikuje prisotnost objektov kulturne dediščine ter naravnih vrednot in kjer so mogoče sprejemljive oblike turistične ponudbe. V okviru zasnove poselitve so določena nova območja s turistično rekreacijsko funkcijo: jama Pekel, ribnik Vrbje, golf igrišče, smučišče Liboje, smučišče Suhi hrib, plezališče in adrenalinski park Kotečnik, planinski domovi (na Gori, na Homu, na Mrzlici, na Brnici, na Bukovici) in perišče Zalog.
2.3.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
12. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji)
(1) OŽ je umeščena na osi V. prometnega ter energetskega TEN koridorja in stranske veje X. TEN koridorja. Leži neposredno ob avtocesti A1 Maribor–Ljubljana–Koper in ima avtocestni priključek v Arji vasi in Šempetru. Glavna nosilka cestnega prometa (tudi regionalnega) v smeri zahod–severovzhod je avtocesta A1, ki se poveže s cesto v okviru 3. razvojne osi, za katero je potrebna rezervacija koridorja v primeru izbrane variante. 3. razvojna os bo zagotavljala medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena na širšem območju Slovenije. Severno od avtoceste poteka glavna cesta GI-4 od Velenja do Arje vasi, v osrednjem delu občine je navezava na glavno cesto GI-5 (Arja vas–Celje) in na regionalno cesto RII 447 (Arja vas–Žalec–Šempeter). Severni in južni del občine je prepleten z lokalnimi cestami in javnimi potmi ter gozdnimi cestami.
(2) Naselja v OŽ in sosednjih občinah se bodo še naprej povezovala s sistemom regionalnih in občinskih cest, ki se bodo posodabljale z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti v prometu.
(3) Skozi OŽ poteka enotirna železniška proga, ki preko Žalca povezuje Celje in Velenje.
(4) Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh pomembnejših naseljih je potrebno zagotoviti površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa.
(5) Preko OŽ po glavni cesti GI-5 in regionalni cesti RII-447 poteka proga medkrajevnega primestnega avtobusnega prometa in lokalnega prometa v Prebold, Polzelo, Šempeter in Celje. V OŽ posega vplivno območje letališča Levec, ki se nahaja v Mestni občini Celje.
2.3.4 Druga za občino pomembna območja
13. člen
(druga pomembna območja)
Druga pomembna območja v OŽ so območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora (predvsem krajinski park Ponikovski kras, krajinski park ribnik Vrbje z zaledjem, Reka Ložnica s poplavnim območjem, Jama Pekel z dolino Peklenščice in druga zavarovana območja, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja, naravni spomeniki in naravne vrednote), območja ustvarjenih kvalitet prostora (območja kulturne krajine, naselbinske dediščine in ostale zvrsti kulturne dediščine: arheološka, memorialna, naselbinska, profana stavbna, sakralna stavbna, sakralno profana, stavbna in vrtnoarhitekturna dediščina), površinske vode (Savinja s pritoki), območja mineralnih surovin (kamnolomi Velika Pirešica, Zaloška gorica in Liboje) in območja za obrambo (Zaloška gorica, Mrzlica).
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
14. člen
(splošne določbe za razvoj gospodarske infrastrukture)
(1) GJI se bo razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Občina razvija GJI tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med urbaniziranimi in podeželskimi območji. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.
(2) Na območjih, ki bodo strateško načrtovani za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev GJI. Obnova infrastrukturne opreme bo načrtovana po načelu celovitosti opreme posameznih območij.
2.4.1 Prometna infrastruktura
15. člen
(cestno omrežje)
(3) Cestno omrežje OŽ tvorijo:
– avtocesta A1 Šentilj–Koper,
– glavna cesta GI-4 (Velenje–Arja vas),
– glavna cesta GI-5 (Arja vas–Celje),
– regionalna cesta RII-447 (Arja vas–Žalec–Šempeter),
– lokalne ceste, ki povezujejo ostala naselja med seboj.
(4) Pri širitvi avtoceste se rezervira prostor za en prometni pas.
(5) Predvidene rekonstrukcije oziroma novogradnje morajo omogočiti dober dostop do obstoječih poslovnih con in do območij storitvenih dejavnosti. Razširitev in posodobitev cestnega omrežja je predvidena tudi na območjih, kjer so predvidene večje nove površine za organizirano stanovanjsko gradnjo. Predvidena je umestitev nove povezovalne ceste južno od Petrovč do Žalca in v nadaljevanju do Šempetra. Umestitev nove povezovalne ceste se uskladi s predvidenim DPN za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini.
(6) Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem (varne poti v šolo), opremljen z ustrezno urbano opremo prostora. Omrežje cest se opremi s pločniki in javno razsvetljavo, ob pomembnejših prometnicah pa tudi s kolesarskimi stezami in drugo urbano opremo prostora. Urbanistično pomembnejše ceste (ob katerih se uredijo tudi pločniki in kolesarske steze) se praviloma opremijo še z drevoredi.
16. člen
(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)
(1) OŽ bo v vseh naseljih zagotavljala površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa.
(2) Na območju OŽ se zgradi omrežja kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se obvezno urejajo tudi kolesarske steze in poti. Z občinami Savinjske regije OŽ pripravlja regijski projekt kolesarskih poti z nazivom »Kolesarske povezave v Savinjski regiji«, na podlagi katerega se bo izvedlo kolesarsko omrežje.
(3) Na območju OŽ je predvidena ureditev:
– daljinske kolesarske povezave Celje–Vransko (Savinja pri Levcu–Šešče) odsek D1 po nasipu Savinje in nasipu predvidenega suhega zadrževalnika,
– glavne kolesarske povezave Šešče–Logarska dolina (Ločica ob Savinji–Šešče) odsek G8 po nasipu Savinje in nasipu predvidenega suhega zadrževalnika,
– javne poti za kolesarje Šešče–Velenje.
(4) V okviru obstoječih cestnih povezav so opredeljene kolesarske povezave tako, da se navezujejo na sistem krožnih kolesarskih povezav v Spodnji Savinjski dolini:
– Petrovče–Kasaze–Migojnice–Žalec–Dobriša vas–Petrovče,
– Kasaze–Liboje–Zabukovica–Griže–Migojnice–Kasaze,
– Žalec–Griže–Šešče–Roje–Vrbje–Žalec,
– Griže–Zahom–Matke–Šešče–Griže,
– Šempeter–Podlog–Gotovlje–Ložnica–Žalec–Vrbje–Roje–Šempeter,
– Podlog–Jama Pekel–Sp. Ponikva–Studence–Gotoveljski zalog–Gotovlje–Podlog,
– Žalec–Ložnica–Velika Pirešica–Pernovo–Grmovje–Mala Pirešica–Zaloška Gorica–Arja vas–Petrovče–Dobriša vas–Žalec,
– Žalec–Vrbje–Spodnje Roje–Šešče–Tabor–Vransko–Polzela–Grušovlje–Podlog–Gotovlje–Žalec.
(5) Državne kolesarske povezave bodo v poljubnem zaporedju izvedene kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno.
(6) Hodniki za pešce se dogradijo na vseh glavnih, regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja.
(7) Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne, turistične namene in v omrežje evropske pešpoti E6 in E7. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.
17. člen
(železniško omrežje)
(1) Skozi OŽ poteka enotirna železniška proga, ki preko Žalca povezuje Celje in Velenje.
(2) Uredi se rekonstrukcija obstoječe proge in zavarovanje postaj s signalno varnostnimi napravami ter ureditev izvennivojskega križanja železniške proge s cestnim omrežjem povsod, kjer je to mogoče.
2.4.1.1 Mirujoči promet
18. člen
(mirujoči promet)
V Žalcu, Šempetru in Petrovčah je potrebno zgraditi in zagotoviti ustrezno število parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov je pogojena z izgradnjo ustreznega števila parkirnih mest za zaposlene, obiskovalce in stanovalce.
2.4.1.2 Letališče
19. člen
(letališče)
(1) V OŽ ni letališča, vendar sega v območje OŽ vplivno območje letališča Levec z referenčno kodo B2, ki se razvija kot letališče regionalnega pomena kategorije z referenčno kodo C3.
(2) Mestna občina Celje in OŽ bosta skupaj pristopili k izdelavi izvedbenega prostorskega akta za območje letališča, ki naj bi med drugim opredelil tudi površine za razvoj oziroma širitev letališča.
2.4.1.3 Javni potniški promet
20. člen
(javni potniški promet)
(1) Med Žalcem in zaledjem se vzpostavi učinkovit javni potniški promet. Preko OŽ po glavni cesti GI-5 in regionalni cesti RII-447 poteka proga medkrajevnega primestnega avtobusnega prometa in lokalnega prometa v Prebold, Polzelo, Šempeter in Celje.
(2) Primestni promet je organiziran znotraj OŽ. Ob urejanju gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe predvidijo nove avtobusne linije in zgradijo avtobusna postajališča, ki se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Z izgradnjo povezanega prometnega omrežja bodo vzpostavljene možnosti za bolj razvejan javni potniški promet.
(3) Železniška proga preko Žalca povezuje Celje in Velenje. Na območju OŽ je železniška postaja v Žalcu in železniški postajališči v Petrovčah in Šempetru.
2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
2.4.2.1 Oskrba s pitno vodo
21. člen
(oskrba s pitno vodo)
(1) OŽ bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vse vodne vire in izvajala gradnje novih ter prenove obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem bo zagotovila oskrbo z vodo poseljenih območij v občini.
(2) Preko osrednjega dela OŽ poteka vzporedno z reko Savinjo na njeni severni strani prenosni cevovod za pitno vodo/magistralni vodovod.
(3) Posamezna naselja se s pitno vodo oskrbujejo iz distribucijskega vodovoda ali iz lokalnih vodovodnih omrežij.
(4) V OŽ je dolgoročno predvideno vzdrževanje, dograjevanje, ureditev in modernizacija objektov obstoječega vodovodnega omrežja: vodovod Žalec, Šempeter, Griže, Ponikva, Podkraj ter lokalnih vodovodov za posamezne domačije v hribovitih krajih občine.
(5) Za zagotavljanje nemotene oskrbe naselij s pitno vodo v OŽ, oziroma posameznih območij ali objektov, se predvidi sočasna izvedba investicij z vidika izgradnje novih cevovodov, zajema dodatnih vodnih virov, rezervoarjev, črpališč ter obnova obstoječega vodovodnega omrežja v smislu večanja profilov cevovodov ter zamenjave dotrajanih materialov.
(6) Večji del razpršene poselitve, predvsem v višje ležečih predelih, je oskrbovana z vodo iz lastnih vodnih zajetij. Naselja, ki jih ne bo mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se bodo oskrbovala preko lastnih zajetij, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.
2.4.2.2 Vodni viri
22. člen
(vodni viri)
(1) Na območju OŽ so z odloki zavarovana vodovarstvena območja vodnih virov:
– Levec (Medlog) – Odlok o varstvenih pasovih virov pitne vode na območju Medloga (Uradni list SRS, št. 1/83),
– Vrbje – Odlok o varstvenih pasovih virov pitne vode v Vrbju (Uradni list RS, št. 57/93),
– Roje pri Šempetru – Odlok o vodovarstvenih območjih vodnega vira Roje pri Šempetru (Uradni list RS, št. 6/02),
– Odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99).
(2) V odlokih so določeni, poleg območja zajetja, naslednji varstveni pasovi:
– najožji, I. varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja,
– ožji, II. varstveni pas s strogim režimom zavarovanja,
– širši, III. varstveni pas s higiensko-tehničnim režimom zavarovanja.
(3) Za zavarovanje so predvidena vodovarstvena območja vodnih teles:
– zajetje Ramšak in vrtina Li2 Liboje,
– zajetje Švarc 2 in vrtina Li1 Liboje,
– zajetje Švarc 1,
– zajetje Kapla,
– zajetje Jedert 1,
– zajetje Jedert 2,
– zajetje Gaberšek,
– zajetje Štarkelj,
– vrtina VG-1 (Matijevec),
– zajetje Istaje,
– zajetje Ponikva,
– črpališče Vrbje,
– črpališče Roje.
2.4.2.3 Odvajanje in čiščenje odpadne vode
23. člen
(odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1) Dogradijo se obstoječi ter zgradijo se novi sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(2) Za odvajanje in čiščenje odpadnih in fekalnih vod je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v Žalcu, Petrovčah, Šempetru, Dobriši vasi, Arji vasi, Gotovljah, Vrbju, delu Griž/Migojnic, delu Podvina in Levcu ter centralna čistilna naprava Kasaze. Kanalizacijsko omrežje se razvija prvenstveno v širšem osrednjem delu občine, prednostno na območju strnjenih naselij.
(3) Na območju razpršene poselitve oziroma izven območij strnjenih naselij se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih in manjših sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni in manjši sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata. Do izgradnje kanalizacije, in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije, se komunalne odpadne vode tako odvajajo ločeno od ostalih vod v male komunalne čistilne naprave; odvajanje komunalnih odpadnih vod v greznice ni dovoljeno.
(4) Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo). Na območjih, kjer geološka sestava omogoča ponikanje, se predvidi ponikanje padavinskih vod.
2.4.2.4 Ravnanje z odpadki
24. člen
(ravnanje z odpadki)
OŽ bo zagotavljala celovit sistem ravnanja z odpadki v katerega bodo vključeni vsi povzročitelji odpadkov: vsa gospodinjstva, negospodarske in gospodarske dejavnosti. Na lokalni ravni se zagotovi izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, v zbiralnicah nenevarnih frakcij (ekološki otoki) in v zbirnem centru. Organiziran bo odvoz odpadkov na Regijski center za ravnanje z odpadki v Celju, obdelava odpadkov in odlaganje oziroma odstranjevanje.
2.4.2.5 Oskrba z energijo
25. člen
(oskrba z energijo)
(1) Zasnova oskrbe OŽ z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo.
(2) OŽ bo zagotavljala učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije: lesna biomasa, sončna energija, geotermalna energija in druge.
2.4.2.6 Elektrika
26. člen
(elektrika)
(1) Elektroenergetsko infrastrukturo na območju OŽ sestavljajo:
– DV 110 kV Šoštanj – Podlog I,
– DV 110 kV Šoštanj – Podlog II,
– DV 2x110 kV Podlog – Celje – Lipa,
– DV 2x110 kV Podlog – Žalec – Laško (montiran samo en sistem),
– DV 110 kV Podlog – Podlog DES,
– DV 110 kV Podlog – Mozirje,
– DV 220 kV Cirkovce – Podlog,
– DV 220 kV Šoštanj – Podlog,
– DV 220 kV Podlog – Obersielach (m. R Avstrija),
– DV 220 kV Beričevo – Podlog,
– DV 400 kV Maribor – Podlog,
– DV 400 kV Šoštanj – Podlog,
– DV 400 kV Beričevo – Podlog,
– RTP 400/220/110 kV Podlog.
(2) Na območju občine so predvideni naslednji elektroenergetski objekti:
– DV 2x400 kV Podlog – Celje,
– DV 2x400 kV Mihovce – Podlog,
– DV 2x400 kV Beričevo – Podlog.
(3) Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV.
(4) OŽ ohranja zahteve, ki izhajajo iz veljavnega plana, da se za izvajanje načrtovanih novih visokonapetostnih daljnovodov prednostno ohranjajo obstoječi koridorji, zato je potrebno upoštevati:
– elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se prednostno predvidi kabliranje le-teh,
– pri razvoju energetskih sistemov se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov mora temeljiti na varčni in smotrni rabi prostora ob ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora. Prostorski razvoj energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih, pri čemer se teži k zmanjševanju njihovega števila,
– umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute,
– z uvajanjem novih tehnologij na področju prenosa in distribucije električne energije se maksimalno izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev,
– pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami,
– predvideni elektroenergetski vodi in naprave se umeščajo s srednjeročnimi letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v elektroenergetskem omrežju in v skladu z Razvojem elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2035).
2.4.2.7 Plinovodno omrežje
27. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Prenosno plinovodno omrežje na območju OŽ sestavljajo:
– M2; MMRP Rogatec – RMRP Vodice; premer 400 mm; tlak 50 bar,
– M2/1; MMRP Rogatec – RP Podlog; premer 800 mm; tlak 70 bar,
– M2/1-2; predvideni M2/1 odsek Podlog –Trojane (je v fazi gradnje); premer 800 mm; tlak 70 bar,
– P232A; MRP Žalec – MRP Mlekarna Žalec; premer 150 in 100 mm; tlak 6 bar,
– P233A; od P232A v km 0+419 – MRP Liboje; premer 100 in 150 mm; tlak 6 bar,
– P2342A; od P2341A v km 0+650 – MP Juteks Žalec; premer 100 mm; tlak 1 bar,
– P234A; od P233A v km 1+725 – RP Novo Celje; premer 100 mm; tlak 6 bar,
– P2341A; RP Novo Celje – MP Ferralit; premer 150 in 200 mm; tlak 1 bar,
– P252B; MRP Šempeter Savinjski Dolini – SIP Šempeter; premer 150 mm; tlak 1 bar,
– P253B; MRP Šempeter – IGM Gradnja; premer 100 mm; tlak 1 bar,
– R23A; od M2 v km 45+200 – MRP Žalec; premer 100 mm; tlak 50 bar,
– R24; od M2 v km 47+908 – MRP Ravne; premer 200 mm; tlak 50 bar,
– R25B; od R25 v km 0+002 – MRP Šempeter v Savinjski Dolini; premer 100 mm; tlak 50 bar
– načrtovani prenosni plinovod M9 Kidričevo – Vodice.
(2) Distribucijsko plinovodno omrežje je izgrajeno na območju naselij Žalec, Šempeter, Petrovče, Arja vas, Drešinja vas, Levec, Griže/Migojnice, Vrbje, Gotovlje, Ložnica, Podvin in Velika Pirešica.
(3) Oskrba z zemeljskim plinom je že izvedena v vseh večjih naseljih občine, predvidena pa je še gradnja plinovoda na območju Arnovskega gozda, Podloga, severnega dela KS Šempeter, Ložnice in Škafarjevega hriba.
2.4.2.8 Obnovljivi viri
28. člen
(obnovljivi viri)
(1) Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije na celotnem območju OŽ, pri čemer se zagotavlja, da bodo objekti in ureditve prostorsko usklajeni, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.
