Uradni list

Številka 47
Uradni list RS, št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013

Kazalo

1832. Odlok o organizaciji in načinu izvajanja gospodarske javne službe linijskih prevozov v mestnem prometu, stran 5407.

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju: ZLS), 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07; v nadaljevanju: Statut), 3., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11; v nadaljevanju: ZGJS), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP) ter 53. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06 (5/07 – popr.), 123/08, 28/10, 49/11, 40/12 – ZUJF, 57/12; v nadaljevanju: ZPCP-2) in Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 15/10, 55/11 in 107/12) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 24. seji dne 22. 5. 2013 sprejel
O D L O K
o organizaciji in načinu izvajanja gospodarske javne službe linijskih prevozov v mestnem prometu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina Odloka)
(1) Odlok ureja organizacijo in način izvajanja gospodarske javne službe linijskih prevozov v mestnem prometu v Mestni občini Kranj (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba). Odlok je hkrati koncesijski akt za izvajanje gospodarske javne službe linijskih prevozov v mestnem prometu.
(2) Ta Odlok določa:
a. predmet gospodarske javne službe,
b. območje izvajanja gospodarske javne službe,
c. začetek in čas trajanja izvajanja gospodarske javne službe,
d. vrsto in obseg monopola,
e. splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne službe,
f. splošne pogoje za uporabo storitve gospodarske javne službe,
g. uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
h. vire financiranja gospodarske javne službe,
i. način plačila koncesionarja,
j. postopek izbire koncesionarja,
k. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
l. organ, ki opravi izbor koncesionarja,
m. organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe,
n. javna pooblastila koncesionarju,
o. nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe,
p. prenehanje koncesijskega razmerja,
q. druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje gospodarske javne službe.
2. člen
(Opredelitev ključnih pojmov)
(1) Pojmi, ki se uporabljajo v Odloku in imajo sledeč pomen:
a. »javni partner« je samoupravna lokalna skupnost (Mestna občina Kranj), ki v razmerju javno-zasebnega partnerstva v okviru svoje stvarne in krajevne pristojnosti sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem podeli pravico in obveznost izvajati dejavnost gospodarske javne službe, kot je opredeljena v nadaljevanju Odloka;
b. »koncedent« je javni partner (Mestna občina Kranj);
c. »zasebni partner« oziroma »izvajalec javno-zasebnega partnerstva« je ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem pridobi pravico in obveznost izvajati dejavnost gospodarske javne službe, kot je opredeljena v Odloku;
d. »koncesionar« je izvajalec javno-zasebnega partnerstva;
e. »razmerje javno-zasebnega partnerstva« je razmerje med javnim in zasebnim partnerjem. Razmerje javno-zasebnega partnerstva se izvaja v skladu s 4. členom Odloka;
f. »javni interes« je z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določena splošna korist, ki se ugotovi v skladu s 3. členom Odloka;
g. »razmerje javno-zasebnega partnerstva« je dvostransko pravno razmerje med Mestno občino Kranj in pravno ali fizično osebo (zasebni partner), v katerem javni partner podeli zasebnemu partnerju pravico izvajati dejavnost v javnem interesu, ki se nanaša na 5. člen Odloka;
h. »mestni linijski prevoz« je javni prevoz potnikov, ki ga mestna občina kot javno službo organizira znotraj svojega območja;
i. »linija« je določena relacija in smer vožnje od začetne do končne avtobusne postaje ali avtobusnega postajališča, na kateri se prevažajo potniki v linijskem cestnem prometu po voznem redu in ceni, ki sta vnaprej določena in objavljena;
j. »sprememba linije« je vsaka trajna sprememba poteka linije, vključno z njeno delno opustitvijo ali smeri vožnje na posamični liniji;
k. »vozni red« je ureditev linije, s katero se določajo vrsta prevoza, način prevoza, vrstni red avtobusnih postaj in avtobusnih postajališč, njihova oddaljenost od začetne avtobusne postaje ali avtobusnega postajališča, čas prihoda, postanka in odhoda na vsako avtobusno postajo ali avtobusno postajališče, obdobje, v katerem prevoznik opravlja prevoz na liniji, čas veljavnosti in režim obratovanja linije;
