Uradni list

Številka 59
Uradni list RS, št. 59/2013 z dne 12. 7. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 59/2013 z dne 12. 7. 2013

Kazalo

2348. Koncesijski Akt o organizaciji in načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo, stran 6823.

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju: ZLS), 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 98/09, 44/12, 19/13; v nadaljevanju: Statut), 3., 7., 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11; v nadaljevanju: ZGJS), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP) ter 3., 4. in 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 7/2002, Uradni list RS, št. 34/11, s spremembami) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na redni seji dne 27. 6. 2013 sprejel
K O N C E S I J S K I A K T
o organizaciji in načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina Akta)
(1) Ta Akt ureja organizacijo in način izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju opredeljenem v 6. členu predmetnega Akta (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba).
(2) Predmetni Akt določa:
a. predmet gospodarske javne službe,
b. območje izvajanja gospodarske javne službe,
c. začetek in čas trajanja koncesije,
d. vrsto in obseg monopola,
e. splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne službe,
f. splošne pogoje za uporabo storitve gospodarske javne službe,
g. uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
h. vire financiranja gospodarske javne službe,
i. način plačila koncesionarja,
j. postopek izbire koncesionarja,
k. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
l. organ, ki opravi izbor koncesionarja,
m. organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe,
n. javna pooblastila koncesionarju,
o. nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe,
p. prenehanje koncesijskega razmerja,
q. druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje gospodarske javne službe.
2. člen
(opredelitev ključnih pojmov)
(1) V okviru predmetnega Akta se uporabljajo sledeči pojmi, ki imajo naslednji pomen:
a. »javni partner« oziroma »koncedent« je samoupravna lokalna skupnost (Občina Zagorje ob Savi), ki v razmerju javno-zasebnega partnerstva v okviru svoje stvarne in krajevne pristojnosti sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi podeli pravico in obveznost izvajati dejavnost gospodarske javne službe, ki je opredeljena v nadaljevanju Akta;
b. »zasebni partner« oziroma »izvajalec javno-zasebnega partnerstva« oziroma »koncesionar« je ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi pridobi pravico in obveznost izvajati dejavnost gospodarske javne službe, ki je opredeljena v nadaljevanju Akta;
c. »razmerje javno-zasebnega partnerstva« je razmerje med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom. Razmerje javno-zasebnega partnerstva se izvaja v skladu s 4. členom predmetnega Akta;
d. »javni interes« je z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določena splošna korist, ki se ugotovi v skladu s 3. členom predmetnega Akta;
e. »koncesijsko razmerje« je dvostransko pravno razmerje med samoupravno lokalno skupnostjo kot koncedentom in pravno ali fizično osebo kot koncesionarjem, v katerem koncedent podeli koncesionarju pravico izvajati dejavnost v javnem interesu, ki se nanaša na 5. člen predmetnega Akta;
f. »naprava SPTE« ali »kogeneracija« je naprava s soproizvodnjo toplote in električne energije;
g. »uporabnik« je je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja, ki je predmet predmetnega Akta, odjema energijo.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem Aktu, imajo enak pomen, kot jih določajo predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost.
(3) V tem Aktu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
3. člen
(javni interes)
Javni interes za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju opredeljenem v 6. členu predmetnega Akta je ugotovljen na sledečih podlagah:
a. Dokument Identifikacije Investicijskega Projekta SoProizvodnje Toplote in Elektrike v Osnovni Šoli Ivana Skvarče Zagorje ob Savi, Inovacijsko razvojni inštitut Univerze v Ljub­ljani, maj 2013;
b. Dokument Identifikacije Investicijskega Projekta SoProizvodnje Toplote in Elektrike v Osnovni Šoli Ivana Kavčiča Izlake, Inovacijsko razvojni inštitut Univerze v Ljubljani, maj 2013;
c. Dokument Identifikacije Investicijskega Projekta Sprememba načina ogrevanja OŠ Toneta Okrogarja v Občini Zagorje ob Savi, Občina Zagorje ob Savi, junij 2013;
d. Dokument Identifikacije Investicijskega Projekta Sprememba načina ogrevanja OŠ Ivana Skvarče – POŠ ČEMŠENIK v Občini Zagorje ob Savi, Občina Zagorje ob Savi, junij 2013.
II. PREDMET IN OBMOČJE IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
4. člen
(organizacijska zasnova javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva.