(2) Na področju ogrevanja objektov in sanitarne vode se bo, kljub obvezni uporabi ekološko sprejemljivih goriv (lahko kurilno olje, zemeljski plin in lesna biomasa), spodbuja uporaba obnovljivih virov ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd). Usmerja se v izgradnjo nizko energijskih stavb, pasivnih stavb, sanacijo sistemov ogrevanja, namestitev toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne vode in namestitev fotonapetostnih sistemov za pridobivanje električne energije iz sonca ter za ogrevanje sanitarne vode.
(3) Pri sistemih izrabe sončne energije za proizvodnjo elektrike in toplote imajo prednost postavitve sončnih elektrarn na objekte (ob upoštevanju varstvenih režimov), predvsem strehe objektov večjih razsežnosti. Sončne elektrarne na tleh se umešča samo na degradiranih površinah.
2.4.2.9 Komunikacijska infrastruktura
29. člen
(komunikacijska infrastruktura)
(1) V OŽ se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se internetne priključke za gospodinjstva, ki še nimajo dostopa do svetovnega spleta.
(2) Skladno s potrebami se izvede rekonstrukcija, posodobitev oziroma izgradnja novega telekomunikacijskega omrežja.
(3) Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se prvenstveno uporabljajo površine obstoječega javnega dobra. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtovati predvsem zaradi naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot ter varovanih objektov in območij kulturne dediščine.
2.4.2.10 Druga področja GJI
30. člen
(pokopališča)
(1) V OŽ je šest pokopališč, in sicer v Žalcu, Grižah, Šempetru, Gotovljah, Ponikvi in Galiciji. Načrtuje se izgradnja novega pokopališča v Libojah ter širitve pokopališč v Šempetru, Ponikvi in Galiciji.
(2) Širijo se pokopališča Ponikva, Šempeter in Žalec.
(3) Načrtuje se novo pokopališče v Libojah.
2.4.2.11 Grajeno javno dobro
31. člen
(ureditev javnih površin v naseljih)
(1) V občinskem središču in večjih naseljih se uredi zeleni sistem (parki, zelenice, igrišča) in ohrani značilne mestne drevorede, zasaditve ter posamezno drevje in vzpostavi sistem javnih odprtih površin mesta (trgi, ploščadi). Uredijo se kolesarske in pešpoti.
(2) V vaških naseljih se ohranja osrednji vaški prostor. Po potrebi se vzpostavljajo novi »trgi«, parki in zasaditve. Ohranjajo se obstoječe zelene površine.
(3) Po naseljih in v mestnih soseskah se uredi otroška igrišča.
32. člen
(zasnova javnih površin zunaj naselij)
Vzpostavijo se rekreacijske površine, kolesarske poti in pešpoti v naravnem okolju. Tematske poti (sprehajalne, planinske, učne ipd.) povezujejo naravno in kulturno dediščino ter značilnosti v prostoru.
2.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
33. člen
(območja naselij)
(1) OŽ je do sprejetja tega odloka o OPN svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala z VPA 2002, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v območja, ki so bila opredeljena kot ureditvena območja naselij, ki se jih ohranja. Kot okvirna območja naselij v tem OPN se upoštevajo vsa ureditvena območja naselij.
(2) Na območju občine je opredeljenih 91 območij naselij (ON):
– Arja vas: AR_1, AR_2
– Brnica: BR_1
– Drešinja vas: DR_1
– Galicija: GA_1, GA_2, GA_3, GA_4, GA_5, GA_6, GA_7, GA_8
– Gotovlje: GO_1, GO_2, GO_3, GO_4, GO_5, GO_6, GO_7
– Griže/Migojnice: GR_1
– Hramše: HR_1, HR_2, HR_3, HR_4
– Kasaze: KA_1, KA_2, KA_3, KA_4, KA_5
– Kale: KL_1, KL_2, KL_3
– Levec: LE_1
– Liboje: LI_1, LI_2, LI_3, LI_4, LI_5, LI_6
– Ložnica pri Žalcu: LO_1, LO_2
– Mala Pirešica: MA_1
– Pernovo: PR_1, PR_2, PR_3, PR_4, PR_5, PR_6
– Petrovče: PE_1
– Podkraj: PK_1
– Podlog v Savinjski dolini: PD_1, PD_2
– Podvin: PV_1
– Pongrac: PG_1, PG_2, PG_3, PG_4
– Ponikva pri Žalcu: PO_1, PO_2, PO_3, PO_4, PO_5
– Ruše: RU_1
– Spodnje Grušovlje: SG_1
– Spodnje Roje: SP_1
– Studence: ST_1, ST_2, ST_3, ST_4, ST_5, ST_6, ST_7
– Šempeter v Savinjski dolini: ŠE_1
– Velika Pirešica: VE_1, VE_2, VE_3, VE_4
– Vrbje: VR_1
– Zabukovica: ZA_1, ZA_2
– Zaloška Gorica: ZŠ_1
– Zavrh pri Galiciji: ZV_1, ZV_2, ZV_3
– Zgornje Grušovlje: ZG_1, ZG_2
– Zgornje Roje: ZR_1
– Žalec: ŽA_1, ŽA_2
– Železno: ŽE_1, ŽE_2.
(3) V naselja se v minimalnem obsegu vključujejo posamezni objekti na neposrednem robu naselij. Na območjih naselij, kjer so predvidene širitve v skladu s strateškim delom OPN in konceptualnim delom urbanističnega načrta, se v ta območja vključijo tudi posamični objekti razpršene gradnje.
34. člen
(razpršena gradnja)
Na območju OŽ se pojavlja razpršena gradnja, ki pomeni takšno razmestitev objektov, da med njimi ostajajo nepozidana ali kmetijska zemljišča, to je gradnjo z nizko gostoto naselitve ter s stihijsko ali parcialno ureditvijo naselij. Povečini gre za posamezne objekte ob strnjenih naseljih ali na novih lokacijah sredi kmetijskih zemljišč. Pogoste so tudi skupine objektov ob naseljih ali na ločenih lokacijah (vizualna degradacija) neustrezne namembnosti.
35. člen
(območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje)
(1) Znotraj območja OŽ je opredeljenih več območij sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v območje obstoječega naselja. Kriteriji so določeni glede na prostorsko povezanost območja sanacije z obstoječim naseljem (funkcionalna in oblikovna), neracionalno izrabo prostora, vizualno degradacijo, negativne vplive na kulturno dediščino, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, ogrožanje vodnih virov, potencialno ogroženih območij ter nezadostno izrabljeno komunalno opremljenost.
(2) Območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v območje obstoječega naselja, obsegajo naslednje ON po posameznih naseljih:
– Arja vas: AR_1
– Drešinja vas: DR_1
– Galicija: GA_1, GA_2, GA_3, GA_4, GA_6
– Gotovlje: GO_1, GO_3, GO_4, GO_6, GO_7
– Griže/Migojnice: GR_1
– Hramše: HR_1, HR_2, HR_3
– Kasaze: KA_1, KA_2, KA_3, KA_4, KA_5
– Kale: KL_1, KL_2, KL_3
– Liboje: LI_1, LI_2, LI_3, LI_6
– Mala Pirešica: MA_1
– Pernovo: PR_1, PR_2, PR_4, PR_5, PR_6
– Petrovče: PE_1
– Podkraj: PK_1
– Podlog v Savinjski dolini: PD_1
– Pongrac: PG_1, PG_2
– Ponikva pri Žalcu: PO_1, PO_2, PO_3, PO_4, PO_5
– Spodnje Grušovlje: SG_1
– Spodnje Roje: SP_1
– Studence: ST_1, ST_2, ST_3, ST_5, ST_6, ST_7
– Velika Pirešica: VE_1, VE_3, VE_4
– Vrbje: VR_1
– Zabukovica: ZA_1
– Zavrh pri Galiciji: ZV_1, ZV_2
– Zgornje Grušovlje: ZG_1
– Zgornje Roje: ZR_1
– Železno: ŽE_1.
36. člen
(območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje)
(1) Na območju naselja Hramše se s sanacijo razpršene gradnje opredeli novo naselje z oznako ON HR_4, za površine počitniških hiš.
(2) Na območju naselja Liboje se s sanacijo razpršene gradnje uredi novo naselje z oznako ON LI_4.
(3) Na območju naselja Pongrac se s sanacijo razpršene gradnje uredi novo naselje z oznako ON PG_4.
(4) Na območju naselja Zabukovica se s sanacijo razpršene gradnje uredi novo naselje z oznako ON ZA_2.
(5) Na območju naselja Zgornje Grušovlje se s sanacijo razpršene gradnje uredi novo naselje z oznako ON ZG_2.
(6) Za vsa nova naselja se izdela OPPN.
37. člen
(ostala območja razpršene gradnje)
Razpršena gradnja se v izvedbenem delu OPN prikaže kot fundus objekta (informacija o dejanskem stanju) oziroma je brez oznake v grafičnem delu.
2.6 Okvirna območja razpršene poselitve
38. člen
(okvirna območja razpršene poselitve)
(1) Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem na hribovitem območju v severnem in južnem delu OŽ. Območja razpršene poselitve na območju OŽ so vsa tista območja, ki niso zajeta v opredeljena območja naselij in so v primerjavi z njimi manj intenzivno poseljena. Morfologija poselitve ima značilnosti avtohtone poselitve, predvsem obstoječe kmetije ali kasnejše novogradnje, vendar so v tem območju tudi primeri razpršene gradnje. Na območju OŽ so območja poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve. Predstavljajo jih predvsem:
– samotne kmetije, zaselki, razložena in raztresena naselja,
– lovske, gozdarske koče, planinski domovi,
– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, znamenja ipd.).
(2) V manjšem obsegu se razpršena poselitev pojavlja tudi v dolinskem delu poselitve v okolici strnjene poselitve.
39. člen
(razvoj razpršene poselitve)
(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(2) Zunaj območja naselja se lahko načrtujejo naslednje prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih:
– ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti,
– ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura),
– ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro),
– za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine,
– za namen športa in rekreacije,
– za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja,
– za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine.
(3) Izven naselij in opredeljenih območij stavbnih zemljišč se omogoča gradnja novih ali nadomestnih kmetij za kmetije, katerih razvoj temelji na obstoječih lokacijah ali v naseljih, kjer ni več razvojnih možnosti. Za potrebe kmetije je mogoča prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah ter obdelovalnih površinah omogočen neoviran dostop do gospodarskih dvorišč.
(4) V izvedbenem delu OPN se opredelijo območja ureditev izven naselij, skladno z opredeljenimi kriteriji za načrtovanje na najboljših kmetijskih zemljiščih.
2.7 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
2.7.1 Notranji razvoj naselja
40. člen
(notranji razvoj naselij)
(1) Naselja se bodo praviloma razvijala navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Notranji razvoj naselja ima prednost pred širjenjem na nova območja. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti. Površine za gradnjo se določijo na območjih, ki imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere. Ob tem se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju in povezave z odprto krajino.
(2) Razvoj poselitve je potrebno osredotočiti na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih območjih poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno:
– ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe urbanega prostora,
– ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture urbanega prostora,
– ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.
2.7.2 Prenova naselij
41. člen
(prenova naselij)
(1) Prenova ima prednost pred novogradnjo v naseljih, ki so del širše prostorske identitete in predstavljajo kvalitetno stavbno dediščino, še posebno, če imajo njeni deli kljub določenim degradacijam v zadostni meri ohranjene značilne sestavine. Načrtuje se ponovno ali novo primerno rabo obstoječe stavbne strukture in zgrajene infrastrukture.
(2) Prenova bo morala postati oblika urbanističnega urejanja naselja, ki vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju vseh omejitev in se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovo jeder, bivanjsko in funkcijsko neustreznih delov naselij ali posameznih stavb se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuščenih območij in sanirati degradirana območja. Prenova naj vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.
(3) Zagotovi se delna prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana vaška jedra.
(4) Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer naj se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje. Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(5) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. ter druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.
(6) Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.
(7) Naselja, katerih deli so opredeljeni za delno prenovo, so Žalec, Šempeter v Savinjski dolini in Petrovče.
2.7.3 Širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave
42. člen
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)
(1) Prostorske možnosti za razvoj bo OŽ zagotavljala tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij. Širitev poselitve se navezuje na zgoščanje in zaokrožanje poselitvenih območij z večjimi sklopi parcel ter vzporednimi izboljšavami prometnih povezav in komunalnih ureditev. Za območja širitve naselij so namenjene površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja.
(2) OŽ načrtuje širitev naselij skladno s kriteriji iz državne strategije in s tem zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti.
(3) Razvoj naselij se usmerja ob upoštevanju meril in strokovnih podlag za poselitev. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju tudi kot posamična stavbna zemljišča.
(4) Nova območja za pozidavo se lahko v omejenem obsegu načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
(5) V vseh lokalnih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini je treba zagotavljati možnosti za stanovanjsko gradnjo, v večjih naseljih pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.
(6) Počitniška gradnja naj se izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij in ne kot nove širitve na nepozidane površine okrog naselij.
(7) Nove površine stavbnih zemljišč, ki pomenijo širitev naselja, so določene na podlagi primanjkljaja obstoječih kapacitet v obstoječi grajeni strukturi znotraj naselja ter razvojnih potreb in so predvidene v ON:
– Arja vas: AR_1, AR_2
– Drešinja vas: DR_1
– Galicija: GA_1, GA_8
– Gotovlje: GO_1, GO_7
– Griže/Migojnice: GR_1
– Hramše: HR_1
– Kasaze: KA_1, KA_2, KA_3
– Kale: KL_1, KL_2, KL_3
– Levec: LE_1
– Liboje: LI_1
– Ložnica pri Žalcu: LO_1
– Pernovo: PR_1, PR_5
– Petrovče: PE_1
– Podkraj: PK_1
– Podlog v Savinjski dolini: PD_1
– Ponikva pri Žalcu: PO_3
– Ruše: RU_1
– Spodnje Grušovlje: SG_1
– Spodnje Roje: SP_1
– Studence: ST_3, ST_4
– Šempeter v Savinjski dolini: ŠE_1
– Velika Pirešica: VE_3, VE_4
– Vrbje: VR_1
– Zabukovica: ZA_1
– Zavrh pri Galiciji: ZV_1, ZV_2
– Zgornje Grušovlje: ZG_1
– Žalec: ŽA_1.
2.7.4 Razvoj dejavnosti po naseljih
43. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naselja se lahko umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
(2) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone.
(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinska in lokalna središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost (razvit javni potniški promet, kolesarske in pešpoti).
(4) OŽ bo uskladila in povezala ponudbo na področju kulture tudi za potrebe razvoja turizma. V občinskem središču so skoncentrirane dejavnosti na področju kulture (občinska knjižnica, 14 kulturnih domov, 6 muzejev). Kulturna dejavnost se bo primarno razvijala v občinskem središču in po potrebi v pomembnejših središčih Šempeter in Petrovče.
(5) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče in dopolnilne dejavnosti.
(6) V vaških naseljih so dopustne dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje. Mogoč je razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd, ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti (vrtci, šole, domovi obšolskih dejavnosti), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.
2.7.5 Sanacija razpršene gradnje
44. člen
(sanacija razpršene gradnje)
(1) Na območjih razpršene gradnje se preprečuje nadaljnja razpršena gradnja.
(2) Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet.
(3) Razpršena gradnja, predvsem posamične stanovanjske hiše zunaj naselij, se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z zgoščevanjem, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo. Prostorski pogoji in drugi ukrepi se za posamezna območja sanacije razpršene gradnje določijo v OPPN.
2.7.6 Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve
45. člen
(ohranjanje območij razpršene poselitve)
Ohranja se razpršena poselitev, ki je tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih malih naselij, ki jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone poselitve. Znotraj opredeljenih enot razpršene poselitve bodo možni posegi skladno z določili za obravnavano EUP.
2.7.6.1 Urbanistično oblikovanje naselij
46. člen
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celot. Arhitekturna prepoznavnost se ustvari z načrtnim notranjim razvojem in prenovo naselij. Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Ureditve v predvidenih območjih naj povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij. Višinski gabariti naj ne presegajo gabaritov obstoječe pozidave.
(2) Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno prilagajajo obstoječi kakovostni strukturi tako, da se zagotavlja tipološka enotnost. V območju jedra naselja se novi objekti prilagajajo tradicionalni strukturi, v vseh ostalih območjih pa je dovoljeno uvajanje sodobnih arhitekturnih principov oblikovanja, ki pa morajo biti v sozvočju z obstoječimi.
(3) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij se upošteva značilnosti tradicionalnega stavbarstva z namenom vzpostavljanja kakovostnih ambientov pokrajine in ohranjanja avtohtonih oblik poselitve. Varuje se robove naselij kot delov kulturne krajine.
2.7.6.2 Koncept prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt
47. člen
(urbanistični načrti)
Za Žalec, Šempeter in Petrovče se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnih načrtov.
48. člen
(zasnova razvoja naselja Žalec)
(1) Koncept razvoja naselja
– naselje Žalec se bo razvijalo skladno s svojo vlogo v omrežju naselij kot občinsko središče z večjim deležem stanovanjskih območij ter z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvo okolja.
– občinsko središče mora biti oblikovano kot prepoznavna entiteta z lastno podobo, gravitacijskim zaledjem in sorazmerno samo-oskrbnim funkcionalnim ustrojem. V takšnem središču je treba zagotoviti možnost dostopa do različnih oblik JPP.
– osnovni koncepti prostorskega razvoja so zgoščevanje in zapolnjevanje prostih površin, ohranjanje in prenova historičnega jedra naselja ter širitve naselja ob robovih strnjene pozidave. Predvidijo se širitve naselja za proizvodna območja in centralne dejavnosti v južnem in vzhodnem delu naselja. Nova stanovanjska pozidava se usmerja v obstoječa območja, predvsem v sosesko Žalec – zahod, ki je še v celoti neizgrajena.
– predvidi se prenova historičnega mestnega jedra naselja Žalec. Prenova se osredotoča v boljši izkoristek neizkoriščenih površin in posameznih opuščenih objektov ter v izboljšanje komunalne opremljenosti in povečanje kakovosti bivanja. Sem spada tudi območje opuščenih proizvodnih objektov v mestu, Kolodvorska ulica.