l. »frekvenca vožnje« je število enakomerno razporejenih odhodov avtobusov na liniji v časovni enoti, opredeljena kot čas v minutah med dvema zaporednima odhodoma;
m. »uporabnik« je potnica ali potnik, ki koristi storitve linijskih prevozov v mestnem prometu po tem Odloku;
n. »sistem enotne vozovnice« je način izvajanja javnih linijskih prevozov potnikov, kjer izvajalci ali izvajalke (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) v različnih vrstah prometa izvajajo prevoze na podlagi enotne vozovnice, kar potnikom omogoča uporabo te vozovnice pri različnih izvajalcih v javnem linijskem prometu na območju Republike Slovenije;
o. »obveznosti javne službe« so vse obveznosti izvajalca ali njegovih podizvajalcev v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe mestni linijski prevoz, določene s tem Odlokom in drugimi predpisi ali posamičnimi akti in sicer zlasti obveznost izvajati prevoze po liniji in v določenem voznem redu ne glede na število potnikov, obveznost izvajati prevoze po ceniku prevoznin, obveznost prevzeti vsakega potnika in prtljago, ki izpolnjuje splošne pogoje, obveznost zagotavljati predpisano kvaliteto storitev, obveznost obveščati javnost in obveznost uporabe kompatibilne vozovnice, če opravlja prevoze izvajalca več prevoznikov (podizvajalci).
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem Odloku, imajo enak pomen, kot jih določajo zakon, ki ureja prevoze v cestnem prometu, zakon, ki ureja prevozne pogodbe v cestnem prometu ter ostali predpisi, ki urejajo cestni promet.
3. člen
(Javni interes)
Javni interes za izvajanje gospodarske javne službe linijskih prevozov v mestnem prometu temelji na sledečih podlagah:
a. trinajsti alineji drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, s spremembami),
b. Oceni možnosti javno-zasebnega partnerstva za projekt »Izvajanje mestnega potniškega prometa v Mestni občini Kranj«,
c. Strategiji trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj 2009–2023,
d. Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS),
e. Programu reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji,
f. Ostalih aktih, vezanih na ureditev cestnega prometa v Mestni občini Kranj.
II. PREDMET IN OBMOČJE IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
4. člen
(Organizacijska zasnova javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v javno-naročniški obliki, v okviru katere se izvaja koncesija za opravljanje gospodarske javne službe linijskih prevozov v mestnem prometu.
5. člen
(predmet gospodarske javne službe)
(1) Predmet izvajanja gospodarske javne službe po tem Odloku je izvajanje mestnega linijskega prevoza na območju Mestne občine Kranj.
(2) Gospodarska javna služba obsega naslednje storitve:
a. prevoz uporabnikov in ročne prtljage na linijah po voznem redu skladno s predpisi in tem Odlokom;
b. dnevno zagotavljanje pogojev za varno in nemoteno obratovanje vozil (tehnična brezhibnost vozil, usposobljenost vozil in voznikov za udeležbo v cestnem prometu, zavarovanje vozil, voznikov in potnikov, čistoča vozil in podobno);
c. obveščanje uporabnikov o storitvah javne službe (voznih redih, cenah, pogojih prevoza, obvozih in splošne informacije o izvajanju javne službe);
d. izdelavo in prodajo vozovnic;
e. nadzor nad vozovnicami uporabnikov.
(3) Koncesionar mora kot sestavni del javne službe opravljati tudi naloge v zvezi z drugim obveščanjem uporabnikov, oblikovanjem voznih redov, vodenjem evidenc in obveščanjem koncedenta ter druge naloge, kot to določa veljavna zakonodaja in Odlok.
(4) Koncesionar lahko opravlja tudi druge prevoze ali druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti skladno z zakonom, ki ureja preglednosti finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje. Pri tem mora evidentirati gospodarsko javno službo po tem Odloku kot ločeno dejavnost, ki jo opravlja na podlagi izključne pravice v smislu zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
6. člen
(območje izvajanja mestnega linijskega prevoza)
Območje izvajanja mestnega linijskega prevoza je območje Mestne občine Kranj. V okvir izvajanja mestnega linijskega prevoza spadajo linije, ki jih koncendent opredeli s Sklepom o določitvi obveznih linij in voznega reda in za katere se pridobi ustrezno dovoljenje, skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu.