5. člen
(predmet gospodarske javne službe)
(1) Predmet izvajanja gospodarske javne službe po tem aktu je izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju opredeljenem v 6. členu predmetnega Akta.
(2) Gospodarska javna služba obsega naslednje storitve:
a. izgradnjo oziroma rekonstrukcijo kotlovnic(e) ter naprav(e) SPTE;
b. izgradnjo oziroma rekonstrukcijo omrežja za distribucijo toplotne energije;
c. upravljanje, obratovanje, vzdrževanje in razvoj kotlovnic, naprav SPTE in distribucijskega omrežja;
d. priključevanje uporabnikov na distribucijsko omrežje;
e. distribucijo toplotne energije do uporabnikov.
(3) Koncesionar mora kot sestavni del javne službe opravljati tudi naloge v zvezi z obveščanjem uporabnikov, vodenjem evidenc in obveščanjem organa uprave, ter druge naloge kot to določa veljavna zakonodaja in predmetni Akt.
(4) Koncesionar lahko opravlja tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti skladno z zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje. Pri tem mora evidentirati gospodarsko javno službo po tem Aktu kot ločeno dejavnost, ki jo opravlja na podlagi izključne pravice v smislu tega Akta.
6. člen
(območje izvajanja)
(1) Območje izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo obsega objekte:
a. Osnovne šole Ivana Skvarče,
b. Osnovne šole Ivana Kavčiča Izlake,
c. Osnovne šole Toneta Okrogarja,
d. Osnovne šole Ivana Skvarče – POŠ ČEMŠENIK.
(2) Koncedent lahko s sklepom občinskega sveta razširi obseg območja izvajanja koncesije iz predhodnega odstavka tudi izven predmetnega območja.
III. ČAS TRAJANJA KONCESIJE
7. člen
(čas trajanja koncesije)
(1) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesija se podeli za največ 20 let, z možnostjo podaljšanja do izbire novega koncesionarja, vendar najdlje za polovico obdobja določenega z osnovno koncesijsko pogodbo.
IV. VRSTA IN OBSEG MONOPOLA
8. člen
(vrsta in obseg monopola)
Koncedent zagotavlja koncesionarju izključno pravico opravljanja koncesionirane dejavnosti iz 5. člena tega Akta za čas trajanja koncesijske pogodbe opredeljenega v 7. členu tega Akta na območju iz 6. člena tega Akta, ter druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s tem Aktom.
V. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
9. člen
(obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesije zagotoviti:
a. izgradnjo oziroma rekonstrukcijo kotlovnic(e) ter naprav(e) SPTE;
b. izgradnjo oziroma rekonstrukcijo omrežja za distribucijo toplotne energije;
c. upravljanje, obratovanje, vzdrževanje in razvoj kotlovnic, naprav SPTE in distribucijskega omrežja;
d. distribucijo toplotne energije do uporabnikov;
e. izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obvezami iz predhodnih alinej (na primer vodenje evidenc, obračunavanje storitev itd.);
f. izvajanje drugih obveznosti, ki so opredeljene v koncesijski pogodbi;
na način, da se zagotovijo zadostne kapacitete, funkcionalnost, varnost delovanja in ustrezna oskrba uporabnikov na območju iz 6. člena predmetnega Akta.
(2) Dejavnost, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje dejavnosti le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, koncesijski akt, koncesijska pogodba ali drug predpis.
(3) Koncesionar mora ves čas trajanja koncesije s skrbnostjo strokovnjaka skrbeti za to, da pridobi vsa potrebna dovoljenja, soglasja in druge akte državnih in drugih pristojnih organov. Ta dolžnost se nanaša tudi na potrebno podaljšanje ali obnovitev teh dovoljenj, soglasij in drugih aktov.
10. člen
(obveznosti koncedenta)
(1) Koncedent se v primeru, da so nepremičnine, kjer se bodo izvajale aktivnosti za uresničitev obvez iz predhodnega člena, v lasti koncedenta, zavezuje koncesionarju podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (na primer služnost, stavbna pravica, raba itd.) na način, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti.
(2) Kolikor podelitev pravic iz predhodnega odstavka ni mogoča v okviru koncesijske pogodbe se koncedent zaveže s koncesionarjem skleniti ločene pogodbe za predmetni namen ob upoštevanju veljavne zakonodaje, ki ureja razpolaganje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
(3) V primeru ko so nepremičnine, kjer se bodo izvajale aktivnosti za uresničitev obvez iz predhodnega člena, v lasti tretjih oseb, bo koncesionar koncedentu nudil pomoč pri pridobivanju ustreznih pravic oziroma soglasij.