(2) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa tvori Prometna študija mesta Žalec z navezavo na primarno prometno omrežje, ki jo je izdelal Lineal d.o.o., Maribor, št. proj. 661-PROM 06, november 2007, katera predlaga naslednje ukrepe:
– neposredna navezava Trubarjeve ulice na severno obvoznico.
– v primeru popolnega zaprtja Šlandrovega trga (od Ulice Savinjske čete do Pokopališke ulice) je nujna predhodna vzpostavitev podaljška Trubarjeve, sicer je obremenitev navezovalnih cest na severovzhodnem predelu mesta Žalec prevelika (in varnostno neugodna za območje osnovne šole).
– vzpostavitev podaljška Hmeljarske ceste do Celjske ceste.
– izgradnja garažne hiše.
– vzpostavitev peš cone na območju Šlandrovega trga (možen časovno omejen vstop za dostavo).
– hkrati z izvedbo predvidenih zazidalnih načrtov spremljati prometno dogajanje ter le temu prilagajati prometne ureditve oziroma režime.
– izgradnja južne in vzhodne obvoznice, ki bi v kombinaciji s severno obvoznico prevzele ves prometni tranzit ter s tem razbremenile promet v samem mestu.
– obvoznica na južni in vzhodni strani naselja se bo med naseljema Žalec in Petrovče priključevala na obstoječo severno obvoznico oziroma regionalno cesto ter rešila tudi prometno navezavo obstoječih in predvidenih proizvodnih območij in jim omogočila direktne dostope z južne smeri. Na predvideno obvoznico se predvidijo navezave obstoječega prometnega omrežja, ki poteka v smeri proti Grižam in Vrbju.
– novo prometno omrežje se izgradi v območjih predvidenih širitev. Za izgradnjo stanovanjske soseske Žalec zahod je na severni obvoznici izgrajen priključek. Sekundarno cestno omrežje je potrebno dopolniti v območjih notranjega razvoja, kar vključuje predvsem javne poti. Prednostno je omrežje cest opremiti s peš in kolesarskimi povezavami in peš površinami.
– zagotovi se preurejanje, rekonstrukcija in sanacija javnega prostora naselja, zagotavljanje ustreznih profilov cest in ulic, oblikovanje drevoredov ob vpadnicah, urejanje trgov in športnih površin ter igrišč v stanovanjskih soseskah.
– v mestu je glavno avtobusno postajališče za medkrajevni promet na območju novejšega mestnega središča ob Savinjski cesti in dve postajališči ob Celjski cesti za lokalni promet. Predvidena je prestavitev glavne avtobusne postaje za medkrajevni promet v območje križišča Ulice heroja Staneta s severno obvoznico ob obstoječ trgovski objekt ter ureditev novih postajališč za lokalni promet na območju stanovanjske soseske Žalec zahod.
– železniška postaja se nahaja v južnem delu naselja. Predvideva se prestavitev industrijskega tira in nakladalne rampe iz lokacije ob Ulici Savinjske čete v območje tirov južno od železniške postaje. Industrijski tir bo namenjen za pretovarjanje razsutih tovorov tudi drugih uporabnikov.
(3) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
– osnovno vodilo pri oblikovanju naselja je ohranjanje historičnega jedra in značilnih vedut v naselju ter kvalitetnih grajenih in naravnih prostorov (predvsem naj se varuje osrednji trg – mestno jedro na Šlandrovem trgu, mestni park in park ob cerkvi sv. Miklavža). Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje (območje novejšega mestnega središča s peš površinami ob objektih (kulturni dom, glasbena šola …). Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Na območju naselbinske dediščine se upoštevajo pogoji spomeniško varstvene službe.
(4) Koncept zelenega sistema naselja
– ohrani in razvije se območje za športne in rekreacijske dejavnosti v osrednjem delu naselja. Ohranja se obstoječe zelene površine v mestu, vključno s posameznimi zelenicami. Predvidi se nov oblikovan trg oziroma park v območju stanovanjske soseske Žalec zahod. Prometne površine se dodatno zasadijo z drevoredi ob ureditvi kolesarskih stez, predvsem velja to za pomembnejše prometnice, ki potekajo v smeri sever–jug.
– zelene površine se pojavljajo v osrednjem delu naselja, kjer se pojavljajo kot površine za šport in rekreacijo ter parkovne ureditve. Ob predvideni trasi obvoznice je ob južnem in vzhodnem robu območja širitve naselja ohraniti nepozidan pas zemljišč in vzpostaviti zeleni pas kot varovalna funkcija in kot vizualni prehod iz kmetijske rabe v proizvodno dejavnost.
– glavne prometne smeri so opremljene s hodniki za pešce. Predvidi se še dodatna ureditev za kolesarske steze in zasaditev drevoredov, zlasti ob javnih ulicah in regionalni cesti. Vmesne zasaditve drevoredov se predvidijo tudi na površinah za mirujoči promet.
(5) Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja
– naselje Žalec ima izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na obstoječo centralno čistilno napravo (CČN) Kasaze. Omrežje se rekonstruira oziroma dogradi, kjer je to potrebno. Predvidena je dograditev CČN Kasaze.
– odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo v Regijski center za ravnanje z odpadki v Celju.
– hrupu so izpostavljena predvsem območja ob regionalni cesti R II 367 Žalec–Šempeter in ob železnici. Na območju ob železnici, ki je obremenjeno s hrupom, se predvidijo širitve za proizvodne in centralne dejavnosti.
– južni del mesta leži v poplavnem območju visokih vod reke Savinje. Predvidena je izgradnja suhih zadrževalnikov, ki bodo locirani južno od območja urbanističnega načrta.
(6) Lokalni energetski koncept
– na območju urbanističnega načrta Žalec je izgrajeno javno plinovodno omrežje. V čim večji meri se kot energent ogrevanja pri novogradnjah ali rekonstrukcijah uporabi plin in obnovljivi viri energije,
– izgrajeno je toplovodno omrežje.
(7) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
– obstoječe naselje je opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo (elektroomrežje, javni plinovod, javni vodovod, javno kanalizacijsko omrežje, komunikacijsko omrežje). Za širitve poselitve kakor tudi za izboljšanje pogojev za bivanje in delo se predvidi ustrezna dograditev oziroma prenova posameznih omrežij.
(8) Koncept podrobnejše namenske rabe prostora
– stanovanjske dejavnosti so pretežno skoncentrirane v zahodnem in severovzhodnem delu mesta, nekaj stanovanjskih objektov je nanizanih tudi južno od železnice (območje starejših vil iz medvojnega obdobja). Večstanovanjski objekti se večinoma nahajajo zahodno od Ulice heroja Staneta.
– objekti centralnih dejavnosti se nizajo ob Celjski cesti, Šlandrovem trgu in Savinjski cesti ter na območju novega centra mesta, kjer so skoncentrirani avtobusna postaja, veleblagovnica, hotel, kulturni dom in druga javna poslopja. Širitev za centralne dejavnosti se predvidi na vzhodni strani mesta v podaljšku obstoječih območij centralnih dejavnosti.
– območja proizvodnih dejavnosti so locirana južno od železnice. Tudi širitve se nadaljujejo od obstoječe proizvodne cone proti vzhodu.
– prometne površine so vezane v glavnem na sistem obstoječih prometnih površin. Predvidi se sekundarno prometno omrežje znotraj predvidenih območij širitev naselja.
49. člen
(zasnova razvoja naselja Šempeter)
(1) Koncept razvoja naselja
– naselje Šempeter se bo razvijalo skladno s svojo vlogo v omrežju naselij kot pomembnejše lokalno središče z večjim deležem stanovanjskih območij ter z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvo okolja. Lokalno središče je dostopno z javnim potniškim prometom.
– osnovni koncepti prostorskega razvoja so zgoščevanje in zapolnjevanje prostih površin v naselju v okviru obstoječih dejavnosti posameznih prostorskih enot, ohranjanje in prenova historičnega jedra naselja ter širitve naselja ob robovih strnjene pozidave, kjer je že zagotovljena vsa potrebna infrastruktura. Šempeter se razvija kot strnjeno naselje z jasno izoblikovanimi grajenimi robovi. Strukturna urejenost upošteva obstoječo tipologijo naselja. Predvidi se širitve naselja za stanovanjsko dejavnost, proizvodna območja in centralne dejavnosti.
– ohranja se prepoznavne vedute, predvsem kvalitetna veduta na naselje z vzhodne smeri. Posebna kvaliteta naselja so objekti kulturne dediščine, in sicer arheološki park, antična nekropola in območje Rimske ceste, za katere je predvidena primerna prezentacija z dodatnimi turističnimi programi, s tem pa tudi krepitev turistične ponudbe naselja.
– nepozidana se ohranjajo zemljišča ob vodotoku Podvinska struga v južnem delu naselja, ki imajo vlogo v zelenem sistemu naselja in predstavljajo rekreacijski potencial.
(2) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
– predvideva se izgradnja obvoznice na južni strani naselja, ki se bo na zahodni strani naselja priključevala s krožiščem na regionalno cesto R II 367 Žalec–Šempeter, proti vzhodu pa bo Šempeter povezovala z naselji Žalec in Petrovče. Obvoznica bo rešila tudi prometno povezavo območja Aero, ki se sedaj napaja preko stanovanjskega območja. V jugovzhodnem delu naselja se predvidi dodatna navezava obstoječega prometnega omrežja na predvideno obvoznico.
– ob regionalni cesti se na manjkajočih odsekih uredi obojestranski hodnik za pešce in kolesarka steza z zelenimi pasovi ter rekonstruira dotrajane odseke ceste. Predvidi se povezovalna pešpot med antično nekropolo in območjem ohranjene Rimske ceste.
– sekundarno cestno omrežje je potrebno rekonstruirati in dopolniti v območjih notranjega razvoja. Prednostno pa je omrežje cest opremiti s peš in kolesarskimi povezavami in peš površinami.
– zagotovi se preurejanje, rekonstrukcija in sanacija javnega prostora naselja, zagotavljanje ustreznih profilov cest in ulic, oblikovanje drevoredov ob vpadnicah, urejanje trgov in športnih površin ter igrišč v stanovanjskih soseskah.
– površine za mirujoči promet: zagotoviti je potrebno ustrezen obseg in obliko javnih površin za mirujoči promet v bližini jedra naselja.
– ob regionalni cesti so štiri postajališča javnega potniškega prometa (dve za lokalni in dve za medkrajevni promet), ki ostajajo na obstoječih lokacijah. Železniška postaja se nahaja v severnem delu naselja.
(3) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
– osnovno vodilo pri oblikovanju naselja je ohranjanje historičnega jedra in značilnih vedut v naselju ter kvalitetnih grajenih in naravnih prostorov (predvsem naj se varuje vzhodni rob naselja z zasaditvijo ob rimski cesti in značilno veduto cerkve). Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Na območju naselbinske dediščine se upoštevajo pogoji spomeniško varstvene službe.
– ureditve v predvidenih območjih naj povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij. Višinski gabariti naj ne presegajo bistveno gabaritov obstoječe pozidave. V stanovanjskih območjih bo nižji gabarit, višji se predvidi v območjih centralnih dejavnosti.
(4) Koncept zelenega sistema naselja
– ohrani in razvije se območje za športne in rekreacijske dejavnosti v osrednjem delu naselja, kjer je predvidena izgradnja oziroma dograditev športno rekreacijskih površin. Ob vodotoku Podvinska struga se ohrani nepozidan pas zemljišč in vzpostavi zeleni pas, ki se nameni površinam za oddih, rekreacijo in šport. V čim večji meri se ohrani obstoječa obvodna vegetacija. Kot zeleni pas z zaščitno funkcijo varovanja pred vplivi avtoceste (hrup) se predvidijo območja urejenih zelenih površin – gosta zasaditev na stiku z avtocesto.
– na večjih območjih predvidenih širitev naselja za stanovanjsko pozidavo se predvidijo ustrezno velike vmesne zelene površine kot parkovne ureditve, otroška igrišča in površine za rekreacijo. Zelene cezure so tudi v območju še nepozidanega stanovanjskega območja v južnem delu naselja.
– glavne prometne smeri so opremljene s hodniki za pešce. Predvidi se še dodatna ureditev za kolesarske steze in zasaditev drevoredov, zlasti ob javnih ulicah in regionalni cesti. Vmesne zasaditve drevoredov se predvidijo tudi na površinah za mirujoči promet.
(5) Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja
– naselje Šempeter v Savinjski dolini ima izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na obstoječo centralno čistilno napravo (CČN) Kasaze. Omrežje se rekonstruira oziroma dogradi, kjer je to potrebno. Predvidena je dograditev CČN Kasaze.
– odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo v Regijski center za ravnanje z odpadki v Celju.
– hrupu so izpostavljena predvsem območja ob regionalni cesti R II 367 Žalec–Šempeter, ob avtocesti in ob železnici. Na območju, kjer se stikata stanovanjska pozidava in avtocesta, se predvidijo območja urejenih zelenih površin – zeleni pas z gosto zasaditvijo. Sicer se na severnem delu ob železnici predvidi proizvodna dejavnost in na zahodnem delu naselja ob avtocesti območje centralnih dejavnosti.
– predvideno območje širitve naselja za stanovanjsko pozidavo na jugovzhodnem delu naselja posega v vodovarstveno območje, II in III. stopnja varovanja. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati pogoje Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja.
– skrajni jugovzhodni del leži v poplavnem območju visokih vod reke Savinje. Predvidena je izgradnja suhih zadrževalnikov, ki bodo locirani južno od območja urbanističnega načrta.
(6) Lokalni energetski koncept
– na območju urbanističnega načrta Šempeter v Savinjski dolini je izgrajeno javno plinovodno omrežje. V čim večji meri se kot energent ogrevanja pri novogradnjah ali rekonstrukcijah uporabi plin in obnovljivi viri energije.
(7) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
– obstoječe naselje je opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo (elektro omrežje, javni plinovod, javni vodovod, javno kanalizacijsko omrežje, komunikacijsko omrežje). Za širitve poselitve kakor tudi za izboljšanje pogojev za bivanje in delo se predvidi ustrezna dograditev oziroma prenova posameznega omrežja.
(8) Koncept podrobnejše namenske rabe prostora
– območja stanovanj kot tudi predvidene širitve naselja za območja stanovanj se nahajajo v osrednjem delu naselja in predstavljajo pas, ki poteka od zahoda od stika z avtocesto proti vzhodu, kjer se zaključijo ob intenzivnih kmetijskih zemljiščih.
– območja centralnih dejavnosti se nizajo ob regionalni cesti v osrednjem delu naselja in se razvijajo v obstoječih območjih. Predvideno je novo območje centralnih dejavnosti ob avtocesti na skrajnem zahodnem robu naselja.
– območja proizvodnih dejavnosti so locirana ob severnem robu naselja ob železnici. Tudi širitve se nadaljujejo v pasu med železnico na severu in obstoječo pozidavo ob regionalni cesti na vzhodni strani naselja. Območje Aera ostaja na jugozahodni strani naselja.
– zelene površine se pojavljajo v osrednjem južnem delu naselja, kjer se pojavljajo kot površine za šport in rekreacijo ter parkovne ureditve. Ob vodotoku Podvinska struga se ohrani nepozidan pas zemljišč in vzpostavi zeleni pas, ki se nameni površinam za oddih, rekreacijo in šport.
– prometne površine so vezane v glavnem na sistem obstoječih prometnih površin. Predvidi se sekundarno prometno omrežje znotraj predvidenih območij širitev naselja.
– ob jugozahodnem robu naselja poteka potok Podvinska struga, ki predstavlja območje površinskih voda.
50. člen
(zasnova razvoja naselja Petrovče)
(1) Koncept razvoja naselja
– naselje Petrovče se bo razvijalo skladno s svojo vlogo v omrežju naselij kot pomembnejše lokalno središče z večjim deležem stanovanjskih območij ter z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvo okolja. Lokalno središče je dostopno z javnim potniškim prometom. Predvidi se širitve naselja za stanovanjsko dejavnost in proizvodna območja. Krepijo se centralne dejavnosti naselja v smislu oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
– osnovni koncepti prostorskega razvoja so zgoščevanje in zapolnjevanje prostih površin v naselju v okviru obstoječih dejavnosti posameznih prostorskih enot, ohranjanje in prenova historičnega jedra naselja ter širitve naselja ob robovih strnjene pozidave, kjer je že zagotovljena vsa potrebna infrastruktura. Petrovče se razvijajo kot strnjeno naselje z jasno izoblikovanimi grajenimi robovi. Strukturna urejenost upošteva obstoječo tipologijo naselja. Ohranja se prepoznavne vedute, predvsem kvalitetna veduta na naselje z vzhodne in z južne smeri.
– posebna kvaliteta naselja je dvorec Novo Celje s parkom, ki ga je potrebno ohranjati in promovirati v smislu kulturne dediščine z umestitvijo primernih vsebin (kultura, izobraževanje, turizem). Nepozidana se ohranjajo zemljišča ob južnem robu naselja (ob predvideni obvoznici), ki imajo vlogo v zelenem sistemu naselja in lahko tudi predstavljajo rekreacijski potencial. Ohranjajo in razvijajo se vmesne zelene površine kot športne in rekreacijske površine.
(2) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
– razvoj učinkovitega prometnega omrežja spada med prednostne naloge prostorskega razvojnega koncepta. Predvidene so izboljšave prometnih ureditev za vse udeležence v prometu.
– predvideva se izgradnja obvoznice na južni strani naselja, ki se bo na zahodni strani naselja s krožiščem nadaljevala proti zahodu proti naseljema Žalec in Šempeter ter proti severu na regionalno cesto R II 287 Žalec–Petrovče. Obvoznica bo rešila tudi prometno povezavo za obstoječo in predvideno območje proizvodnih dejavnosti, ki se sedaj napaja preko središča naselja – vaškega trga. V južnem delu naselja se predvidi dodatna navezava obstoječega prometnega omrežja na predvideno obvoznico.
– sekundarno cestno omrežje je potrebno rekonstruirati in dopolniti v območjih notranjega razvoja. Prednostno pa omrežje cest opremiti s peš in kolesarskimi povezavami in peš površinami.