7. člen
(standard dostopnosti)
Razporeditev linij in postajališč mestnega linijskega prevoza mora težiti k zagotavljanju najmanj 80 % prostorske dostopnosti za vse ključne skupine prebivalstva.
8. člen
(linije in vozni red)
(1) Koncesionar lahko v času izvajanja koncesije predlaga spremembo voznega reda, dodatne linije, podaljšanje ali spajanje obveznih in/ali dodatnih linij ter postajališča na teh linijah, če oceni, da bi predmetne spremembe izboljšale časovno in prostorsko dostopnost ali izboljšale ekonomske rezultate, vezane na izvajanje gospodarske javne službe.
(2) Koncendent lahko ob utemeljenih razlogih (demografski, finančni ipd.) po posvetovanju s koncesionarjem v času izvajanja koncesije s sklepom spremeni sklep iz 6. člena Odloka, na način, da opusti, spremeni ali uvede dodatne linije ali spremeni vozni red.
(3) O predlogu iz prvega odstavka tega člena in spremembi iz predhodnega odstavka tega člena odloči mestni svet koncendenta.
(4) Vozni red za mestni linijski promet mora biti v največji možni meri usklajen z voznim redom za medmestni potniški promet na območju Gorenjske in voznim redom šolskih prevozov, tako da potnikom zagotavlja čim krajšo čakalno dobo pri prestopih med mestnim linijskim prometom, medmestnim potniškim prometom na območju gorenjske in šolskimi prevozi ter obratno. Koncendent s sprejemom Sklepa o določitvi obveznih linij in voznega reda določi prioriteto za usklajevanje voznih redov mestnega linijskega prometa, medmestnega potniškega prometa na območju Gorenjske in voznih redov šolskih prevozov.
(5) Vpliv spremembe linij ali voznega reda na razmerje med koncesionarjem in koncendentom se opredeli v koncesijski pogodbi.
III. ČAS TRAJANJA KONCESIJE
9. člen
(čas trajanja koncesije)
(1) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesija se podeli za največ 10 let, z možnostjo podaljšanja do izbire novega koncesionarja, vendar podaljšanje ne sme trajati več kot 1 leto.
IV. VRSTA IN OBSEG MONOPOLA
10. člen
Koncedent zagotavlja koncesionarju izključno pravico opravljanja koncesionirane dejavnosti iz 5. člena tega Odloka na opredeljenem območju izvajanja za čas trajanja koncesijske pogodbe ter druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s tem Odlokom.
V. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
11. člen
(nepretrgano izvajanje mestnega linijskega prevoza in točnost izvajanja voznega reda)
(1) Koncesionar je dolžan vzpostavljati zanesljivost voženj na način, da opravlja mestni linijski prevoz nepretrgano ves dan in vse dni v letu, po voznem redu na vseh linijah, določenih s tem Odlokom, ne glede na število uporabnikov (v nadaljevanju: zanesljivost voženj).
(2) Koncesionar je dolžan zagotoviti, da najmanj 95 % vseh voženj v posameznem koledarskem letu ne predstavlja kršitve zanesljivosti voženj in točnosti izvajanja voznega reda. Način ugotavljanja zanesljivosti voženj in točnosti izvajanja voznega reda ter sankcija za kršitev najmanjše zahtevane zanesljivosti voženj se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Za kršitev zahteve zanesljivosti voženj šteje vsaka vožnja, ki je koncesionar ne opravi, ali ki zamuja 20 minut ali več na linijah s frekvenco 30 minut ali manj, oziroma ki zamuja 30 minut ali več na linijah s frekvenco več kot 30 minut, pri čemer ne gre za prekinitev ali opustitev prevozov iz 12. ali 13. člena Odloka.
(4) Koncesionar mora v okviru stanja ceste in okoliščin prometa na njej zagotavljati čim večjo točnost voženj vozil po voznem redu.