11. člen
(javna pooblastila)
(1) Koncedent v okviru javno-zasebnega partnerstva koncesionarju podeli naslednja javna pooblastila:
a. pravico izvedbe investicije v obsegu, kot je potrebna za ustrezno izvajanje koncesionirane javne gospodarske službe v skladu s tem Aktom in koncesijsko pogodbo,
b. pravico do podpore v skladu z vsakokrat veljavno Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom ali drugo veljavno zakonodajo, ki ureja pravico do predmetne podpore, kolikor se proizvaja električna energija in toplota z določenim visokim izkoristkom,
c. pravico oblikovati predloge cen svojih storitev, z upoštevanjem zakonov, uredb in koncesijske pogodbe ki urejajo področje koncesionirane dejavnosti,
d. pravico določati pogoje za priključitev na ogrevalni sistem.
(2) Koncedent lahko določi koncesionarju tudi druga, na predmet javno-zasebnega partnerstva tega odloka, vezana javna pooblastila, ki se opredelijo v koncesijski pogodbi.
VI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPORABNIKOV
12. člen
(splošni pogoji)
(1) Koncesionar mora v 3 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe sprejeti in objaviti Splošne pogoje za dobavo in odjem toplotne energije iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) v skladu z metodologijo, ki jo določa veljavna zakonodaja.
(2) Koncesionar mora pred sprejemom splošnih pogojev iz predhodnega odstavka pridobiti ustrezno soglasje koncedenta in kolikor je to zakonsko zahtevano tudi pristojnega resornega ministrstva.
(3) Splošne pogoje mora koncesionar objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije ali na drug primeren način določen v 13. členu tega Akta.
(4) Splošni pogoji morajo obsegati najmanj:
a. postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje,
b. postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja,
c. ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem,
d. zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah,
e. pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov,
f. postopke odločanja o pritožbah odjemalcev,
g. razloge za ustavitev distribucije toplotne energije.
13. člen
(obveščanje uporabnikov)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti popolno, pregledno in ažurno obveščanje uporabnikov o vseh vprašanjih, ki zadevajo izvajanje storitev gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo in pravice ter dolžnosti uporabnikov.
(2) Koncesionar mora uporabnike obveščati zlasti o:
a. možnostih priklopa,
b. cenah, vključno z morebitnimi popusti,
c. spremembah cene vhodnega energenta,
d. morebitnih prekinitvah oskrbe s toplotno energijo.
(3) Koncesionar mora obveščati uporabnike najmanj na naslednje načine:
a. z objavami v sredstvih javnega obveščanja, brošurami, letaki in podobnimi pisnimi sporočili,
b. preko portala, dosegljivega s svetovnega spleta,
c. kolikor so sistemi nameščeni v javnih objektih preko posebnih terminalov.
(4) Obveščanje preko svetovanega spleta mora koncesionar zagotoviti tako, da je uporabniku omogočena pridobitev podatkov brez plačila ali posredovanja osebnih podatkov, razen če je to potrebno zaradi narave storitve, ki naj jo uporabnik opravi (na primer oddaja podatkov o porabi itd.).
14. člen
(priključevanje uporabnikov)
(1) Koncesionar mora na način določen v 13. členu tega Akta obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
(2) Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi s predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost, s tem Aktom ter splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplotne energije.
(3) Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le koncesionar.
(4) Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih. O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča župan.
(5) Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan koncesionar priključiti uporabnika omrežja na omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
(6) Pred priključitvijo skleneta koncesionar in uporabnik pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
(7) Uporabnik nosi dejanske stroške priključitve.
(8) Določba iz predhodnega odstavka ne velja za priključitev uporabnikov javnega sektorja. Stroške priključitve predmetnih uporabnikov krije koncesionar.
15. člen
(pritožbe uporabnikov)
(1) Koncesionar mora zagotoviti, da se lahko uporabniki pri njem pritožijo glede kvalitete in načina izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo. V ta namen mora koncesionar zagotoviti sistem za sprejemanje pritožb in zagotoviti njihovo hitro in učinkovito reševanje.
(2) O načinu vlaganja pritožb in njihovega reševanja mora koncesionar obveščati uporabnike na način, določen v 13. členu tega Akta.