– zagotovi se preurejanje, rekonstrukcija in sanacija javnega prostora naselja, zagotavljanje ustreznih profilov cest in ulic, oblikovanje drevoredov ob vpadnicah, urejanje trgov in športnih površin ter igrišč v stanovanjskih soseskah.
– površine za mirujoči promet: zagotoviti je potrebno ustrezen obseg in obliko javnih površin za mirujoči promet v bližini jedra naselja.
– javni potniški promet se odvija po regionalni cesti, lokalni cesti in železnici. Ob regionalni cesti sta postajališči javnega potniškega prometa, ob lokalni cesti v južnem delu naselja pa še dve za lokalni promet. Železniška postaja se nahaja v severnem delu naselja.
(3) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
– osnovno vodilo pri oblikovanju naselja je ohranjanje historičnega jedra in značilnih vedut v naselju ter kvalitetnih grajenih in naravnih prostorov. Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Na območju naselbinske dediščine se upoštevajo pogoji spomeniško varstvene službe.
(4) Koncept zelenega sistema naselja
– ohrani in razvije se območje za športne in rekreacijske dejavnosti v osrednjem delu naselja, kjer je predvidena izgradnja oziroma dograditev športno rekreacijskih površin.
– ohranja se območje parka ob dvorcu Novo Celje kot objekt vrtnoarhitekturne dediščine. Dolgoročno se predvidi selitev proizvodne dejavnosti iz območja parka ob dvorcu Novo Celje na ustreznejšo lokacijo.
– kot zeleni pas z zaščitno funkcijo varovanja pred vplivi hrupa s pomembnejših prometnih površin se predvidijo območja urejenih zelenih površin – gosta zasaditev na stiku s predvideno obvoznico na južni strani naselja.
– na večjih območjih predvidenih širitev naselja za stanovanjsko pozidavo se predvidijo ustrezno velike vmesne zelene površine kot parkovne ureditve, otroška igrišča in površine za rekreacijo. Na stiku predvidenih območij stanovanjskih površin in proizvodnih con se ohranja vmesni zeleni tampon kot protihrupna bariera – varovanje pred širjenjem hrupa. Predvidijo se zasaditve ob vstopnih in zbirnih cestah naselja. Podobno urejanje se predvidi tudi na površinah za mirujoči promet.
(5) Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja
– naselje Petrovče ima izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na obstoječo centralno čistilno napravo (CČN) Kasaze. Omrežje se rekonstruira oziroma dogradi, kjer je to potrebno.
– odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo v Regijski center za ravnanje z odpadki v Celju.
– hrupu so izpostavljena predvsem območja ob regionalni cesti in ob železnici. Na območju, kjer se stikata stanovanjska pozidava in trasa predvidene obvoznice, se predvidijo območja urejenih zelenih površin – zeleni pas z gosto zasaditvijo. Ob železnici na severni strani naselja se ohranijo obstoječi grajeni robovi.
– skrajni jugovzhodni del leži v poplavnem območju visokih vod reke Savinje. Predvidena je izgradnja suhih zadrževalnikov, ki bodo locirani južno od območja urbanističnega načrta.
(6) Lokalni energetski koncept
– na območju urbanističnega načrta Petrovče je izgrajeno javno plinovodno omrežje. V čim večji meri se kot energent ogrevanja pri novogradnjah ali rekonstrukcijah uporabi plin in obnovljivi viri energije.
(7) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
– obstoječe naselje je opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo (elektro omrežje, javni plinovod, javni vodovod, javno kanalizacijsko omrežje, komunikacijsko omrežje). Za širitve poselitve kakor tudi za izboljšanje pogojev za bivanje in delo se predvidi ustrezna dograditev oziroma prenova posameznega omrežja.
(8) Koncept podrobnejše namenske rabe prostora
– območja stanovanj se nahajajo v osrednjem delu naselja in predstavljajo pas predvidene širitve naselja.
2.8 Usmeritve za razvoj v krajini
51. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Usmeritve so izdelane za razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire: kmetijstvo, gozdarstvo, vode, naravne vrednote, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine.
(2) Na celotnem območju OŽ se prostorska razmerja med posameznimi rabami v krajini ohranjajo (kmetijske, gozdne površine).
(3) Cilji prostorskega razvoja krajine so:
– ohraniti prepoznavnost kulturnih in naravnih kakovosti krajine,
– izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini,
– zagotoviti varno, privlačno in prijetno bivalno okolje.
2.8.1 Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti, vezane na naravne vire
2.8.1.1 Zasnova kmetijstva
52. člen
(zasnova kmetijstva)
(1) Strateški cilji razvoja kmetijstva so: vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske pridelave, zagotavljanje primernega dohodka za kmetije.
(2) OŽ bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so:
– spodbujanje osnovne kmetijske proizvodnje v smislu spodbujanja vlaganja v objekte, novo tehnologijo in izboljšavo zemljišč (hmeljarstvo, živinoreja, sadjarstvo, ekološka in integrirana pridelava hrane),
– ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, tj. spodbujanje obnove travniških sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah,
– spodbujanje sonaravnega in ekološkega kmetovanja,
– spodbujanje razvoja čebelarstva,
– usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
(3) Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom. Na območjih prepoznanih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine pa se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.
(4) Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami (hribovita, strma in slabše dostopna območja) je potrebno spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.
(5) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je mogoča predvsem kmetijska raba. Trase infrastrukturnih objektov naj se usmerjajo na najboljša kmetijska zemljišča, le ko so izčrpane vse druge možnosti, pri čemer se jih naj prizadene v čim manjši možni meri. Druga kmetijska zemljišča je mogoče v skladu z usmeritvami tega dokumenta predvideti tudi za nekmetijske namene. Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo agromelioracije in druge zemljiške operacije zunaj zavarovanih območij ohranjanja narave, skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.
(6) Nove infrastrukturne objekte se umešča v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, zlasti najkvalitetnejših njivskih površin, hkrati pa naj se z novimi posegi ne drobi posestna struktura.
2.8.1.2 Usmeritve za razvoj gozdarstva in varstvo gozdov
53. člen
(zasnova gozdarstva)
(1) Zasnova gozdnih površin opredeljuje poleg večnamenskih lesno–proizvodnih gozdov še varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom. Kot varovalni gozdovi so razglašeni tisti gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, pa tudi tisti gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katerakoli druga ekološka funkcija.
(2) Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno–proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč, pri čemer je odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami uskladiti s službami, pristojnimi za varstvo gozdov.
(3) Na območjih z gozdom se ohranjajo sklenjene gozdne površine, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa se ustvari razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varuje gozdne otoke in gozdne koridorje.
(4) OŽ bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustne.
(5) Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, ob površinah obstoječe osnovne namenske rabe gozda, je potrebno vzdolž površin osnovne namenske rabe gozda načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.
(6) V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(7) Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, ni dovoljeno.
(8) V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu.
2.8.1.3 Usmeritve za upravljanje z vodami
54. člen
(upravljanje z vodami)
(1) Na področju vodnega gospodarstva so glavne naloge načrtno gospodarjenje z vodo, zaščita vodnih virov, izboljšanje odtočnega režima in nadaljevanje urejanja vodotokov na najbolj kritičnih mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod.
(2) Vode se načeloma izkorišča za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini.
(3) Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so predlagani sledeči ukrepi in usmeritve:
– varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda,
– varovanje podzemnih vod,
– zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov,
– načrtovanje protipoplavnih ukrepov na Savinji, Ložnici in ostalih vodotokih.
(4) Za poplavno ogrožena območja ob Savinji in Ložnici so izdelane karte razredov poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki so razvidni iz prikaza stanja prostora.
(5) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča.
(6) Na vodnem ali priobalnem zemljišču posegi oziroma gradnja niso dovoljeni, razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah.
(7) Obstoječe naravne retencijske površine (poplavne površine izven naselij) je potrebno zavarovati pred nadaljnjo degradacijo oziroma poselitvijo.
(8) Ohranjati in vzdrževati je potrebno vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečevanje širjenja površinskega onesnaženja v vodotoke). Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso. Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda, in pet metrov od meje brega voda 2. reda.
(9) Naravne vodotoke ohranjati v pretežni meri v naravnem stanju, ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd. Renaturacija reguliranih vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem, ambientalnem in ekološkem smislu.
2.8.1.4 Zasnova turizma in rekreacije
55. člen
(turizem in rekreacija)
(1) Razvija se različne oblike turizma, rekreacije in drugih prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo, ogled naravnih znamenitosti, ekoturizem in izobraževanje) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov in znamenitosti). Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti je zaradi razvoja drugih dejavnosti v prostoru upoštevati varstvene režime v prostoru, naravne in ustvarjene kakovost krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov. Turistične dejavnosti je potrebno med seboj povezati in dopolnjevati. Objekti za potrebe turizma se umešča pretežno v območja naselij. Prednostna območja za turizem in rekreacijo so:
– jama Pekel in Ponikovski kras,
– športno rekreacijska območja (smučišče Liboje, plezališče Kotečnik, golf igrišče, reka Savinja, ribnik Vrbje z zaledjem, športni center Žalec in druga območja),
– sprehajalne, kolesarske, učne poti in druge tematske poti (pot ob Savinji, hmeljska pot, zgodovinske poti do Škrlinovega gradu, rudarska pot Zabukovica–Liboje, ekološka učna pot Vrbje, ekološka učna pot Ložnica, ekološka učna pot Trje, lovska učna pot Rinka, ekološka učna pot Hrastje, Savinova sprehajalna pot, Srčna pot ob Savinji in ribniku Vrbje, gozdno geološka učna pot nad jamo Pekel, mreža kolesarskih poti iz 16. člena tega odloka in druge),
– kulturno-zgodovinski turizem (Novo Celje, območja taborskih in cerkvenih kompleksov, Arheološki park z Rimsko nekropolo, Plevna, Škrlinov grad, zgodovinska mestna in vaška središča, Rudarski muzej Zabukovica–Liboje, z enotami v Migojnicah, Grižah, Zabukovici in Libojah, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, Savinova hiša).
2.8.1.5 Mineralne surovine
56. člen
(mineralne surovine)
(1) Na območju OŽ so naslednja območja pridobivalnega prostora:
– območje kamnoloma apnenca in dolomita Velika Pirešica,
– območje kamnoloma apnenca in dolomita Liboje,
– območje bentonita in tufa Zaloška Gorica.
(2) Predvidena je širitev obstoječega pridobivalnega prostora v Veliki Pirešici in Libojah ob upoštevanju okoljskih, naravovarstvenih ciljev in ostalih vplivov na okolje.
(3) Ureditev novih pridobivalnih prostorov je možna ob zagotovitvi predhodnih ustreznih preveritev in utemeljitev (ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov ter sprotna oziroma končna sanacija z rekultivacijo).
2.8.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
57. člen
(ohranjanje prepoznavnosti)
(1) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti je treba ohranjati krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero bodo ohranjene najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti.
(2) Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude, se pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.
(3) Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora bo OŽ zagotavljala na celotnem območju, predvsem na območjih prepoznavnosti ohranjanja narave ter na območjih kompleksnega varstva kulturne dediščine. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev).
58. člen
(kulturna dediščina)
(1) Na območju OŽ se nahaja 568 registriranih enot kulturne dediščine.
(2) V OŽ se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnava dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.
(3) Večino propadajočih enot kulturne dediščine predstavljajo opuščene kmečke hiše in kozolci, za katere je potrebno poskrbeti in jih obnoviti zlasti tam, kjer tvorijo značilne ambiente v okviru naselij, saj le-ti pomembno vplivajo na prepoznavnost prostora.
(4) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka dediščina, naselbinska dediščina, stavbna dediščina, etnološka dediščina, memorialna dediščina, vrtnoarhitekturna dediščina) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).
59. člen
(ohranjanje narave)
Ohranjanje narave je treba zagotavljati na celotnem območju OŽ, predvsem pa na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja poseben status:
– zavarovana območja (krajinski parki, naravni spomeniki),
– naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota); naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti),
– pričakovane naravne vrednote: karbonati (na teh območjih bodo pristojne institucije spremljale posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih naravnih vrednot),
– biotska raznovrstnost (varujejo se rastline, živali in habitatni tipi ter prvine biotske raznovrstnosti krajine (ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obravnavanem območju se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah, vrtače),
– ekološko pomembna območja (na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši),
– posebna varstvena območja (območja Natura 2000).
2.8.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
60. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)
(1) Na območju OŽ so naslednja območja potencialnih naravnih nesreč: poplavna območja, plazljiva in erozijska območja opredeljena v Prikazu stanja prostora. Na območjih z izrazito naravno dinamiko se bo varne življenjske razmere omogočalo s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja, sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) Poplavna območja v OŽ so v obvodnem prostoru Savinje in Ložnice. Pomembnejši vodotoki so še Pirešica, Podvinska-Žalska struga, Artišnica, Libojska Bistrica in Lava. Med stoječimi vodami je pomemben ribnik Vrbje. Poplavna varnost v Spodnji Savinjski dolini, vezana na vodotok Savinja, se rešuje v okviru državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti.
(3) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(4) Vsa območja za zaščito in reševanje na območju OŽ so opredeljena v občinskem načrtu zaščite in reševanja. Opredeljena so območja za:
– pokop ljudi: na obstoječih pokopališčih Ponikva, Galicija, Žalec, Gotovlje, Šempeter in Griže,
– pokop kadavrov: Borovje,
– deponijo ruševin: kamnolom Velika Pirešica,
– evakuacijo: na območjih varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in parkirišča.
2.8.4 Območja in objekti za potrebe obrambe
61. člen
(območja in objekti za potrebe obrambe)
(1) Na območju OŽ se upošteva območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe prostora z varnostnim območjem Zaloška Gorica ter območje izključne in možne izključne rabe Mrzlica.
(2) Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno obrambnim potrebam, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
(3) Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so primarno namenjena drugim potrebam. V izrednem ali vojnem stanju in krizi ter v miru za usposabljanje pa se jih lahko uporabi za obrambne potrebe, oziroma so za obrambne potrebe v souporabi.
(4) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov.
(5) Obrambne dejavnosti na teh lokacijah ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
2.9 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
62. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Razvoj dejavnosti in raba prostora sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Posamezne namenske rabe zemljišč iz veljavnih prostorskih aktov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev obstoječih dejavnosti.
(2) V izvedbenem delu OPN se določijo območja naslednjih namenskih rab zemljišč:
– stavbna zemljišča,
– kmetijska zemljišča,
– gozdna zemljišča,
– vodna zemljišča,
– druga zemljišča, ki se delijo še na podrobnejše namenske rabe.
(3) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi opredeljenih stavbnih zemljišč veljavnega planskega akta in območij predvidenih za širitev stavbnih zemljišč, širitev naselij in sanacijo območij na podlagi strokovnih podlag.
(4) Najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu OŽ, upoštevajoč podatke o varovalnih gozdovih in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij.
(5) Gozdna zemljišča se opredeli na podlagi podatkov iz planskega akta OŽ in podatkov Zavoda za gozdove Slovenije za varovalne gozdove, razen v primerih, kjer se za razmejitev med posameznimi rabami upoštevajo podatki, kjer je prevzeta meja stavbnih zemljišč iz zadnjega sprejetega prostorskega plana občine.
(6) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu OŽ ter veljavnih katastrskih podatkov in DOF.
(7) Druga zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu OŽ in ob upoštevanju dejanskega stanja, uradnih evidenc in strokovnih podlag.
2.10 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
63. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji so določeni za celotno območje OŽ, razen za območja, kjer so predvideni občinski podrobni prostorski načrti.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
3 Izvedbeni del
3.1 Enote urejanja prostora
64. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Celotno območje OŽ se deli na enote urejanja prostora (EUP). Te so opredeljene skladno z namensko rabo prostora. Obsegajo posamezna naselja, dele naselij, druga zaključena območja ter celotno območje odprtega prostora.
(2) Označevanje EUP:
– EUP so za območja naselij označene z dvočrkovno oznako posameznega naselja, ki izhaja iz imena naselja po registru prostorskih enot (RPE) in zaporedne številke enote (npr. AR-1),
– EUP se na območju določenih naselij delijo na podenote, ki so označene s poddelivko (npr. PE-1/1, ŠE-1/5, ŽA-1/3),
– EUP za območje krajinskega parka Ponikovski kras je označena z EUP-PK,
– EUP za območja, ki se urejajo z državnimi prostorskimi načrti so označena z oznako DPN in zaporedno številko (npr. DPN-1, DPN-2),
– EUP za odprti prostor obsega osem enot, ki so označene z oznako OP in zaporedno številko (npr. OP-3).
(3) Za posamezne EUP so v prilogi 2 določeni:
– način urejanja posegov v prostor, ki je lahko:
– urejanje s splošnimi PIP določenimi v tem OPN (69. do 115. člen odloka),
– urejanje s predvidenimi OPPN, za katere so določeni PIP, ki veljajo za posege v prostor do sprejema OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN ali
– urejanje z veljavnimi IPA z navedbo IPA na območjih, kjer ostanejo v veljavi (ZN, UN, LN, OLN, OPPN, DPA) in se urejajo v celoti skladno s temi IPA.
– podrobnejša namenska raba prostora, glede na katero so določeni PIP za tipologijo zazidave, dopustne dejavnosti, dopustne gradnje in druga dela, dopustni objekti in pogoji glede velikosti in oblikovanja (priloga 1),
– podrobnejši PIP, ki lahko veljajo v EUP poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo.
(4) Za posege v prostor veljajo vse omejitve, ki jih določajo varstveni in drugi režimi, določeni s predpisi in so razvidni iz Prikaza stanja prostora.
3.2 Območja namenske rabe prostora
65. člen
(namenska raba prostora)
(1) Območje OŽ se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja voda,
– območja drugih zemljišč.
(2) Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe.
(3) Za območja stanovanj in centralnih dejavnosti je na območjih, kjer so izdelani urbanistični načrti (naselja Žalec, Šempeter v Savinjski dolini in Petrovče), še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje oziroma namembnost.
(4) Vrste namenskih rab na območju OŽ določa naslednja preglednica:
66. člen
(razpršena gradnja)
(1) V EUP z namensko rabo G, K1 in K2 so evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje kot stavbišča, ki so v grafičnem delu OPN prikazana kot fundus objekta na podlagi podatkov iz katastra stavb. Če stavbišče obstoječega zakonito izgrajenega objekta ni vrisano v grafičnem delu OPN, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.