(5) Kršitev točnosti izvajanja voznega reda iz prejšnjega odstavka predstavlja vsak prehiter odhod z začetnega ali končnega/izravnalnega postajališča, kakor tudi vsak bistveno prehiter odhod z drugega postajališča ali bistveno prepozen prihod na postajališče, če tak odhod oziroma prihod ni nastal zaradi višje sile ali razlogov, ki niso na strani koncesionarja.
(6) Koncesionar je dolžan voditi evidenco odhodov z začetnih oziroma končnih/izravnalnih postajališč vseh voženj avtobusov na vseh linijah. O kršitvah zanesljivosti voženj in odstopanjih od voznega reda je koncesionar dolžan poročati koncendentu v okviru poročil iz 21. člena tega Odloka ali na njegovo zahtevo.
(7) Koncendent ugotavlja zanesljivost voženj v okviru nadzora po 44. členu tega Odloka.
12. člen
(začasne spremembe zaradi predvidljivih okoliščin)
(1) Če koncesionar izve za okoliščine, ki bodo povzročile opustitve določenih prevozov ali spremembo voznega reda, mora o tem takoj obvestiti koncendenta.
(2) Organ, ki odloča o izdaji dovoljenja za delno ali popolno zaporo lokalne ceste, ki vpliva na linije javnih potniških prevozov, mora o času zapore obvestiti koncesionarja, če je glede na naravo zapore to mogoče, najmanj 14 dni pred začetkom zapore.
(3) Če bodo okoliščine iz prvega odstavka tega člena trajale več kot 7 dni, koncendent določi za čas trajanja teh okoliščin na predlog koncesionarja ali po lastni pobudi začasni potek linije in začasni vozni red na njej.
(4) O začasnem poteku linije in začasnem voznem redu mora koncesionar pravočasno obvestiti uporabnike oziroma javnost na načine iz 21. člena tega Odloka.
13. člen
(začasne spremembe zaradi nepredvidenih okoliščin)
(1) Posamezen prevoz ali več prevozov na posamezni liniji oziroma linijah je lahko začasno prekinjen ali opuščen, če zaradi okoliščin, ki ne izvirajo iz sfere koncesionarja ali koncendenta, ki jih ni mogoče predvideti ali se jim izogniti, in katerih posledic ni moč odvrniti (višja sila), koncesionar objektivno ne more izvesti takega prevoza.
(2) O prekinitvi ali opustitvi prevoza oziroma prevozov iz prejšnjega odstavka mora koncesionar obvestiti uporabnike oziroma javnost na načine iz 21. člena tega Odloka takoj, ko nastopijo okoliščine, ki so povzročile prekinitev oziroma opustitev, istočasno pa obvestiti tudi koncendenta.
(3) Če okoliščine višje sile trajajo ali bodo predvidoma trajale več kot 7 dni, določi koncendent za čas trajanja teh okoliščin na predlog koncesionarja ali po lastni pobudi začasni potek (nadomestne) linije in začasni vozni red na njej.
(4) O začasnem poteku linije in začasnem voznem redu mora koncesionar pravočasno obvestiti uporabnike oziroma javnost na načine iz 21. člena tega Odloka.
14. člen
(obveznosti koncesionarja v zvezi s posebnimi dogodki)
(1) Koncesionar mora po naročilu koncendenta v okviru javne službe po tem Odloku izvajati dodatne prevoze, kadar je to potrebno zaradi športnih in drugih podobnih prireditev, sejmov ali drugih dogodkov, ki zahtevajo bolj intenziven prevoz potnikov v mestnem linijskem prevozu ali prevoz na posebne lokacije in z njih.
(2) V okviru obveznosti iz prejšnjega odstavka je koncesionar dolžan povečati frekvenco voženj na določenih linijah, voziti po spremenjeni oziroma podaljšani liniji, in/ali voziti po novi začasni liniji.
(3) Upravičeni stroški teh dodatnih prevozov so upravičeni stroški izvajanja javne službe, prihodki iz teh prevozov pa prihodki izvajanja javne službe.
(4) Upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka se obračunavajo enako, kot ostali upravičeni stroški izvajanja javne službe, prevoznine pa sme koncesionar zaračunavati največ v višini, določeni s tarifo prevoznin.