(3) Koncesionar se mora na pritožbo uporabnika odzvati v 14 dneh po njenem prejemu, bodisi s tem, da mu pisno navede razloge, zakaj meni, da pritožba ni utemeljena, bodisi s tem, da odpravi zatrjevane pomanjkljivosti oziroma navede rok in način, kako bo te pomanjkljivosti odpravil.
(4) O prejetih pritožbah in odzivih nanje mora koncesionar poročati organu uprave na način in v rokih, določenih v 33. členu tega Akta, pri čemer mora v poročilo navesti podatke o posamezni pritožbi, razlogih zanjo in svojem odzivu nanjo.
(5) Če uporabnik ni zadovoljen z odzivom koncesionarja na svojo pritožbo oziroma z njegovim ravnanjem glede odprave zatrjevane pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi, lahko v 30 dneh od poteka roka za odziv koncesionarja, kolikor se koncesionar ni odzval v predpisanem roku, ali od prejema nezadovoljivega odgovora koncesionarja ali od ravnanja izvajalca glede odprave pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi, vloži na koncedenta zahtevo za naložitev ustreznega ravnanja. V zahtevi ni mogoče uveljavljati denarnih oziroma odškodninskih zahtevkov.
(6) Koncedent po opravljenem upravnem postopku z odločbo naloži koncesionarju, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju storitev ali mu naloži drugo ravnanje, s katerim naj koncesionar uskladi izvajanje teh storitev s tem aktom in drugimi predpisi če ugotovi, da je koncesionar pri opravljanju gospodarske javne službe ravnal v nasprotju s tem aktom in drugimi predpisi.
VII. FINANCIRANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
16. člen
(viri financiranja)
(1) Storitve, ki predstavljajo gospodarsko javno službo oskrbe s toplotno energijo se financirajo iz naslednjih prihodkov:
a. sredstev plačil uporabnikov za opravljene storitve (oskrbe s toplotno energije);
b. drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi posebnih predpisov (subvencije, obratovalne podpore, zagotovljen odkup električne energije itd.);
c. lastnih sredstev koncesionarja.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se smejo uporabljati izključno za opravljanje gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo.
(3) Koncesionar mora skladno z zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje, drugimi predpisi in računovodskimi standardi voditi ločeno računovodsko evidenco o sredstvih in virih sredstev ter prihodkih in odhodkih za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo.
17. člen
(cenik in cene)
(1) Cenik storitev oskrbe s toplotno energijo se oblikuje v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja energetsko dejavnost oziroma na podlagi vsakokrat veljavne Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce.
(2) K ceniku storitev mora soglasje podati pristojni organ koncedenta in po potrebi tudi pristojno resorno ministrstvo.
(3) Oblikovanje cen oziroma cenika storitev ter morebitne spremembe le-tega se natančneje opredelijo v koncesijski pogodbi.
18. člen
(druga sredstva)
(1) Če koncesionar prejema kakršnakoli druga sredstva za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo, ki niso navedena v tem Aktu, mora ta sredstva, zmanjšana za upravičene stroške v zvezi z njihovim pridobivanjem, uporabiti za izvajanje te gospodarske javne službe.
(2) O višini prihodkov iz prejšnjega odstavka mora koncesionar poročati koncesionarju na način, določen v 33. členu tega Akta.
19. člen
(prilagoditev razmerij)
(1) V primeru obstoja upravičenih objektivnih okoliščin se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem.
(2) Pred prilagoditvijo razmerij med koncedentom in koncesionarjem je potrebno pridobiti soglasje občinskega sveta koncedenta.
(3) Način in razloge za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
VIII. POSTOPEK IZBORA KONCESIONARJA
20. člen
(objava javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe iz tega akta izbere koncedent na podlagi javnega razpisa, ob upoštevanju določb zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo oziroma zakona, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) Javni razpis za podelitev koncesije se objavi Uradnem listu Republike Slovenije oziroma na Portalu javnih naročil.