(2) Za zakonito izgrajene objekte, kot tudi zemljišča, na katerih stojijo, velja, da jim pripada zemljišče namenjeno gradnji iz veljavnega upravnega dovoljenja (funkcionalno zemljišče, gradbena parcela), objektom izgrajenim pred letom 1967 pa zemljišče namenjeno gradnji v velikosti obstoječega stavbišča z dodano površino 1,5 površine stavbišča.
3.3 Dopustna izraba prostora
67. člen
(dopustna izraba prostora)
(1) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji, opredeljen je v prilogi 1 po posameznih namenskih rabah.
(2) V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in pomožni objekti.
(3) Za stavbe splošnega družbenega pomena v območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne potrebe se faktor zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti in lahko odstopa od predpisanih.
3.4 Prostorski izvedbeni pogoji
68. člen
(prostorski izvedbeni pogoji)
(1) PIP, ki jih določa ta odlok, so:
– splošni PIP, ki veljajo na celotnem območju OŽ, razen na območjih, ki se urejajo z veljavnimi IPA in določajo pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor, lege objektov, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb in varovanja zdravja (69. do 115. člen in priloga 1),
– podrobnejši PIP, ki lahko veljajo v EUP poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo (priloga 2),
– PIP na območju predvidenih OPPN, ki veljajo za posege v prostor do sprejema OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN (priloga 2).
(2) Za posege v prostor veljajo vse omejitve, ki jih določajo varstveni in drugi režimi, določeni s predpisi in so razvidni iz Prikaza stanja prostora.
3.4.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
3.4.1.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih dejavnosti in gradnje, lege, velikosti, oblikovanja objektov, zunanje ureditve, parcelacije in javnih natečajev
69. člen
(dopustne dejavnosti)
Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih namenskih rabah in je opredeljena v prilogi 1. Dopustne dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti, nekatera poimenovanja v tem odloku združujejo več kategorij iz predpisa. V primeru, ko določena dejavnost znotraj dopustne dejavnosti ni dopustna, je to v prilogi 1 posebej opredeljeno. Dejavnosti v tem odloku so poimenovane po naslednjem sistemu:
+-------------------------------------+-------------------------+
|Dejavnosti, navedene v Uredbi o      |Poimenovanje dopustnih   |
|standardni klasifikaciji dejavnosti  |dejavnosti v tem odloku  |
+-------------------------------------+-------------------------+
|A kmetijstvo in lov, gozdarstvo,     |kmetijstvo               |
|ribištvo                             |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|B rudarstvo                          |rudarstvo                |
+-------------------------------------+-------------------------+
|C predelovalne dejavnosti            |predelovalne dejavnosti  |
+-------------------------------------+-------------------------+
|D oskrba z električno energijo,      |oskrba z energijo        |
|plinom in paro                       |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|E oskrba z vodo; ravnanje z odplakami|oskrba z vodo in         |
|in odpadki, saniranje okolja         |saniranje okolja         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|F gradbeništvo                       |gradbeništvo             |
+-------------------------------------+-------------------------+
|G trgovina; vzdrževanje in popravila |trgovina                 |
|motornih vozil                       |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|H promet in skladiščenje             |promet in skladiščenje   |
+-------------------------------------+-------------------------+
|I gostinstvo                         |gostinstvo               |
+-------------------------------------+-------------------------+
|J informacijske in komunikacijske    |intelektualne dejavnosti |
|storitve                             |                         |
|K finančne in zavarovalniške         |                         |
|dejavnosti                           |                         |
|L poslovanje z nepremičninami        |                         |
|M strokovne, znanstvene in tehnične  |                         |
|dejavnosti                           |                         |
|N druge raznovrstne poslovne         |                         |
|dejavnosti                           |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|O dejavnost javne uprave in obrambe; |dejavnosti javne uprave  |
|dejavnost obvezne socialne varnosti  |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|P izobraževanje                      |vzgoja in izobraževanje  |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Q zdravstvo in socialno varstvo      |zdravstvo in socialno    |
|                                     |varstvo                  |
+-------------------------------------+-------------------------+
|R kulturne, razvedrilne in           |kulturne, razvedrilne, in|
|rekreacijske dejavnosti              |rekreacijske dejavnosti  |
+-------------------------------------+-------------------------+
|S druge dejavnosti                   |druge dejavnosti         |
|T dejavnost gospodinjstev z          |                         |
|zaposlenim hišnim osebjem;           |                         |
|proizvodnje za lastno rabo           |                         |
|U dejavnost eksteritorialnih         |                         |
|organizacij in teles                 |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
70. člen
(dopustne gradnje in druga dela)
(1) Na celotnem območju OPN, razen na območjih, ki se urejajo z veljavnimi IPA, na območjih predvidenih OPPN ter na območjih, kjer je s PIP drugače določeno, so dopustne naslednje gradnje in druga dela:
– vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve objektov gospodarske javne infrastrukture,
– vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve objektov in naprav prometnega omrežja,
– ureditev poti za pešce,
– ureditev kolesarskih stez,
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda.
(2) Na celotnem območju OPN razen na območjih, ki se urejajo z veljavnimi IPA, na območjih predvidenih OPPN ter na območjih, kjer je s PIP drugače določeno, so na stavbnih zemljiščih in izven njih dopustne naslednje gradnje in druga dela:
a) vzdrževanje zakonito izgrajenih objektov
b) gradnje
– gradnje novih objektov v okviru dopustnih objektov določenih v prilogi 1,
– dozidave in nadzidave zakonito izgrajenih objektov,
– rekonstrukcije zakonito izgrajenih objektov,
– odstranitve objektov,
– odstranitve zakonito izgrajenih objektov in gradnja novih objektov enake namembnosti in v okviru obsega kot odstranjeni objekt,
– gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, opredeljenih v prilogi 3.
c) sprememba namembnosti:
– spremembe namembnosti obstoječih zakonito izgrajenih objektov so možne za dejavnosti, ki so v skladu z namembnostjo EUP, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja.
(3) Dozidava objekta lahko obsega do največ 75   % obstoječe BTP objekta. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje.
(4) Nadzidava objektov je dopustna do največje dopustne etažnosti, opredeljene v prilogi 1. Nadzidave večstanovanjskih objektov v območjih namenske rabe prostora SSv niso dopustne, razen če je v IPA opredeljeno drugače.
(5) Spremembe namembnosti obstoječih zakonito izgrajenih objektov so možne za dejavnosti, ki so v skladu z namembnostjo EUP, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja. Obstoječih objektov, katerih dejavnost ni skladna z opredeljeno dopustno dejavnostjo v EUP, ni dovoljeno povečevati.
(6) Sprememba namembnosti gospodarsko bivalnih objektov v stanovanjske stavbe je dopustna samo na območjih stanovanj SS, SK ali SP.
(7) Za posege na zakonito izgrajenih objektih oziroma na njihovih parcelah, namenjenih gradnji, je potrebno vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja predložiti že izdano gradbeno dovoljenje, ali v primeru stavbe zgrajene pred 31. decembrom 1966 dokazilo o starosti stavbe skladno z veljavno zakonodajo.
(8) Gradnje in druga dela (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) so dopustne, če niso v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.
71. člen
(dopustne gradnje na območju razpršene gradnje)
(1) Na zakonito izgrajenih objektih izven stavbnih zemljišč oziroma na zemljišču namenjenem gradnji za zakonito izgrajene objekte (razpršena gradnja), so dopustne naslednje gradnje in druga dela:
a) vzdrževanje zakonito izgrajenih objektov
b) gradnje
– dozidave in nadzidave zakonito izgrajenih objektov do največ 50   % obstoječe BTP objekta,
– rekonstrukcije zakonito izgrajenih objektov,
– odstranitve objektov,
– odstranitve zakonito izgrajenih objektov in gradnja novih objektov enake namembnosti, novi objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do največ 50   % BTP,
– gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, opredeljenih v prilogi 3,
(2) Novi objekti na mestu poprej odstranjenega zakonito izgrajenega objekta na območju razpršene gradnje so praviloma dopustni na isti lokaciji, izjemoma je dopusten večji zamik, ki se utemelji v projektni dokumentaciji in sicer:
– kadar gradnja zaradi geoloških razmer na prvotni lokaciji ni mogoča (utemeljiti z geološkim mnenjem),
– kadar gre za izboljšanje prometne varnosti (utemeljeno s pogoji upravljavca),
– kadar je objekt na območju posebnih varstvenih režimov (utemeljeno s pogoji nosilca urejanja prostora),
– kadar gradnja na istem mestu ni mogoča iz drugih upravičenih razlogov (požarni, sanitarni, kar mora biti utemeljeno z elaboratom).
(3) Območja razpršene gradnje so namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi skladno s predpisi, ki urejajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Obstoječe spremljajoče dejavnosti s pridobljenimi upravnimi dovoljenji se ohranjajo v obstoječem obsegu.
(4) Sprememba namembnosti iz nestanovanjskih v stanovanjske stavbe na območjih razpršene gradnje ni dopustna.
72. člen
(dopustni objekti)
Vrste dopustnih objektov so opredeljene v prilogi 1 po posameznih namenskih rabah.
73. člen
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov so opredeljene v prilogi 3 po posameznih namenskih rabah, njihova gradnja je dopustna, če ni v podrobnejših PIP v prilogi 2 drugače opredeljeno.
(2) Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne, če niso v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.
(3) Gradnja majhnih stavb je možna na parceli namenjeni gradnji, na kateri je že izgrajen osnovni objekt pod pogojem, da ni presežen s tem odlokom določen faktor zazidanosti FZ.
(4) Pri večstanovanjskih objektih (tri- in več stanovanj) nezahtevni in enostavni objekti niso dopustni kot posamični objekti, ampak le kot skupna ureditev za potrebe celotnega objekta.
(5) Objekti za oglaševanje se urejajo celovito ob mnenju občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor, k lokaciji in oblikovanju, ki ga izda na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag.
(6) Gradnja čebelnjakov je dopustna do največ 20 m2 BTP ob pogoju da je investitor registriran čebelar pri Čebelarski zvezi Slovenije. Pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor. Pri umeščanju v gozd se pridobi tudi mnenje pristojnega Zavoda za gozdove.
(7) Pomožni kmetijsko gozdarski objekti (nezahtevni in enostavni objekti) se v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča izjemoma lahko gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču ob pogojih:
– uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost,
– objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov,
– gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov (kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, napajalno korito, krmišče, obora, grajena ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, poljska pot in gozdna prometnica) je dopustna tudi na dislociranih lokacijah,
– pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor,
– pri umeščanju v gozd se pridobi tudi mnenje pristojnega Zavoda za gozdove.
74. člen
(lega objektov)
(1) Lege novozgrajenih objektov morajo slediti gradbenim linijam obstoječih objektov ob ulicah in drugim obstoječim gradbenim linijam v prostoru, kar velja tudi za nezahtevne in enostavne objekte (razen nadstreškov in podzemnih objektov). Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.
(2) Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov.
(3) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se v projektni dokumentaciji utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja, njegovega dela oziroma prevladujočo orientacijo slemen.
(4) Novogradnje se lahko orientira na način, ki omogoča najboljšo izrabo sončne energije, če je postavitev stavb skladna z morfološko zasnovo naselja, sledi gradbenim linijam in je prilagojena konfiguraciji terena (daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
75. člen
(odmiki)
(1) Odmiki od parcelnih mej:
– novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele,
– novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj polovico višine objekta,
– medposestne ograje, škarpe in podporne zidove se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0.50 m od parcelne meje,
– odmiki zunanjih ureditev (privatni dovozi, dvorišča) od parcelne meje morajo biti vsaj 0.50 m,
– odmiki spominskih obeležij in elementov urbane opreme od parcelne meje morajo biti vsaj 0.50 m.
(2) Odmiki med objekti:
– odmiki med objekti so praviloma enaki višini kapi višjega objekta razen, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, kjer mora biti odmik enak 1.5 višine kapi predvidenega objekta (osončenje),
– odmiki med objekti morajo upoštevati higiensko zdravstvene in požarno varstvene normative.
(3) Manjši odmiki od odmikov navedenih v predhodnih odstavkih tega člena so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča oziroma je potrebno v projektni dokumentaciji izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov.
(4) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega ali vaškega jedra, obstoječih uličnih nizov in pri vrstnih hišah, kjer je prepoznana gradnja na parcelno mejo. V primeru gradnje novega objekta, ki se gradi na mestu odstranjenega in v enakih gabaritih, soglasje lastnikov sosednjih parcel ni potrebno.
(5) Odmiki od javnih cest:
– gradnja v varovanem pasu javne ceste se lahko dovoli le na podlagi pisnega soglasja upravljavca le-te,
– minimalen odmik načrtovanih objektov od javne ceste se glede na kategorijo javne ceste določi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno vrsto ceste,
– minimalen odmik novih objektov od občinskih cest izven strnjenih naselij mora znašati vsaj 8,00 m od roba vozišča, v naseljih pa vsaj 3,50 m od roba pločnika. Kolikor pločnik v naselju še ni izgrajen, je potrebno pri določitvi odmika objekta v naselju upoštevati koridor za peš promet v minimalni širini 1.50 m od roba vozišča, temu pa je v primeru nezadostne širine obstoječega vozišča potrebno dodati še koridor za predvideno razširitev vozišča. Odstopanje od predhodno navedenih minimalnih odmikov od občinskih cest je možno le v soglasju z upravljavcem občinske ceste. V naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine, se dopustni odmiki od občinskih cest smiselno prilagodijo le-tem,
– minimalen odmik novih parkirnih in manipulacijskih površin od občinskih cest mora znašati vsaj 1,5 m od roba vozišča,
– za postavitev ograj ob javnih cestah je predhodno potrebno pridobiti soglasja pristojnih upravljavcev, ki določijo dopustne odmike od javnih cest in dopustne višine ograj, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev,
– med voziščem javne ceste in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med voziščem javne ceste in ograjo ali zapornico, ki zapira pot vozilom do parkirnih ali garažnih mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(6) Odmiki od železniške proge:
– predvidene ceste morajo biti oddaljene najmanj 8.00 m od osi skrajnega železniškega tira,
– objekti do skrajne višine objekta 15.00 m morajo biti oddaljeni najmanj 12.00 m od osi skrajnega tira, za objekte višje od 15.00 m pa je potrebno za vsak meter višine dodati 0.5 m k najmanjši oddaljenosti 12.00 m od osi skrajnega tira.
(7) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
(8) Zaradi zagotovitve varnosti objektov se nove objekte načrtuje praviloma v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Za manjši odmik se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove.
76. člen
(velikosti objektov)
(1) Podrobnejši tlorisni in vertikalni gabariti objektov so opredeljeni v prilogi 1.
(2) Maksimalni gabariti nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost oziroma z drugimi veljavnimi predpisi.
(3) Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave znotraj EUP, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov.
(4) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi pretežno višino tradicionalnih oziroma drugih kakovostnih okoliških objektov v EUP, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe EUP. Novi objekti, dozidave in nadzidave naj se po višini približajo gabaritom obstoječe zazidave. Izjema so EUP, v katerih so posebej dovoljeni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih.
(5) Dopustna je izvedba več etaž kleti ob predhodni izdelavi geološko geomehanskega elaborata.
(6) Novogradnje na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se na teh območjih zagotovi pritličen gabarit.
(7) Dozidave in nadzidave objekta so dovoljene v obsegu, s katerim ni presežen s tem odlokom določen faktor zazidanosti FZ. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno z določili tega odloka in predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.
77. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Podrobnejši pogoji glede oblikovanja objektov so opredeljeni v prilogi 1.
(2) Oblikovanje vseh objektov na posamezni parceli namenjeni gradnji naj bo usmerjeno k medsebojni oblikovni usklajenosti.
(3) Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice.
(4) Obliko streh, naklon, kritino in smeri slemen je treba prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, strešnimi okni, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Gradnja stolpičev, šotorastih streh ni dovoljena. Na strehah objektov je dovoljena namestitev fotonapetostnih modulov, ki se izvedejo v ravnini strešine in ne presegajo gabaritov strehe več kot zahteva sistem pritrditve, razen pri ravnih strehah in strehah z minimalnimi nakloni, kjer je možna postavitev modulov pod večjimi nakloni. Kritina ne sme biti živih barv.
(5) Pri oblikovanju fasad je treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in podobno ter barve oziroma drugo (struktura, materiali). Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki. Dovoljena je uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov. Oblikovanje lesenih arhitekturnih elementov mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja, lahko tudi na sodoben način. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. črna, žive barve, kot so rdeča, vijolična, oranžna, travniško zelena, turkizno modra in druge žive barve. Dopustna je uporaba fotonapetostnih modulov kot del fasade.
(6) Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(7) Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini.
(8) Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno.
(9) Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas praviloma skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dozidani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo, skladno s sosednjimi objekti v naselju.
(10) Objekti oziroma elementi urbane opreme morajo biti oblikovani po načelih sodobnega oblikovanja in med seboj oblikovno usklajeni.
(11) Pri vzdrževanju in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter objektih večstanovanjske gradnje je potrebno upoštevati naslednja pravila:
– obnova fasade mora potekati za celoten objekt hkrati, ohranja se obstoječe značilnosti fasade (členitev, barva, materiali),
– dopustna je zamenjava oken, vrat in senčil v enaki velikosti, obliki in barvi kot obstoječa,
– zasteklitve balkonov in namestitev klimatskih naprav so možne na enoten način za celoten objekt.
(12) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov; namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(13) Elektroomarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
78. člen
(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru EUP. Objekti so lahko le enoetažni – pritlični ali v celoti ali delno vkopani. Strehe pomožnih objektov so enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli namenjeni gradnji. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti tega objekta na parceli namenjeni gradnji taka streha bolj primerna. Če so objekti v celoti ali delno vkopani, so dopustne tudi betonske ali ozelenjene strehe. Postavitev objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati najmanjših potrebnih površin za parkiranje.
79. člen
(oblikovanje odprtih in zelenih površin)
(1) Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli s projektno dokumentacijo.