15. člen
(uporaba gospodarske javne infrastrukture)
(1) Koncendent dovoljuje koncesionarju uporabljati infrastrukturo vezano na izvajanje gospodarske javne službe, ki je v lasti in/ali v uporabi koncendenta.
(2) Koncendent dovoljuje koncesionarju uporabljati ustrezne dele občinskih javnih cest in drugih javnih površin v Mestni občini Kranj za ustavljanje vozil mestnega linijskega prevoza na postajališčih, kjer taka postajališča niso posebej urejena kot infrastruktura javne službe.
(3) Koncesionar se na mestih iz prejšnjega odstavka zavezuje v okviru možnosti čim prej urediti ustrezna postajališča kot infrastrukturo javne službe.
16. člen
(vozila)
(1) Koncesionar mora zagotoviti ustrezno število namenskih vozil z začetkom izvajanja mestnega linijskega prevoza, razpolagati pa mora tudi z ustreznim številom vozil tehnične rezerve.
(2) Koncesionar mora mestni linijski prevoz opravljati z avtobusi, ki so po številu sedežev prilagojeni običajnemu številu uporabnikov na posamezni liniji in posameznih vožnjah voznega reda.
(3) Koncesionar lahko na posameznih linijah in v določenih obdobjih, ko je število uporabnikov tako majhno, da ni potrebno opraviti prevoza z avtobusom, opravi prevoz z manjšimi vozili namenjenimi za prevoz potnikov, ki ustrezajo tehničnim karakteristikam iz razpisne dokumentacije za izbor koncesionarja.
(4) Vozila, ki jih uporablja koncesionar za izvajanje mestnega linijskega prevoza, vključno z vozili tehnične rezerve, morajo izpolnjevati najmanj zahteve glede opremljenosti in okoljskih emisij, ki jih določa veljavna zakonodaja in jih v okviru postopka izbora koncesionarja v razpisni dokumentaciji opredeli koncendent.
(5) Poleg vzdrževanja, ki je potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev varnosti cestnega prometa in tehnične ustreznosti vozil, mora koncesionar zagotoviti tako vzdrževanje opreme vozila, ki je namenjena uporabnikom, da je ta ves čas v celoti funkcionalna in v skladu z zahtevami iz predhodnega odstavka.
(6) Posledice kršitev zahtev iz četrtega in petega odstavka tega člena se določijo v koncesijski pogodbi.
17. člen
(označevanje vozil)
(1) Vozilo mora biti opremljeno z informacijskim sistemom za potnike tako, da je jasno označeno, da gre za vozilo mestnih linijskih prevozov.
(2) Vozilo mora imeti na sprednji in bočni zunanji strani zaslon s številko in imenom linije. Na zadnji strani in levi bočni strani vozila mora biti zaslon s številko linije.
(3) Napis na zaslonih mora zagotavljati dobro kotno vidljivost v vseh vremenskih pogojih podnevi in ponoči.
(4) Za uporabnike mora imeti vozilo še znake, v velikosti črk najmanj 3 cm, ki označujejo:
a. vrata za vstop in izstop na zunanji in notranji strani,
b. sedeže, rezervirane za invalide, in prostor, rezerviran za invalide,
c. prepoved kajenja v vozilu,
d. prepoved motenja voznika med vožnjo,
e. število sedežev in stojišč v vozilu,
f. obvezno uporabo oprijemal za potnike, ki med vožnjo stojijo.
(5) V vozilu morajo biti na vidnem mestu izobešene določbe tega Odloka, ki se nanašajo na pravice in obveznosti koncesionarja ter uporabnikov.
(6) Posledice kršitev zahtev iz tega člena se določijo v koncesijski pogodbi.
18. člen
(čistoča vozil)
(1) Koncesionar mora ves čas izvajanja gospodarske javne službe zagotavljati, da so vozila zunaj in znotraj primerno očiščena.
(2) Koncesionar mora očistiti celotno zunanjost vozila in izvesti notranje čiščenje najmanj enkrat na 7 dni, najmanj enkrat mesečno pa mora vsako vozilo temeljito očistiti.
(3) Voznik mora preveriti notranjost vozila na vsaki končni postaji in ga po potrebi očistiti.