21. člen
(vsebina javnega razpisa)
Besedilo javnega razpisa določa:
a. predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo,
b. ime in sedež koncedenta,
c. podatke o objavi odločitve o koncesijskem aktu,
d. predmet in območje izvajanja koncesije,
e. začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja,
f. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje predmeta koncesije,
g. vrste dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in usposobljenosti za izvajanje predmeta koncesije,
h. kraj in rok za prijavo na javni razpis,
i. merila in postopek za izbiro najugodnejše ponudbe,
j. datum, uro in kraj odpiranja ponudb,
k. rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri,
l. organ, ki bo opravil izbor izvajalca koncesije,
m. organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe,
n. odgovorno osebo za dajanje informacij v času objave javnega razpisa,
o. druge podatke, pomembne za odločitev o izbiri izvajalca koncesije.
22. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
(1) Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati najmanj naslednje pogoje:
a. da razpolaga z ustrezno licenco za opravljanje energetske dejavnosti oziroma jo bo pridobil v roku 4 mesecev od podelitve koncesije,
b. da ima reference na področju opravljanja koncesionirane dejavnosti,
c. da predloži celovit projekt izgradnje kotlovnic(e) in distribucijskega omrežja za območje iz 6. člena tega sklepa in načrt vzdrževanja kotlovnic(e) in sistema,
d. da pripravi in predloži predlog sistema cen za dobavo toplote, skladen z zakonom in drugimi predpisi.
(2) Koncedent lahko v okviru javnega razpisa določi tudi druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar.
23. člen
(merila za izbiro koncesionarja)
V postopku izbire najugodnejšega ponudnika se upoštevajo predvsem naslednja merila:
a. stroški oskrbe s toplotno energijo,
b. dosedanje reference ponudnika,
c. strokovna, finančna in organizacijska usposobljenost ponudnika,
d. druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik.
24. člen
(strokovna komisija)
(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb.
(3) Predsednik in člani komisije ne smejo biti s ponudnikom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta, ustanoviteljem, družbenikom ali delničarjem s kontrolnim deležem ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Koncedent v komisijo ne sme imenovati osebe, ki je bila zaposlena pri ponudniku ali je kako drugače delala za ponudnika, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
(4) Župan mora na predlog predsednika ali člana komisije, na zahtevo kandidata ali na lastno pobudo imenovati novega predsednika ali člana takoj, ko izve za izločitveni razlog ali če izve za okoliščine, ki izražajo dvom o objektivni presoji komisije.
(5) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni ponudbe in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom, ter posreduje poročilo koncedentu.
25. člen
(odpiranje vlog)
(1) Odpiranje ponudb za izbor koncesionarja je javno, pri čemer lahko koncedent zaradi zavarovanja poslovne skrivnosti oziroma uradne, vojaške ali državne tajnosti določi, da postopek odpiranja ponudb ni javen. Svojo odločitev mora sporočiti v objavi javnega razpisa.
(2) Strokovna komisija vlog, ki so prispele po roku, določenem v javnem razpisu, in nepravilno predloženih vlog ne odpre, temveč jih neodprte nemudoma vrneta pošiljatelju.
(3) O odpiranju vlog se vodi zapisnik. Vanj se vpišejo morebitne pripombe predstavnikov kandidatov o poteku javnega odpiranja. Strokovna komisija vroči zapisnik o javnem odpiranju v roku osmih dni vsem ponudnikom.
26. člen
(pregled, vrednotenje in poročilo)
(1) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda ponudbe in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, pri čemer glede dopolnjevanja in pojasnjevanja ponudb upošteva določbe veljavne zakonodaje.
(2) Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.
27. člen
(akt izbire koncesionarja)
(1) O izbiri koncesionarja odloči koncedent z upravno odločbo.
(2) Neposredno pred izdajo odločbe o izbiri se stranke na ustni obravnavi seznanijo s potekom postopka in njihovim uspehom v postopku ter se jim določi rok, ki ne sme biti daljši od 15 dni, da podajo svoje pripombe. Če v tem roku pripombe niso podane, se šteje, da stranke nimajo pripomb.
(3) Do seznanitve s potekom postopka iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno pregledovanje in prepisovanje spisov v tistih delih, ki se nanašajo na vloge drugih strank v postopku in okoliščine, povezane z njimi.
(4) V izreku odločbe o izbiri se navedejo stranka, ki je bila izbrana, ter stranke, katerih vloge so bile zavrnjene oziroma zavržene. Odločba o izbiri se vroči vsem strankam v postopku.
(5) Odločba se izda z omejenim rokom veljave, ki ne sme biti daljši od enega leta. Čas veljavnosti odločbe se določi v njenem izreku. Če v tem času ne pride do sklenitve pogodbe, odločba o izbiri preneha veljati.