(2) Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede s podpornimi zidovi po projektni dokumentaciji. Gradnja podpornega zidu, višjega od 1.5 m, je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje podporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Izgradnja podpornega zidu v primeru popolne izravnave terena ni dopustna. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti praviloma prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati tako, da se v največji meri prilagajajo terenu. Upošteva se oblikovanje, značilno za posamezno območje.
(3) Ograje so lahko žične, lesene, zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali žičnimi polnili ali zasaditvijo živice. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine ograj so v naseljih dopustne do 1.60 m, razen v primerih varovalnih in igriščnih ograj.
(4) Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
(5) Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen obore za rejo divjadi, ograje za pašno živino in za varovanje intenzivnih kmetijskih nasadov ter varovanje posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč ob mnenju občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in v primeru ograjevanja gozdnih zemljišč tudi službe pristojne za gozdarstvo.
(6) Okolica objektov naj bo urejena skladno z okoliško krajino. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, tujerodne naj se uporabljajo v minimalnem obsegu. Zaželeno je saditi tudi večja drevesa avtohtonih drevesnih vrst kot so lipe, gabri, bori …. Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kot npr. kalina, gaber), žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (ciprese), niso zaželene.
(7) Zunanje ureditve pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovane celovito z uporabo ustreznih materialov, usklajeno z arhitekturo objektov, urbano opremo in tako, da omogočajo dostop tudi funkcionalno oviranim osebam. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati.
(8) Na javnih površinah je potrebno ohranjati obstoječa drevesa in jih v primeru odstranitve zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nadomestiti.
(9) Pri gradnji večstanovanjskih objektov je na parcelah, namenjenih gradnji, potrebno zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin na stanovanje, od tega:
– 5 m2 za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov,
– 7.5 m2 za igro mlajših otrok (4.0 m2 igralne površine, 3.5 m2 zelene površine),
– 2.5 m2 za počitek stanovalcev.
Kolikor so površine za igro mlajših otrok od stanovanj oddaljene do 100 m, površine za igro večjih otrok pa do 300 m, teh posameznih površin na parceli, namenjeni gradnji, ni potrebno urediti in se lahko namenijo površinam za počitek.
(10) Zagotoviti je potrebno ozelenitev prometnih površin:
– ob mestnih vpadnicah se zasadijo drevoredi, praviloma obojestranski ob zadostnem razpoložljivem prostoru,
– parkirišča na nivoju terena se enakomerno zasadijo z enim drevesom na vsaka štiri parkirna mesta.
(11) Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst
80. člen
(velikost parcel namenjenih gradnji)
(1) Velikost parcel namenjenih gradnji se določi v projektni dokumentaciji.
(2) Parcela namenjena gradnji je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo objekta, omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
(3) Pri določanju velikosti parcele namenjene gradnji je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),
– sanitarno-tehnične zahteve,
– požarno-varnostne predpise.
(4) Obliko parcele namenjene gradnji na stavbnih zemljiščih razpršene poselitve (A) je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu in bodo sledile pogojem oblikovanja objektov. Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost parcele v takšnem obsegu, da bo prilagojena obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
(5) Za enostanovanjske prostostoječe objekte je velikost parcele namenjene gradnji največ 800 m2. Omejitev ne velja za območja naselbinske dediščine ter območja urbanističnih načrtov.
(6) Za območja višje gostote in območja, kjer je dopustna gradnja večjih objektov, se parcelacija določi glede na predpisano izrabo zemljišča in ostale pogoje, ki jih določa ta odlok.
81. člen
(javni natečaj in variantne rešitve)
Obveznost pridobitve strokovnih rešitev z javnim natečajem ali pridobitve najmanj dveh ali več variantnih rešitev za prostorske ureditve je določena v posebnih PIP za posamezne EUP. Za prostorske ureditve je pridobitev strokovnih rešitev z javnim natečajem obvezna, če je določena s predpisi, ki urejajo javne natečaje.
3.4.1.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
82. člen
(priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno in energetsko opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, zadostno oskrbo z vodo ter urejeno odvajanje odpadnih vod.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.
(3) Kjer stavbna zemljišča niso komunalno opremljena, lahko investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na drugačen način, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z mnenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor.
(4) V novo predvidenih območjih gradnje, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma ob sočasni gradnji v skladu z urbanistično pogodbo.
83. člen
(gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati in graditi v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrba v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti ipd.).
(3) Poteki posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture morajo biti medsebojno usklajeni, praviloma naj potekajo v skupnih koridorjih, kjer je to tehnično izvedljivo. Potekajo naj po javnih površinah razen kjer zaradi terenskih in drugih razlogov to ni mogoče. Kadar potekajo po zelenicah, se umestijo na način, da ni prizadeta zasaditev zelenic.
(4) Posamezni komunalni objekti in naprave (transformatorske postaje, črpalne postaje, vodni zbiralniki in podobno) morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
(5) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi in posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca gospodarske javne infrastrukture. Upravljavec poda tudi pogoje za priključitev objektov.
(6) V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda.
84. člen
(varovana območja gospodarske javne infrastrukture)
(1) Gradnja v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture je dovoljena skladno s predpisi in s soglasjem upravljavca.
(2) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:
+-----------------------+----------------+
|Vrsta prometne         |Širina          |
|infrastrukture         |varovalnega pasu|
|                       |(m)             |
+-----------------------+----------------+
|Avtocesta              |40              |
+-----------------------+----------------+
|Glavna cesta           |25              |
+-----------------------+----------------+
|Regionalna cesta       |15              |
+-----------------------+----------------+
|Lokalna cesta          |8               |
+-----------------------+----------------+
|Javna pot              |5               |
+-----------------------+----------------+
(3) Varovalni pasovi železniških tirnih naprav znašajo, merjeno od osi skrajnih tirov železniške proge na vsako stran:
+-----------------------+----------------+
|Vrsta prometne         |Širina          |
|infrastrukture         |varovalnega pasu|
+-----------------------+----------------+
|Železniška proga –     |             108|
|izven naselja          |                |
+-----------------------+----------------+
|Železniška proga – v   |             106|
|naselju                |                |
+-----------------------+----------------+
|Industrijski tir       |              80|
+-----------------------+----------------+
(4) Varovalni pasovi elektroenergetskega omrežja znašajo, merjeno od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje na vsako stran:
+-----------------------+----------------+
|Nazivna napetosti      |Širina          |
|                       |varovalnega     |
|                       |pasu (m)        |
+-----------------------+----------------+
|nadzemni DV in RTP 400 |40              |
|kV in 220 kV           |                |
+-----------------------+----------------+
|podzemni 400 kV        |10              |
+-----------------------+----------------+
|nadzemni DV in RTP 110 |15              |
|in 35 kV               |                |
+-----------------------+----------------+
|podzemni 110 kV in 35  |3               |
|kV                     |                |
+-----------------------+----------------+
|nadzemni 1 kV do 20 kV |10              |
+-----------------------+----------------+
|podzemni 1 kV do 20 kV |1               |
+-----------------------+----------------+
|RP in TP 0.4 kV        |2               |
+-----------------------+----------------+
(5) Varovalni pas prenosnega plinovodnega omrežja zemeljskega plina znaša, merjeno od njegove osi na vsako stran:
+------------------------+---------------+
|Vrsta plinovodnega      |Širina         |
|omrežja                 |varovalnega    |
|                        |pasu (m)       |
+------------------------+---------------+
|Prenosni plinovod nad   |100            |
|16 bar                  |               |
+------------------------+---------------+
|od 5 bar do vključno 16 |5              |
|bar                     |               |
+------------------------+---------------+
|do 5 bar                |2              |
+------------------------+---------------+
V varovalnem pasu plinovodnega omrežja se smejo graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov tega omrežja glede na njihovo vrsto in namen.
(6) Varovalni pas vodovoda, kanalizacije, toplovoda oziroma vročevoda, telekomunikacijskih vodov vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugih vodov za določeno vrsto gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma v javno korist, razen priključkov nanje, merjen od osi, znaša za podzemne objekte 3 m, če gre za nadzemne objekte pa skrajna višina objekta.
(7) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, različni od navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh predpisov.
85. člen
(cestno omrežje)
(1) Pri načrtovanju ureditev ob avtocesti je potrebno upoštevati veljavne predpise v zvezi s hrupom in načrtovati ustrezno zaščito pred hrupom ob upoštevanju predvidenega povečanja obremenitev v 20-letnem planskem obdobju. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka.
(3) Upoštevati je potrebno pogoje in določila:
– veljavnih predpisov s področja varnosti cestnega prometa, ki se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti.
– novi priključki za posamezne objekte izven naselja praviloma niso dovoljeni. Priključki morajo biti navezani na kategorizirano javno cesto in z njo na regionalno cesto. Novi priključki na regionalno cesto morajo biti locirani po možnosti v oseh, obstoječih priključkov na nasprotni strani.
– ceste naj se priključujejo čim bolj pravokotno. Slepo zaključene nove ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil.
– ob regionalnih in lokalnih cestah naj se izvedejo kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles. Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča. Vse ceste je treba ustrezno odvodnjavati in redno vzdrževati. Priporočljivo je izvajanje geološko-geotehničnih raziskav pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne ceste, in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah konstrukcij prometnic.
– za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste. Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije. Parcela se v primeru neustrezne širine lokalne ceste ustrezno zmanjša za zagotovitev ustrezne širine vozišča. Pogoje poda upravljavec občinske ceste. Gradnja na praznih parcelah ne sme onemogočati možne izgradnje dovozov do parcel predvidenih za gradnjo in ne sme onemogočiti dovozov do kmetijskih zemljišč in gozda.
– v primeru zagotovitve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor za to zagotovljeno služnost. Gozdne ceste morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane po predpisih, ki urejajo gozdarstvo.
– omrežje pešpoti in kolesarskih povezav se navezuje na javne površine (zelene površine, parki, igrišča …) in se opremi z javno razsvetljavo, drevoredi (glede na profil ceste) in drugo urbano opremo skladno z določili odloka.
(4) Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa. Na lokalnih cestah se vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto ter glede na prometne obremenitve praviloma tudi kolesarska steza 2 x 1.50 m in hodnik za pešce širine 1.50 m.
(5) Na območju Občine Žalec se pojavljajo črne točke za dvoživke. Na teh odsekih se v primeru načrtovanja rekonstrukcij cest ali investicijsko vzdrževalnih del načrtujejo prehodi in zaščitne ograje za neovirano prehajanje dvoživk.
86. člen
(železniško omrežje)
Na območju površin železnic je dopustno vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječe proge Celje–Velenje, zavarovanje postaj s signalno varnostnimi napravami in avtomatizacija nivojskih prehodov.
87. člen
(zračni promet)
(1) V OŽ ni letališča, v območje OŽ sega vplivno območje letališča Levec z referenčno kodo B2. Preko območja OŽ potekajo zračne poti.
(2) Zunaj cone letališča v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča se kot ovire štejejo:
– objekti višji od 100 m,
– objekti višji kot 30 m, ki se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča.
(3) Zunaj cone letališča in zunaj kroga iz prejšnjega odstavka se kot ovire štejejo:
– objekti višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške pokrajine,
– objekti višji od 100 m,
– daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami dolžine več kot 75 m,
– objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog in podobno.
(4) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa je potrebno pridobiti soglasje upravnega organa, pristojnega za civilno letalstvo, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
88. člen
(parkirne površine)
(1) Pri gradnjah novih objektov ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta na parceli namenjeni gradnji posameznega objekta, in sicer tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Pri večstanovanjskih objektih je potrebno čim več parkirnih površin zagotavljati v kleteh objektov oziroma v podzemnih prostorih, s čimer se ohranja več zelenih površin ob objektih in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.
(3) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(4) Parkirna mesta in garaže morajo biti razporejene in izvedene tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 10 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po pogojih tega odloka za saditev.
(5) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3.5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
(6) Glede na namembnost ali dejavnosti je treba pri izračunu parkirnih mest praviloma upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM):
+-------------------------+-------------------------------------+
|Namembnost objekta       |Število PM                           |
+-------------------------+-------------------------------------+
|enostanovanjske stavbe   |2 PM                                 |
+-------------------------+-------------------------------------+
|dvostanovanjske stavbe,  |2 PM/stanovanje                      |
|dvojčki                  |                                     |
+-------------------------+-------------------------------------+
|večstanovanjske stavbe   |1,5 PM/stanovanje                    |
+-------------------------+-------------------------------------+
|stanovanjske stavbe v    |0,5 PM/stanovanje, najmanj 1 PM      |
|starih delih mesta       |                                     |
+-------------------------+-------------------------------------+
|počitniške hiše          |1 PM                                 |
+-------------------------+-------------------------------------+
|domovi za starejše       |1 PM/5 postelj + 50 % za obiskovalce |
+-------------------------+-------------------------------------+
|oskrbovana stanovanja    |0,8 PM/stanovanje + 20 % za          |
|                         |obiskovalce                          |
+-------------------------+-------------------------------------+
|vrtci, šole              |2 PM/oddelek                         |
+-------------------------+-------------------------------------+
|športna igrišča          |1 PM/200 m2 BTP, od tega 20 % PM za  |
|                         |avtobuse                             |
+-------------------------+-------------------------------------+
|zdravstveni domovi       |1 PM na 25 m2 BTP, vendar ne manj kot|
|                         |2 PM                                 |
+-------------------------+-------------------------------------+
|trgovine, velike         |1 PM/50 m2 BTP, vendar ne manj kot 4 |
|trgovske hiše            |PM                                   |
+-------------------------+-------------------------------------+
|butiki, specializirane   |1 PM/30 m2 BTP, vendar ne manj kot 2 |
|trgovine                 |PM                                   |
+-------------------------+-------------------------------------+
|gostinski lokal          |1 PM/10 sedežev                      |
+-------------------------+-------------------------------------+
|gostinske stavbe s       |1 PM/5 sob                           |
|prenočišči               |                                     |
+-------------------------+-------------------------------------+
|obrtni in industrijski   |1 PM/50 m2 neto površine ali 1 PM / 2|
|obrati                   |zaposlena                            |
+-------------------------+-------------------------------------+
|skladišča                |1 PM/150 m2 neto površine ali 1 PM/2 |
|                         |zaposlena                            |
+-------------------------+-------------------------------------+
|poslovni prostori s      |1 PM/30 m2 BTP, vendar ne manj kot 2 |
|strankami                |PM                                   |
+-------------------------+-------------------------------------+
|poslovni prostori brez   |1 PM/2 zaposlena                     |
|strank                   |                                     |
+-------------------------+-------------------------------------+
|pokopališča              |1 PM/600 m2                          |
+-------------------------+-------------------------------------+
Za ostale dejavnosti se število parkirišč določi v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje posameznih vrst objektov. Odstopanje od navedenega števila parkirnih mest je dopustno, če se odstopanje utemelji v projektni dokumentaciji, vendar le s soglasjem občinskega upravnega organa, pristojnega za urejanje prostora.
(7) Na vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za invalidne osebe. Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopni brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5   % parkirnih mest ali vsaj eno parkirno mesto za invalide. Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno zagotoviti parkiranje na drugih površinah. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
89. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, morajo biti vsi objekti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, ima upravljavca in vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in:
– vodni vir oskrbuje območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem,
– je letna povprečna zmogljivostj oskrbe s pitno vodo, manjša od 10 m3 pitne vode na dan.
Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zagotoviti skladno z vodnim dovoljenjem lasten vir vode v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji Pravilnika o pitni vodi, praviloma za več objektov skupaj, sicer gradnja ni mogoča.
(2) Predvidene vodovode se načeloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zgrajene zaprte sisteme.
(4) Za priključitev na vodovod morajo vsi uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.
(5) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo. Na območjih, kjer ni zagotovljena zadostna količina požarne vode, se uredi požarne bazene ali druge možne izvedbe za zagotavljanje požarne vode.
90. člen
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati izven vozišča, kadar to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.
(3) Kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem sistemu razen na območjih, kjer je izveden mešan sistem kanalizacije. Obvezna je vodotesna izvedba.
(4) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Po priključitvi se obstoječe greznice opustijo, očistijo in dezinfecirajo.
(5) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male komunalne čistilne naprave. Male komunalne čistilne naprave morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Praviloma morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin ter tako, da lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati zakonsko določenim parametrom. Čistilna naprava mora imeti urejen ustrezen dovoz za vzdrževalna vozila upravljavca.
(6) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Čiste padavinske vode in zaledne vode se odvaja preko peskolovov v površinske odvodnike ali ponikalnice skladno z geološkim mnenjem, onesnažene padavinske vode iz utrjenih površin se očisti na lovilcih olj. Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(7) Tehnološke vode se pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje očisti do takšne mere, da je možno nadaljnje čiščenje na javni čistilni napravi.
(8) Odpadne vode iz gospodarskih poslopij (gnojnico ali gnojevko) se odvaja v vodotesne jame na izpraznjevanje in ne v javno kanalizacijsko omrežje.
(9) Kot omilitveni ukrep je potrebno v naseljih brez kanalizacijskega omrežja urediti odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda iz objektov v skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. V aglomeracijah, kjer še ni kanalizacije, se odvod komunalnih odplak reši z individualnimi ali skupinskimi manjšimi čistilnimi napravami. Vsebina greznic se odvaža na komunalno čistilno napravo in se ne sme izpuščati v vodotoke, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda. Vse ureditve v območju novih stavbnih zemljišč je možno vzpostaviti le v primeru, če so zemljišča ustrezno komunalno opremljena. Po izgradnji kanalizacije se objekte priključi na kanalizacijsko omrežje.
(10) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na vseh območjih, za katera je iz strokovnih podlag (geomehansko poročilo) razvidno, da teren omogoča ponikanje, je treba območja za ponikanje umestiti na raščenem terenu parcele namenjene gradnji objekta.
91. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Opredeljena poselitvena in druga razvojna območja, ki se bodo urejala na podlagi OPN, se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih trafo postaj. V primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike bo upravljavec zgradil nove trafo postaje s pripadajočimi visokonapetostnimi priključki in nizkonapetostnimi vodi.