(4) Koncesionar mora voditi evidenco čiščenja in pranja vozil.
(5) Posledice kršitev zahtev iz tega člena se določijo v koncesijski pogodbi.
19. člen
(vozno osebje)
(1) Koncesionar mora zagotoviti, da ima vozno osebje (voznik in morebitne druge osebe, ki stopajo v stik z uporabniki) enotna oblačila in oznake, iz katerih izhaja, da gre za vozno osebje mestnih linijskih prevozov, pri čemer mora koncesionar zagotoviti ustrezno čiščenje, vzdrževanje in nadomeščanje obrabljenih oblačil in oznak, tako da je zagotavljen primeren videz voznega osebja. Na oznakah mora biti navedeno osebno ime člana voznega osebja.
(2) Vozno osebje mora omogočiti uporabnikom varen vstop in izstop iz vozila ter varno in udobno vožnjo.
(3) Vozno osebje mora v okviru možnosti gibalno oviranim uporabnikom omogočiti pomoč pri vstopu in izstopu iz vozila ter jim zagotoviti sedež.
(4) Vozno osebje mora uporabnikom dajati podatke o liniji in njenem poteku ter o posamezni vožnji.
(5) Vozno osebje mora občevati z uporabniki v slovenskem jeziku, pri čemer se mora vesti skladno z osnovnimi pravili vljudnosti.
(6) Posledice kršitev zahtev iz tega člena se določijo v koncesijski pogodbi.
20. člen
(oglaševanje)
(1) Koncesionar sme na zunanjosti in v notranjosti vozil nameščati različno oblikovana oglasna sporočila, ki ustrezajo zahtevam tega člena, lahko tudi z uporabo vizualne tehnične opreme.
(2) Namestitev oglasnih sporočil ne sme biti taka, da bi kršila predpise o varnosti cestnega prometa ali omejevala uporabnikom neoviran pogled iz vozila skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa.
(3) Oglasna sporočila po vsebini in obliki ne smejo predstavljati kršitve predpisov o prepovedi oziroma omejevanju oglaševanja določenih proizvodov ali storitev, drugih predpisanih prepovedi ali omejitev v zvezi z oglaševanjem in etičnih pravil, ki urejajo oglaševanje.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek koncesionar ne sme:
a. diskriminirati med različnimi naročniki oglasnih sporočil, kot na primer s sklepanjem izključnih pogodb o oglaševanju, neupravičenim zavračanjem oglaševanja določenim naročnikom, neutemeljenim razlikovanjem naročnikov, diskriminatornimi cenami ali drugimi pogoji oglaševanja, in podobno;
b. ovirati konkurence z oglaševanjem, kot na primer s tem, da bi določenim ponudnikom onemogočal oglaševanje ali zahteval od določenih ponudnikov, da oglašujejo le pri koncesionarju;
c. nameščati političnih oglasnih sporočil, kot so sporočila, ki izražajo stališča političnih strank, združenj ali posameznikov, ki uresničujejo svoje politične cilje, sprejete v programu stranke oziroma združenja, z demokratičnim oblikovanjem politične volje državljank in državljanov in s predlaganjem kandidatk oziroma kandidatov na volitvah v državni zbor, za predsednico oziroma predsednika republike ter v organe lokalnih skupnosti.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za oglasna sporočila, ki jih koncesionar v zvezi z mestnim linijskim prevozom vključuje v načine obveščanja iz tretjega odstavka 21. člena tega Odloka.
(6) Posledice kršitev zahtev iz tega člena se določijo v koncesijski pogodbi.
VI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPORABNIKOV
21. člen
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja mestnega linijskega prevoza zagotoviti popolno, pregledno in ažurno obveščanje uporabnikov in javnosti o vseh vprašanjih, ki zadevajo izvajanje prevoznih storitev in pravice ter dolžnosti uporabnikov.