(6) O pritožbi zoper odločbo o izbiri, ki jo izda občinska uprava, odloči župan.
(7) Zoper dokončno odločbo o izbiri je mogoče začeti upravni spor.
28. člen
(zavrnitev vseh vlog)
(1) Koncedent tudi po objavi javnega razpisa ni zavezan, da izbere koncesionarja.
(2) Če koncedent v postopku izbire ne izbere koncesionarja, o tem izda akt, s katerim se konča postopek izbire, v katerem se navedejo vse stranke, katerih vloge so bile zavrnjene, in utemeljitev razlogov za njihovo zavrnitev.
(3) Glede pravnih sredstev zoper akt iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe predhodnega člena.
29. člen
(izločitev izbranega kandidata)
(1) Koncedent sme vse do sklenitve koncesijske pogodbe izločiti ponudnika, ki najbolj ustreza postavljenim merilom, in izbrati naslednjega na ocenjevalni lestvici, če nastopijo okoliščine, ki kažejo na to, da ponudnik ne bo mogel izpolnjevati obveznosti iz pogodbe.
(2) Okoliščine, ki kažejo, da ponudnik ne bo mogel izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe, so zlasti če je proti njemu uveden stečajni postopek, postopek likvidacije ali prisilne poravnave, če nima poravnanih svojih obveznosti iz naslova davkov in drugih dajatev, določenih z zakonom, če se izkaže, da je vlogi predložil neresnične podatke o izpolnjevanju bistvenih zahtev, o obstoju kaznivih dejanj organiziranega kriminala, korupcije, goljufije ali pranja denarja in podobno.
(3) Glede oblike sprejema odločitve iz prvega odstavka tega člena, pravnih sredstev in/ali sodnega varstva zoper to odločitev se uporabljajo določbe tega Akta, ki veljajo za akt o izbiri javno-zasebnega partnerja.
IX. KONCESIJSKA POGODBA
30. člen
(sklenitev pogodbe)
(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu koncedenta sklene župan.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.
(3) V pogodbi iz prvega odstavka tega člena koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije, ki niso urejena v tem aktu, zlasti pa:
a. način in roke plačil,
b. razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih vloži koncedent,
c. dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu,
d. način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta,
e. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe,
f. medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe,
g. razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah,
h. način spreminjanja koncesijske pogodbe,
i. prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje,
j. prenos objektov in naprav (odkup koncesije) in morebit­no restitucijo po prenehanju koncesije.
(2) V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami, koncesijske pogodbe veljajo določbe koncesijskega akta.
(3) Koncedent lahko koncesionarju poleg javnih pooblastil določenih v tem aktu podeli tudi druga na predmet koncesije iz tega akta, vezana javna pooblastila, ki se opredelijo v koncesijski pogodbi ali njenih sestavnih delih.
X. NADZOR
31. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe opravljajo:
a. organi nadzora,
b. župan,
c. ali s strani župana pooblaščena strokovna oseba,
skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in skladno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Koncesionar je osebam iz prejšnjega odstavka dolžan omogočiti nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe, predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe oskrbe s toploto, dajati informacije v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe oskrbe s toploto in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe oskrbe s toploto.
(3) Nadzor se lahko izvaja v prostorih koncesionarja.
(4) Nadzor obsega pregled finančnega poslovanja v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe oskrbe s toploto, nadzor izvajanja dejavnosti in nadzor nad ustreznostjo uporabe naprav ter ostalih sredstev za izvajanje dejavnosti, nadzor nad emisijami snovi v zraku, ki so posledica delovanja sistemov, kakor tudi nadzor izvajanja dejavnosti v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
(5) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toploto. Praviloma se izvaja v poslovnem času izvajalca. Nadzornik se izkaže s pooblastilom. Nadzornik je dolžan podatke o poslovanju izvajalca obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.
32. člen
(spremljanje kakovosti)
(1) Koncedent spremlja in ocenjuje kakovost opravljenih storitev.
(2) Kakovost opravljenih storitev lahko koncedent spremlja neposredno v okviru nadzora iz prejšnjega člena, ali s pomočjo specializiranih organizacij.
(3) V primeru, da ugotovi odstopanje kvalitete storitve od standardov, določenih s tem aktom in posebnimi dogovori, lahko uporabi sankcije, opredeljene v koncesijski pogodbi.