(2) Nizko in srednje napetostno omrežje ter priključke se zgradi v podzemni oziroma kabelski izvedbi, zlasti v območjih kulturnih spomenikov in zavarovanih območij narave in njihovih vizurah. Gradnja nadzemnega 10/20 kV in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena izven naselij in v primerih, ko gradnja podzemnih vodov ni možna zaradi terenskih razmer. Pri načrtovanju nadzemnih daljnovodov se je potrebno izogniti dominantnim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in grebenom. V območjih evidentirane arheološke kulturne dediščine se trase elektroenergetskega omrežja v največji možni meri umakne izven zavarovanih območij.
(3) Gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov in vodov elektroenergetskega omrežja so dopustne, če ne povzročajo čezmerne celotne obremenitve območja s sevanjem v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) V primeru posodobitve ali rekonstrukcije obstoječih daljnovodov DV 2x110 kV Podlog–Žalec–Laško in 2x110 kV Podlog–Celje–Lipa se izvedejo meritve EMS v varovalnem pasu obeh koridorjev visokonapetostnih daljnovodov. Preuči se možnost prestavitve izven območja strnjene poselitve na rob obeh naselij. Nove gradnje za potrebe stanovanj in varovanih prostorov v varovalnem pasu daljnovodov niso dovoljene.
(5) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si morajo investitorji pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na distribucijsko omrežje.
92. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter hkrati preprečiti škodljive vplive plinovoda na okolje in obratno. Upoštevati je potrebno varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo varnostne odmike v odvisnosti od premera in delovanja tlaka ter cone eksplozijske nevarnosti in hrupa pri navadnem obratovanju ipd.
(2) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(3) Dopustne so obnove omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov.
93. člen
(javna razsvetljava)
(4) Nova omrežja javne razsvetljave v naselju morajo biti podzemna. Polaganje kablov je praviloma ob cesti. Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno naselje oziroma del naselja. Dostopne ceste in hodniki za pešce z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z enotno visokimi svetilkami tipske oblike. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve, značilne za določeno okolje.
(5) Upošteva se ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, določene s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaževanje okolja. Na obstoječih osvetljenih javnih površinah je obstoječe sijalke potrebno zamenjati z varčnimi. Obstoječe svetilke se preoblikuje v obliko, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0   %. Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je potrebno uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne svetilke.
(6) Kolikor se na območjih naselij načrtuje ureditev javne razsvetljave površin oziroma razsvetljave objektov, se kot omilitveni ukrep:
– načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice,
– uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru,
– v drugem delu noči (24.00–5.00) ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno (pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop),
– upošteva določila predpisov, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja,
– kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije se vgradijo varčne žarnice v svetilke.
94. člen
(ogrevanje in obnovljivi viri energije)
(1) Ogrevanje objektov se lahko predvidi z individualnimi kurišči, vendar s pogojem obvezne uporabe ekološko sprejemljivih goriv: lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, lesna biomasa, s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolja.
(2) Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode se lahko uporabljajo obnovljivi viri ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd. ...). Usmerja se v izgradnjo oziroma sanacijo:
– plusenergijskih stavb,
– nizkoenergijskih stavb,
– pasivnih stavb,
– solarnih sistemov za ogrevanje,
– toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode,
– fotonapetostnih sistemov za pridobivanje električne energije iz sonca,
– sistemov soproizvodnje električne energije in toplote.
(3) Na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice. Pri ogrevanju s tekočim naftnim plinom naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. V nasprotnem primeru morajo biti vkopani. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
(4) Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike in pripravo tople vode na objektih je možna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in ob upoštevanju veljavnih varstvenih režimov.
95. člen
(komunikacijsko omrežje)
(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključki komunikacijskega omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije (bazne postaje) je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– dopustno jih je umeščati na območja in objekte namenjene proizvodnji, trgovini, komunalni in prometni dejavnosti (zunaj stanovanjskih območij),
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, ohranjanje narave, okolje in kulturno dediščino,
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave,
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora,
– na zavarovanih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja,
– oblikovanje objektov mobilne telefonije se prilagodi prevladujočim urbanim in krajinskim značilnostim prostora (npr. barve, oblika stebrov in anten).
(3) Kabelsko razdelilni sistem mora praviloma potekati po isti trasi kot poteka drugo komunikacijsko omrežje. Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in praviloma v zaščitnih ceveh. Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike kabla CTV od ostalih komunalnih vodov.
96. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke se zbira v zabojnikih znotraj parcele, namenjene gradnji. Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta komunalnih odpadkov tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti.
(2) Za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov se v skladu z občinskimi predpisi, na primerno dostopnih mestih v naselju, locira zbiralnice nenevarnih frakcij (ekološki otoki). Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.
(3) Organski odpadki naj se zbirajo in kompostirajo na ustreznih individualnih kompostih ali na urejeni kompostarni oziroma naj se ustrezno drugače ponovno uporabijo.
(4) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti praviloma urejena znotraj ograje.
(5) Gradbene odpadke se oddaja v zbirni center za odlaganje tovrstnih odpadkov.
(6) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža na centralno deponijo Rcero Celje. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in občinske predpise, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
3.4.1.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave
97. člen
(kulturna dediščina)
(1) Za posege v varovane enote kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki glede na naravo in obseg izdela bodisi konzervatorski program prenove za zahtevnejše posege, bodisi pogoje in smernice, če gre za manj zahtevne ali parcialne posege na objektih.
(2) Sestavni del odloka je kulturna dediščina, ki je registrirana po predpisih o kulturni dediščini.
(3) Za vse posege v varovane enote kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, smernice in mnenja pa izdaja Ministrstvo, pristojno za področje varstva kulturne dediščine.
(4) Splošne usmeritve za varstvo dediščine:
Usmeritve za varovanje na območjih izven zavarovanih enot nepremične arheološke kulturne dediščine:
– kjer arheološki potencial območja še ni prepoznan, je ustrezen omilitveni ukrep izvedba predhodnih arheoloških raziskav, da se pridobijo informacije, potrebne pred posegi v prostor ali pred graditvijo.
– Zavod podaja kot priporočilne smernice za varstvo nepremične Arheološke kulturne dediščine izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na celotnem obravnavanem območju načrtovane stanovanjske gradnje, da se pridobijo informacije, potrebne pred posegi v prostor ali pred graditvijo.
Usmeritve za varovanje za nepremične arheološko kulturno dediščino v varovanih območjih:
– v primeru posegov v območja registriranih arheoloških najdišč je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Gradnja znotraj evidentiranega arheološkega najdišča je možna le, če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Če je le možno, se morebitni elementi arheološke dediščine ohranjajo in-situ, pri čemer morajo biti ustrezno zaščiteni.
– V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
Usmeritve za varovanje stavbne dediščine
Zlasti se varuje:
– tlorisna in višinska zasnova,
– konstrukcijska zasnova in gradivo,
– oblikovanost zunanjščine (arhitekturna členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, gradiva, barva, detajli itd.),
– funkcionalna zasnova in razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na javni prostor,
– ožja okolica (pripadajoči odprti prostor) z niveleto površin ter lega, namembnost in oblikovanost pripadajočih objektov in površin – odnos do drugih objektov na parceli (vključno z vegetacijo in drugimi naravnimi prvinami) ter odnos do sosednjih stavb,
– vsebinski in prostorski kontekst navezave stavbe z okolico – vedute.
– Varuje se tudi širša okolica objektov, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.
– V stavbno dediščino se lahko posega z raziskovalnimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.
Usmeritve za varovanje memorialne dediščine
Zlasti se varuje:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta,
– vsebinski prostorski kontekst območja z okolico (vedute, vplivna območja),
– v memorialno dediščino se lahko posega z raziskovalnimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije ter v skladu s kultunovarstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega programa, če gre za prostorsko obsežnejše in pomembnejše enote.
Usmeritve za varovanje naselbinske dediščine
V naseljih z vrednostjo kulturne dediščine oziroma v naselbinskem spomeniku se zlasti varuje:
– zgodovinski značaj naselja,
– naselbinska zasnova (način oziroma razporeditev pozidane strukture ter odnos med objekti in odprtim prostorom, komunikacijska mreža, parcelacija),
– celotna pozidana struktura – kulturni spomeniki, kulturna dediščina ter ambientalno vezno tkivo,
– podoba naselja v prostoru (gabariti naselja, masa streh in oblika strešin, kritina ...),
– prepoznavna lega naselja v prostoru ter odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje ter pogledi z njega),
– prostorsko pomembnejše vegetacijske in druge krajinske strukture,
– za naselbinsko dediščino se predvidi prenova (sanacija in revitalizacija).
Usmeritve za varovanje vrtnoarhitekturne dediščine
Varuje se:
– prostorska integriteta (nepozidanost) oziroma razmerje parka do pripadajočih stavb oziroma stavbišč,
– zgodovinska oblikovna zasnova s prostorsko pomembnimi prvinami (pomembnejša drevesa kot sestavni deli parkovne zasnove, oblikovanost reliefa, parkovne poti),
– oblikovanje ploskovnih elementov, vodne in značilne grajene prvine),
– zgodovinsko značilne rastlinske vrste, materiali, skulpture in ostala oprema.
Glede na slabo stanje varovanih vrtno-parkovnih območij bi bilo le-te potrebno temeljito prenoviti ter jim dati glede na ambient in pomen primerne vsebine. Nujno je ohranjati enovito lastništvo objektov in parkov oziroma vrtov ali vsaj določiti in sprejeti veljavni režim uporabe za vse lastnike.
Vplivno območje
Za potrebe prostorskega načrtovanja se poleg objekta dediščine varuje tudi določena okolica varovane dediščine oziroma njeno vplivno območje, tj. območje, v katerem se presoja vpliv določenega posega na varovane lastnosti enote dediščine.
(5) Kulturno dediščino predstavljajo tudi vsi leseni kozolci, slopna znamenja in zidane kapelice, ki se nahajajo na varovanem območju kulturne dediščine.
(6) Oblikovanje označevalnih in usmerjevalnih tabel, ulična in cestna oprema (avtobusna postajališča, ekološki otoki, koši za smeti ipd.) se na varovanih območjih oblikujejo celostno, skladno s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje.
(7) Za zmanjšanje vplivov posegov na kulturno dediščino se izvedejo omilitveni ukrepi navedeni v prilogi 2.
98. člen
(ohranjanje narave)
(1) Kakršnikoli posegov in dejavnosti na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti le-teh, naj se ne načrtuje ali izvaja
(2) Na zavarovanih območjih narave je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo zavarovanih območij narave, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetih aktih o zavarovanju (Odloki občine ali države o zavarovanju). Za vse posege na varovanih območjih je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje.
(3) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, ne poslabša zdravstveno stanje drevesa in se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču,
– na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje,
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje,
– na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(4) Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je potrebno najdbe mineralov ali fosilov prijaviti pristojnemu ministrstvu. Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
(5) Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Skladno s to usmeritvijo se naj posege in dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
(6) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000) se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih ali živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(7) Pri izvajanju in načrtovanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000), se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja,
– na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(8) Za zmanjšanje vplivov posegov v naravo se izvedejo omilitveni ukrepi navedeni v prilogi 2.
(9) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, in je treba izvesti presojo sprejemljivosti, se ta izvede v postopku izdaje naravovarstvenega soglasja.
(10) Za vse posege na območjih ohranjanja narave je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega ministrstva.
(11) Pri posegih v prostor in izvajanju drugih ukrepov na območju ohranjanja narave se upošteva veljavna zakonodaja in predpisi.
3.4.1.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja in naravnih dobrin
99. člen
(splošno)
(1) Gradnje in prostorske ureditve so dopustne, če so njeni vplivi v mejah dopustnih vrednosti, dovoljenih s predpisi. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja.
(2) Pri načrtovanju posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje in so opredeljeni v predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
100. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov se upošteva predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri njihovem obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.
(2) Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte se mora priključiti na ekološko čiste vire energije. Zagotovi se racionalna raba energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov.
101. člen
(varovanje tal in plodne zemlje)
(1) Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora.
(2) Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo. Rodovitni del tal se namensko uporabi za sanacijo degradiranih površin ali pa uporaba zemljine pri parkovnih ureditvah. Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal.
(3) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi v tla.
(4) Vse razgaljene površine naj se čim prej zatravijo ali drugače biotehnično uredijo z rastišču primernimi avtohtonimi vrstami ter vzdržujejo tako, da se prepreči zarast tujerodnih invazivnih vrst.
102. člen
(varovanje vodnih virov)
(1) Območja varovanj vodnih virov, zavarovana z odloki, so prikazana v Prikazu stanja prostora.
(2) Pri posegih na območja varstvenih pasov virov pitne vode se upošteva določila odlokov o varovanju vodnih virov oziroma predpisov, ki urejajo varovanje vodnih virov.
(3) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je potrebno pridobiti soglasje pristojnega urada za urejanje voda.
103. člen
(varovalni gozdovi)
(1) Varovalni gozdovi so določeni s predpisi s področja gozdarstva in so prikazani v Prikazu stanja prostora.
(2) V območjih varovalnih gozdov posegi v prostor niso dovoljeni, če je iz presoje vpliva objekta na okolje razvidno, da obstoja možnost ogrožanja ekoloških funkcij gozda.
(3) Za posege v varovalni gozd je potrebno pridobiti dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter soglasje pristojne enote Zavoda za gozdove.
104. člen
(urejanje voda)
(1) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni urad za urejanje voda.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah. Meja priobalnih zemljišč znaša 15 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih I. reda (Savinja) in 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih II. reda (ostali vodotoki). Za vsako gradnjo na vodnem ali priobalnem zemljišču je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(3) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(4) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotokov morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(5) Posegi na vodovarstvena območja so dovoljeni pod pogoji, ki so določeni v pravnih aktih, s katerimi so ta območja zavarovana.
(6) Dopustna dela in druge prostorske ureditve na vodotokih, ki imajo status, naravne vrednote ali območje biotske raznovrstnosti, naj se načrtuje in izvaja v obsegu in na način, ki bo zagotavljal varstvo naravnih vrednot in biotsko raznovrstnost, predvsem ohranjanje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000).
(7) Ob vseh vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija, na delih brežine, kjer pa je bila odstranjena pa se z zasaditvijo avtohtone grmovne in drevesne vegetacije ponovno vzpostavi pestra vrstna in višinska strukturiranost obvodnega pasu.
(8) Vzdolž vodnih brežin naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, npr.: pelionolistne ambrozije, robinje, rudbekije, japonskega dresnika, žlezave nedotike, topinambura, velikega pajesna, kanadske zlate rozge, zagotovi izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se prepreči z njihovim sprotnim odstranjevanjem.
3.4.1.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva vojnih in prikritih vojnih grobišč
105. člen
(varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč)
Na območju OŽ se nahajajo vojna in prikrita vojna grobišča, ki so razvidna iz Prikaza stanja prostora. Na teh območjih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. Za vsak poseg v območje vojnega grobišča je treba pridobiti soglasje pristojnega organa.
3.4.1.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambne potrebe
106. člen
(zaščita pred poplavami)
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.
(4) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(5) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(6) Ne glede na določbe drugega in petega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
107. člen
(potresna ogroženost)
Pri projektiranju objektov mora biti za zagotavljanje potresne varnosti upoštevana VII. stopnja potresne ogroženosti po EMS. Upošteva se projektni pospešek tal, ki za osrednji in južni del OŽ znaša 0.150 g in za severni del 0.125 g, kot je opredeljeno v karti potresne nevarnosti Slovenije.
108. člen
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Erozijska in plazljiva območja so prikazana v Prikazu stanja prostora. V teh območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile ali povečale ogroženost prostora. Dovoljeni so posegi, s katerimi se zaščiti teren oziroma posegi, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena, izdelati geološko geomehansko poročilo s poudarkom na stabilnosti terena ter določiti potrebne omilitvene ukrepe.
(2) Erozijska območja
– na erozijskih območjih je gradnja objektov izjemoma možna šele po primerni ureditvi in stabilizaciji strug potokov na vplivnem območju gradnje. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena, izdelati geološko geomehansko poročilo s poudarkom na stabilnosti terena ter določiti potrebne omilitvene ukrepe.
(3) Plazljiva območja (pogojno stabilna območja)
– gradnja objektov na pogojno stabilnih območjih je izjemoma možna. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena (širšega območja), izdelati geološko geomehansko poročilo s poudarkom na stabilnosti terena ter določiti potrebne omilitvene ukrepe.
(4) Plazljiva območja (labilna in aktivno plazljiva območja)
– gradnja objektov na aktivno plazljivih območjih ni dopustna,
– gradnja objektov na že saniranih plazovih je dopustna le izjemoma v primeru, da se z geološko geomehanskim elaboratom preveri vpliv novih posegov na že sanirano stanje plazu ter prilagodi mikrolokacijo predvidenega objekta,
– izjemoma je možna gradnja na labilnih območjih, s tem da je potrebno predhodno izvesti podrobne geološke geomehanske raziskave ter na osnovi le teh predvideti stabilizacijo tudi širšega območja, vključno s primerno dimenzioniranimi objekti.
(5) Na plazljivem območju in strmem terenu se ne sme posegati na zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešujejo plazenje zemljišč.
(6) Plazljiva in erozijsko nevarna območja so opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije s področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko nevarno.
109. člen
(zaščita pred požarom)
(1) Pri načrtovanju predvidenih posegov je treba upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
(2) Objekti morajo biti praviloma toliko odmaknjeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije. Zagotovi se zadostno količino vode za gašenje.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
110. člen
(obramba in zaščita)
(1) Na območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo s področja graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov, vzdrževanje in odstranitev objektov) in druge ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(2) Posegi na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe ne smejo onemogočati uporabe območja v vojnem ali izrednem stanju, v krizi ter v miru za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da se uporaba območja za potrebe obrambe lahko v teh primerih takoj vzpostavi. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo (v nadaljevanju: ministrstva).
(3) Na območjih omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe sta dovoljeni obstoječa primarna (kmetijska ali gozdna) raba ter uporaba komunikacij. Na območju niso dopustne gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter zadrževanju večjega števila ljudi. Uporaba objektov ne sme omejevati funkcionalnosti območja. Za vse posege na območjih omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva.
(4) Obrambne dejavnosti na teh lokacijah ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegli dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
(5) V naseljih z več kot 5000 prebivalcev je za zaščito ljudi in premoženja pred vojnimi in drugimi nevarnostmi potrebno kot dopolnilna zaščita ojačitev prve plošče.