(2) Koncesionar mora uporabnike in javnost obveščati zlasti o:
a. tarifi in cenah prevozov, vključno z morebitnimi popusti;
b. voznem redu ter dejanskih prihodih in odhodih vozil;
c. linijah in morebitnih odstopanjih pri posamezni vožnji;
d. načinu nakupa vozovnic ter njihove uporabe;
e. prevozu uporabnikov in prepovedih v zvezi z ravnanjem uporabnikov v vozilu ter možnostjo izključitve uporabnika;
f. načinu vstopa in izstopa iz vozil in še posebej o pravicah gibalno oviranih uporabnikov v zvezi s tem;
g. prevozu prtljage, omejitvah in prepovedih v zvezi s tem ter načinom njenega sprejema ter izročitve.
(3) Koncesionar mora obveščati uporabnike oziroma javnost najmanj na naslednje načine:
a. z objavami v sredstvih javnega obveščanja, brošurami, letaki in podobnimi pisnimi sporočili;
b. z obvestili na avtobusnih postajah in postajališčih, skladno z zahtevami upravljavca postaj in postajališč;
c. preko delujočega klicnega centra;
d. preko portala, dosegljivega s svetovnega spleta, lahko pa tudi s posebnih terminalov.
(4) Upravljavec avtobusne postaje je dolžan omogočiti koncesionarju izpolnjevanje obveznosti obveščanja iz druge alineje prejšnjega odstavka, lahko pa se z koncesionarjem dogovori, da bo te obveznosti izvajal sam.
(5) Obveščanje preko svetovnega spleta mora koncesionar zagotoviti tako, da je uporabniku omogočena pridobitev podatkov brez plačila ali posredovanja osebnih podatkov, razen če je to potrebno zaradi narave storitve, ki naj jo uporabnik opravi (rezervacija ali nakup vozovnice, iskanje izgubljene prtljage in drugih predmetov, in podobno).
22. člen
(vedenje uporabnikov)
(1) Uporabniki se morajo v vozilu vesti tako, da skrbijo za svojo varnost in varnost drugih.
(2) Uporabniki v vozilu ne smejo:
a. pogovarjati se z voznikom, medtem ko ta vozi;
b. odpirati vrat med vožnjo;
c. metati predmete po avtobusu ali iz avtobusa;
d. izstopati iz avtobusa ali na avtobus med vožnjo;
e. ogrožati varnost ostalih uporabnikov pri vstopanju, izstopanju in med vožnjo;
f. kaditi, uživati alkoholnih pijač;
g. uživati hrane in pijače na način, da bi uničevali ali onesnažili vozilo.
23. člen
(vstopanje in izstopanje ter sprejem in izključitev uporabnika)
(1) Uporabnik sme vstopiti in izstopiti samo na postaji ali postajališču, kjer je po voznem redu predviden postanek.
(2) Koncesionar je dolžan v mejah razpoložljivih mest v vozilu, v skladu z nemotenim izvajanjem prevozov, sprejeti v prevoz vsako fizično osebo, njeno ročno prtljago ter živali.
(3) Vozno osebje ne sme dovoliti vstopa v vozilo oziroma mora odstraniti iz vozila osebo, ki s svojim vedenjem ali ravnanjem posega v pravice ostalih uporabnikov ali voznika v zvezi z nemotenim izvajanjem prevozov.
(4) Odstranitev uporabnika iz vozila se lahko opravi na avtobusni postaji ali postajališču.
(5) Koncesionar sme izključiti iz prevoza uporabnika, ki s svojim vedenjem nadleguje druge uporabnike ali ne spoštuje predpisov o javnem redu in miru, ne da bi mu moral vrniti prevoznino. Prav tako sme brez vračila prevoznine izključiti vinjene uporabnike ali uporabnike, ki so pod vplivom mamil.
24. člen
(prevoz ročne prtljage)
(1) Uporabnik sme prevoz v vozilu mestnih linijskih prevozov opraviti skupaj s svojo ročno prtljago.
(2) Za ročno prtljago se štejejo stvari, ki tehtajo do 10 kg in so manjših dimenzij, ki omogočajo, da jih imajo uporabniki lahko pri sebi na sedežu oziroma pod sedežem, tako da ne ovirajo drugih uporabnikov.
(3) Ročna prtljaga se prepelje brez posebnega plačila.
(4) Ročna prtljaga se lahko pelje z uporabnikom samo takrat, ko s tem ne gre za ogrožanje varnosti in reda v vozilu in ročna prtljaga ne obremenjuje ostalih uporabnikov.