33. člen
(poročanje)
(1) Koncesionar mora enkrat mesečno, najkasneje do 25. dne v mesecu poročati o:
a. obsegu opravljenih storitev gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo;
b. prihodkih za pretekli mesec;
c. drugih prihodkih za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s koristno toploto, prejetih v preteklem mesecu;
d. prejetih pritožbah uporabnikov in odzivih nanje;
e. drugih podatkih, določenih s predmetnim aktom ali koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar je dolžan podatke iz prejšnjega odstavka pošiljati koncedentu v elektronski obliki. Obliko in formati pošiljanja podatkov določi koncedent.
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 30. junija tekočega leta za preteklo leto.
(4) Letno poročilo mora obsegati podatke iz prvega odstavka, poleg tega pa še podatke o doseganju standardov kakovosti storitev, določenih s tem aktom in posebnim dogovorom. Letno poročilo mora obsegati tudi revidirane računovodske izkaze, izdelane skladno z zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje.
XI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
34. člen
(prenehanje razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha na naslednji način:
a. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
b. z odkupom koncesije,
c. z odvzemom koncesije,
d. s prenehanjem koncesionarja,
e. v drugih primerih, določenih pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo oziroma zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
35. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodbe preneha:
a. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
b. z razdrtjem.
(2) Koncesijska pogodba se lahko razdre zlasti v primerih hujših kršitev. Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju koncesijske pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
36. člen
(odkup kocesije)
(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo redno izvajanje gospodarske javne službe možno učinkoviteje opravljati na drug način.
(2) Ko koncesionar zaradi odkupa koncesije preneha opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije, prevzame koncedent naslednje obveznosti:
a. izplačilo dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja v opremo ali objekte, ki jih koncesionar ne bo mogel povrniti v okviru svoje druge dejavnosti;
b. povrnitev nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je odkup lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
37. člen
(odvzem koncesije)
(1) Javni partner odvzame koncesijo koncesionarju v primeru, da koncesionar očitno krši koncesijsko pogodbo, zlasti pa:
a. če ne prične z izvajanjem koncesionirane gospodarske javne službe v dogovorjenem roku,
b. če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno oziroma jo izvaja tako, da so povzročene motnje v dejavnosti in funkcionalnosti,
c. če koncedentu namerno ali iz velike malomarnosti povzroča škodo,
d. če se pri svoji dejavnosti ne drži predpisov in standardov ali navodil koncedenta,
e. če je izražen utemeljen javni interes po prenehanju izvajanja dejavnosti.
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo kršitve iz prejšnjega odstavka bistveno kršitev koncesijske pogodbe. Koncedent pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedla postopek odvzema koncesije. Če je koncesionar konzorcij, se kršitev posameznega člana konzorcija šteje za kršitev koncesionarja.
38. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika. V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha in se prenese na univerzalnega pravnega naslednika.
(2) Koncesijsko razmerje preneha z dnem nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka. Na vseh sredstvih, stvareh in objektih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent izločitveno pravico, določeno v skladu z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo na način kot bo urejeno s koncesijsko pogodbo.
(3) Če je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega ali več članov konzorcija ali uvedbe stečaja nad njimi koncesijsko razmerje ne preneha, če ostali člani konzorcija nadaljujejo s koncesijo.
39. člen
(prehodno obdobje)
(1) Če v primeru prenehanja koncesije ni podeljena nova koncesija ali ni drugače zagotovljeno, da bi bila gospodarska javna služba nepretrgano izvajana, mora dotedanji koncesionar izvajati na tem območju dejavnost gospodarske javne službe pod pogoji dotedanjega koncesijskega razmerja do podelitve nove koncesije, vendar največ eno leto.
(2) Če je koncesijsko razmerje prenehalo iz razlogov, zaradi katerih dotedanji koncesionar ne more več nadaljevati izvajanja gospodarske javne službe po prejšnjem odstavku (npr. odvzem koncesije, stečaj koncesionarja), sklene koncendent pogodbo za izvajanje nujnih del za zagotavljanje gospodarske javne službe z enim ali z več ponudniki ob upoštevanju zakona, ki ureja javno naročanje. Za sklenitev te pogodbe se uporabljajo določbe o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
(uveljavitev)
Ta Akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-4/2013
Zagorje ob Savi, dne 27. junija 2013
Župan
Občine Zagorje ob Savi
Matjaž Švagan l.r.

AAA Zlata odličnost