(6) Zaklonišča se gradijo v objektih, določenih s predpisi.
3.4.1.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
111. člen
(arhitektonske ovire)
Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah se zagotovi dostop brez arhitekturnih ovir.
112. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Varstvo pred hrupom v OŽ je opredeljeno na podlagi posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Na stavbnih zemljiščih se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa III. stopnja varstva pred hrupom. Izjeme so:
– a) II. stopnja varstva pred hrupom:
– na območju družbene infrastrukture površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč,
– stanovanjske površine za posebne namene (SB),
– na posebnem območju, ki je namenjeno površini za turizem (BT);
– b) IV. stopnja varstva pred hrupom na naslednjih površinah:
– na območju proizvodnih dejavnosti (IP, IG in IK),
– na območju površin drugih dejavnosti (BD),
– na območju prometne infrastrukture (P),
– na območju komunikacijske infrastrukture vse površine (T),
– na območju energetske infrastrukture vse površine (E),
– na območju okoljske infrastrukture vse površine (O),
– območja drugih zemljišč.
(3) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(4) Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(5) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost investitorjev posegov.
(6) Med izvajanjem gradbenih del je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe:
– zagotovi se uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem),
– hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer,
– lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih vrednosti za vir hrupa pri izpostavljenih stanovanjskih objektih.
(7) Na območjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo na stanovanjske objekte naj bodo locirane servisne in skladiščne dejavnosti, predvsem obrtnega značaja. Zagotovijo se aktivni in pasivni protihrupni ukrepi, kot so:
– obratovanje dejavnosti ob navedenem mejnem robu naj poteka le v dnevnem času,
– za vse protihrupne ukrepe naj se v sklopu dokumentacije za gradbeno dovoljenje zagotovi tudi izdelava posebnega načrta protihrupne zaščite.
– zajemi in izpusti prezračevalnih sistemov naj bodo orientirani stran od stanovanjskih objektov,
– izvedba ustrezno urejenih protihrupnih nasipov na mejah stanovanjskih in proizvodnih površin
– smiselno se umešča vire hrupa (naprave, parkirišča, manipulacijske površine, ventilacijski in klimatski sistemi..),
– izvedba protihrupnih fasad in oken na izpostavljenih stanovanjskih objektih s strani investitorjev na novih proizvodnih območjih, potrebnost izvedbe ukrepov se določi na podlagi meritev hrupa pri posameznih stanovanjskih objektih in na podlagi modelske ocene predvidene ravni hrupa.
113. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Vir elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
(2) Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, kot jih določajo predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. Pri načrtovanju posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje in so opredeljeni v predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
(3) Za vse nove gradnje namenjene bivanju, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja.
(4) V primeru posodobitve ali rekonstrukcije obstoječih daljnovodov DV 2x110 kV Podlog–Žalec–Laško in 2x110 kV Podlog–Celje–Lipa se izvedejo meritve EMS v varovalnem pasu obeh koridorjev visokonapetostnih daljnovodov. Preuči se možnost prestavitve izven območja strnjene poselitve na rob obeh naselij. Nove gradnje za potrebe stanovanj in varovanih prostorov v varovalnem pasu daljnovodov niso dovoljene.
114. člen
(svetlobno onesnaženje)
Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, določene s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaževanje okolja. Za razsvetljavo se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0   %. Obstoječe sijalke je potrebno zamenjati z varčnimi. Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je potrebno uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne svetilke. Kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije se v svetilke vgradijo varčne žarnice.
115. člen
(osončenje)
Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) se zagotovi minimalno zahtevano osončenje, skladno z veljavnimi predpisi.
3.4.2 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji
116. člen
(podrobnejši PIP)
Podrobnejši PIP so opredeljeni za določene EUP in veljajo poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo. Podrobnejši PIP so opredeljeni v prilogi 2.
3.4.3 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
117. člen
(splošni pogoji za urejanje na območjih predvidenih OPPN)
(1) Za EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, so določeni PIP, ki veljajo do njegovega sprejema in usmeritve za izdelavo OPPN in so opredeljeni v prilogi 2.
(2) Za EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, se praviloma pripravi po en OPPN, lahko pa tudi več OPPN ob zagotovilu, da posamezni OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo).
118. člen
(pogoji za pripravo OPPN, ki niso določeni s tem odlokom)
Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere je treba izdelati OPPN, pa le ta s tem OPN še ni predviden:
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 1,0 ha,
– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 6 stanovanj,
– kamp nad 0,50 ha.
119. člen
(dopustni posegi na območjih predvidenih OPPN)
(1) Na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, so do izdelave OPPN dopustni naslednji posegi, če ni drugače opredeljeno v prilogi 2:
– vzdrževanje objektov:
– redno vzdrževanje,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– gradnje skladno z opredelitvijo po območjih podrobnejše namenske rabe:
– dozidave obstoječih objektov,
– nadzidave objektov dopustnih gabaritov za vrsto obstoječega objekta,
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov in novogradnja iste namembnosti na mestu odstranjenega objekta,
– gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki predstavljajo dopolnilne objekte k že izgrajenemu objektu na parceli namenjeni gradnji skladno z opredelitvijo po posameznih namenskih rabah;
– sprememba namembnosti:
– spremembe namembnosti so možne za dejavnosti, ki so v skladu z namembnostjo območja namenske rabe ali EUP, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja,
– gospodarska javna infrastruktura:
– redno vzdrževanje, obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve objektov za potrebe gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov komunale, energetike, prometa in zvez in drugo.
4 Prehodne in končne določbe
120. člen
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje EUP in NRP so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiško katastrskem prikazu v merilu 1:5000. Drugi grafični prikazi iz tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(2) Položajna natančnost mej EUP in NRP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in zemljiško katastrskem prikazu na območju obravnavane meje.
(3) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi in s tem onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacijo poda občinska služba, pristojna za urejanje prostora s katero se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
121. člen
(veljavni prostorski izvedbeni akti)
(1) Na območjih za katere veljajo sprejeti IPA, veljajo vsi pogoji, ki jih ti akti določajo. Te EUP so razvidne iz priloge 2.
(2) IPA, ki po sprejetju OPN ostanejo v veljavi, so:
Lokacijski načrti:
– Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas – Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 26/94, 45/95)
– Odlok o lokacijskem načrtu za daljnovod 110 kV Podlog – Mozirje, odsek Podlog–Letuš (Uradni list RS, št. 61/92 in 34/98)
– Uredba o lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje zahodna povezovalna cesta in oskrbni center Lopata (Uradni list RS, št. 114/00)
Državni prostorski načrti:
– Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M 2/1 na odseku Rogaška Slatina – Trojane (Uradni list RS, št. 41/10)
Zazidalni načrti:
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske V. v Žalcu in soseske Frenga v Žalcu (Uradni list RS, št. 92/04 – uradno prečiščeno besedilo)
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske V. v Žalcu (UV 16 – 208/68, 11/69, 23/70, in Uradni list SRS, št. 42/72, 10/82) združene spremembe Frenga (Uradni list RS, št. 20/98,)
– Odlok o zazidalnem načrtu soseske Frenga v Žalcu (UV 11 – 160/69, 23-274/70 in Uradni list SRS, št. 42/72, 10/82) združene spremembe V (Uradni list RS, št. 20/98)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalne načrta stanovanjske soseske V. in soseske Frenga Žalec (Uradni list RS, št. 20/98, 95/99, 37/01, 82/04)
– Odlok o I. fazi zazidalnega načrta Škafarjev hrib (Uradni list SRS, št. 13/81, 25/83, 34/87, Uradni list RS, št. 63/01)
– Odlok o zazidalnem načrtu industrijskega območja "FERRALIT" Žalec (Uradni list SRS, št. 9/81, Uradni list RS, št. 1/92, 7/97, 94/09)
– Odlok o zazidalnem načrtu soseske Godomlja v Žalcu (Uradni list RS, št. 63/01)
– Odlok o zazidalnem načrtu južno od železnice v Žalcu (Uradni list RS, št. 78/03)
– Odlok o zazidalnem načrtu gospodarske cone Minerva-Ložnica (Uradni list SRS, št. 12/85, Uradni list RS, št. 88/01) – ostane v veljavi samo za območje EUP LO-3
– Odlok o zazidalnem načrtu industrijskega območja Juteks (Uradni list RS, št. 61/92, 5/03) – ostane v veljavi samo za območje EUP LO-4/1
– Odlok o I. fazi zazidalnega načrta industrijskega območja industrije gradbenega materiala NIVO v Žalcu (Uradni list SRS, št. 30/79)
– Odlok o zazidalnem načrtu industrijske cone keramične industrije Liboje (Uradni list SRS, št. 1/87)
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Liboje–sever (Uradni list RS, št. 15/08)
– Odlok o zazidalnem načrtu industrijskega območja SIGMA Zabukovica (Uradni list SRS, št. 47/87)
– Odlok o zazidalnem načrtu industrijskega območja SIP Šempeter (Uradni list SRS, št. 47/86, Uradni list RS, št. 4/91, 104/05)
– Odlok o zazidalnem načrtu "Industrijske cone Aero" Šempeter (Uradni list SRS, št. 22/88)
– Odlok o zazidalnem načrtu poslovno-proizvodnih dejavnosti Podlog (Uradni list RS, št. 25/02)
– Odlok o zazidalnem načrtu Novo Celje (Uradni list SRS, št. 15/89, Uradni list RS, št. 57/93)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Arnovski gozd (Uradni list RS, št. 78/03)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Spremembe in dopolnitve ZN Arnovski gozd (Uradni list RS, št. 30/09)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu – spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Arnovski gozd (Uradni list RS, št. 10/11)
– Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko gradnjo v Arji vasi (Uradni list RS, št. 112/03)
– Odlok o zazidalnem načrtu za mlekarno Celeia (Uradni list RS, št. 120/05)
– Odlok o zazidalnem načrtu za Levec (Uradni list SRS, št. 31/84, Uradni list RS, št. 76/94, 108/00)
– Odlok o zazidalnem načrtu za bencinski servis Velika Pirešica (Uradni list RS, št. 7/98)
– Odlok o zazidalnem načrtu industrijskega območja Gradnja Žalec v Latkovi vasi (Uradni list SRS, št. 14/84)
Ureditveni načrti:
– Odlok o ureditvenem načrtu za prenovo starega mestnega jedra v Žalcu z ožjim vplivnim območjem (Uradni list RS, št. 45/96, 78/96, 117/04, 32/08, 90/11)
– Odlok o ureditvenem načrtu deponije komunalnih odpadkov Ložnica (Uradni list RS, št. 88/01)
– Odlok o ureditvenem načrtu Petrovče (Uradni list SRS, št. 33/89)
– Odlok o ureditvenem načrtu kamnoloma Velika Pirešica (Uradni list RS, št. 86/04)
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje asfaltne baze in upravnega kompleksa Velika Pirešica (Uradni list RS, št. 61/92, 94/09)
– Odlok o ureditvenem načrtu za skladišče pirotehničnih izdelkov v Zavrhu pri Galiciji (Uradni list RS, št. 7/04)
Občinski lokacijski načrti:
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Vrbje ob Strugi (Uradni list RS, št. 56/07)
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Zarja Petrovče (Uradni list RS, št. 56/07)
Občinski podrobni prostorski načrti:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) TPC Žalec (Uradni list RS, št. 29/08)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Šempeter ob Strugi (Uradni list RS, št. 32/08)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjska soseska Petrovče vzhod (Uradni list RS, št. 81/11)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za naselje Dobrtešnica Šempeter (Uradni list RS, št. 110/09)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu severnega dela naselja Šempeter (Uradni list RS, št. 81/11)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu stanovanjske soseske Žalec zahod (Uradni list RS, št. 110/09)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu poslovne cone Arnovski gozd II (Uradni list RS, št. 55/10, 90/11)
Prostorski ureditveni pogoji:
– ne glede na določbo 96. člena ZPNačrt, ostanejo določbe Odloka o PUP za sanacijo degradiranega prostora v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 45/94) v veljavi.
122. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih planskih in izvedbenih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski planski akti za območje OŽ:
– Dolgoročni plan Občine Žalec za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 21/90)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/92)
– Urbanistične zasnove naselja Žalec kot sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 69/93)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (AC) (Uradni list RS, 7/94)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Ločica pri Polzeli) (Uradni list RS, št. 11/94)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (pokopališče Gomilsko) (Uradni list RS, št. 11/94)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana (Šempeter) (Uradni list RS, št. 20/94)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 76/94)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 77/94)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 13/96)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 35/96 (deponije AC in servis Oset) in (Uradni list RS, št. 93/99 odločba US)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana (staro mestno jedro Žalec) (Uradni list RS, št. 43/96)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (rekonstrukcija magistralne ceste M 10 – 8 Črnova–Arja vas) (Uradni list RS, št. 72/97)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (bencinski servis Frece) (Uradni list RS, št. 7/98)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (zadeva Oset) (Uradni list RS, št. 17/99 in 28/99)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za območje Občine Žalec) (Uradni list RS, št. 37/99)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec – za območje Občine Žalec (priključek Lopata) (Uradni list RS, št. 98/00)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za območje Občine Žalec – spremembe v letu 2000 (Uradni list RS, št. 94/02)
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji IPA za območje OŽ:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP 1 (Uradni list RS, št. 34/92, 95/99, 113/00)
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP 2 (Uradni list RS, št. 35/96)
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP 3 (Uradni list RS, št. 35/96, 68/98, 53/99 in 83/03)
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP 4 (Uradni list RS, št. 37/96, 74/98)
– Odlok o zazidalnem načrtu soseske VI. Žalec (Uradni list SRS, št. 42/72, 13/79, 1/84)
– Odlok o zazidalnem načrtu za športno rekreacijski center Vrbje (Žalec) (Uradni list SRS, št. 13/82)
– Odlok o potrditvi zazidalnega načrta za rekreacijski center v Libojah (Uradni list SRS, št. 35/73)
– Odlok o zazidalnem načrtu za Zabukovico (Uradni list SRS, št. 9/80)
– Odlok o zazidalnem načrtu za Drešinjo vas (Uradni list SRS, št. 2/78, 18/81)
– Odlok o zazidalnem načrtu dela naselja Griže (UV 6-63/70)
– Odlok o zazidalnem načrtu spalnega naselja Migojnice (UV 20-273/67, 23-275/70)
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Grič – Griže (Uradni list SRS, št. 26/78)
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Liboje (UV 20-275/67)
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Grič Liboje (UV 1-33/68 in Uradni list SRS, št. 31/84)
– Odlok o I. fazi zazidalnega načrta za Kasaze (Uradni list SRS št. 9/81)
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Vrt Petrovče (UV 20.274/67 in Uradni list SRS, št. 3/76, 13/82)
– Odlok o zazidalnem načrtu zahodnega dela soseske Vrt Petrovče – Dobriša vas (Uradni list SRS, št. 13/71, 20/75,15/78, 28/86)
– Odlok o zazidalnem načrtu kompleksa Zarja v Petrovčah (Uradni list SRS, št. 20/73)
– Odlok o zazidalnih načrtih dela stanovanjske soseske Za cesto v Petrovčah in vzhodnega dela starega mestnega jedra naselja Petrovče (UV6-64/70 in Uradni list SRS, št. 13/71,15/73, 19/73, 15/78, 18/80, 28/86)
– Odlok o zazidalnem načrtu kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Petrovčah (Uradni list SRS, št. 42/72, 20/75)
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Arja vas (Uradni list SRS, št. 23/76)
– Odlok o določitvi zemljišča namenjenega za kompleksno graditev na delu območja zazidalnega načrta zahodnega dela soseske Vrt Petrovče–Dobriša vas (Uradni list SRS, št. 23/79)
– Odlok o zazidalnem načrtu dela stanovanjske soseske D Šempeter (UV 20-276/67 in Uradni list SRS, št. 31/84)
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Dobrtešnica II Šempeter (UV 1-15/68)
– Odlok o urbanističnem načrtu naselja Šempeter (UV 11-155/69)
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske kombinata Šempeter (UV 11-158/69)
– Odlok o zazidalnem načrtu južnega dela Šempetra v Savinjski dolini (Uradni list SRS, št. 20/71 26/78, 34/79)
– Odlok o lokacijskem načrtu za daljnovod 110 KV Podlog–Mozirje odsek Podlog Letuš (Uradni list RS, št. 61/92, 34/98)
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Ložnica I v Žalcu (UV 20 – 269/67, 21 – 258/69 in Uradni list SRS, št. 34/79)
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Benetke Žalec (UV 20-270/67)
– Odlok o zazidalnem načrtu Center II Žalec (UV 20 – 271/67, 15-174/70 in Uradni list SRS št. 10/82)
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Poreber v Žalcu (UV 20 – 279/67, 18 – 221/69,16/69, 15/70 in Uradni list SRS, št. 15/78, 21/81)
– Odlok o urbanističnem načrtu mesta Žalec (Uradni list SRS, št. 13/71, 5/78)
– Odlok o potrditvi zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Podvin pri Žalcu (Uradni list SRS, št. 35/73)
– Odlok o zazidalnem načrtu industrijskega območja Slovin IBP Ljubljana Slovin TOZD Žalec (Uradni list SRS, št. 1/88)
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Velika Pirešica (Uradni list SRS, št. 23/76, 34/92)
– Odlok o zazidalnem načrtu gospodarske cone Minerva-Ložnica (Uradni list SRS, št. 12/85, Uradni list RS, št. 88/01) – se razveljavi razen za območje EUP LO-3
– Odlok o zazidalnem načrtu industrijskega območja Juteks (Uradni list RS, št. 61/92, 5/03) – se razveljavi razen za območje EUP LO-4/1.
123. člen
(dokončanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja)
(1) Vsi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih IPA, razen v primerih, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
(2) Z uveljavitvijo novih predpisov in podzakonskih aktov se le-ti smiselno upoštevajo.
124. člen
(vpogled in hramba)
OPN je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Žalec. Arhivski izvod se hrani tudi na Upravni enoti Žalec in ministrstvu, pristojnem za urejanje prostora.
125. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-0010/2004
Žalec, dne 29. julija 2013
Župan
Občine Žalec
Janko Kos l.r.