(5) Uporabnik ne sme prinesti v ročni prtljagi v avtobus naslednjih stvari:
a. vnetljivih, eksplozivnih, radioaktivnih, korozivnih (jedkih), kužnih, strupenih in drugih snovi, ki pomenijo zaradi svojih lastnosti posebno nevarnost in lahko povzročijo hujše posledice uporabnikom in vozilu;
b. predmetov, katerih prevoz je prepovedan z zakonom;
c. predmetov, ki ne predstavljajo ročne prtljage v smislu tega člena tega Odloka.
(6) Vozno osebje sme zavrniti prevoz ročne prtljage, če ugotovi, da prtljaga ni primerna.
25. člen
(prevoz živali)
(1) Z vozili mestnega linijskega prevoza se ne sme prevažati živih živali, razen:
a. službenih psov policije, vojske, carine, gorske reševalne službe in enot reševalnih psov Civilne zaščite, vse v spremstvu vodnika;
b. psov vodnikov za slepe ali invalidne osebe z vodnikom.
(2) Kot ročno prtljago se sme prevažati manjše živali v primernih sredstvih za prevoz, vendar na izključno odgovornost uporabnika in tako, da zaradi tega niso ovirani, ogroženi ali moteni drugi uporabniki in da to ne onesnažuje vozila.
(3) Dovoljen je prevoz psov. Pes mora biti na vrvici, mora imeti nagobčnik in potrdilo o veterinarskem cepljenju, veljavno za tekoče leto. Nesnažni in mokri psi se ne smejo prevažati.
(4) V primeru prezasedenosti vozila se psi ne smejo prevažati, razen psov navedenih v prvem odstavku tega člena v točki a. in b.
(5) Za prevoz živali se ne zaračuna veljavna potniška cena.
26. člen
(pritožbe uporabnikov)
(1) Koncesionar mora zagotoviti, da se lahko uporabniki pri njem pritožijo glede kvalitete in načina izvajanja mestnega linijskega prevoza. V ta namen mora koncesionar zagotoviti sistem za sprejemanje pritožb in zagotoviti njihovo hitro in učinkovito reševanje.
(2) O načinu vlaganja pritožb in njihovega reševanja mora koncesionar obveščati uporabnike na način, določen v 21. členu tega Odloka.
(3) Koncesionar se mora na pritožbo uporabnika odzvati v 14 dneh po njenem prejemu, bodisi s tem, da mu pisno navede razloge, zakaj meni, da pritožba ni utemeljena, bodisi s tem, da odpravi zatrjevane pomanjkljivosti opravljene prevozne storitve oziroma navede rok in način, kako bo te pomanjkljivosti odpravil.
(4) O prejetih pritožbah in odzivih nanje mora koncesionar poročati koncendentu na način in v rokih, določenih v 48. členu tega Odloka, pri čemer mora v poročilo navesti podatke o posamezni pritožbi, razlogih zanjo in svojem odzivu nanjo.
(5) Če uporabnik ni zadovoljen z odzivom koncesionarja na svojo pritožbo oziroma z njegovim ravnanjem glede odprave zatrjevane pomanjkljivosti, lahko zoper navedeno vloži pritožbo. Slednjo se lahko vloži v pisni obliki na naslov koncendenta, če koncesionar v 30 dneh od poteka roka za njegov odziv slednjega ni podal ali je odziv koncesionarja za uporabnika nesprejemljiv. V zahtevi ni mogoče uveljavljati denarnih oziroma odškodninskih zahtevkov.
(6) Koncendent po opravljenem upravnem postopku z odločbo naloži koncesionarju, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju storitev v okviru mestnega linijskega prevoza ali mu naloži drugo ravnanje, s katerim naj koncesionar uskladi izvajanje pogodbenih storitev s tem Odlokom in drugimi predpisi ali običajnimi pravili izvajanja prevozov, če ugotovi, da je koncesionar pri opravljanju mestnega linijskega prevoza ravnal v nasprotju s koncesijsko pogodbo, tem Odlokom in drugimi predpisi ali običajnimi pravili izvajanja prevozov.
27. člen
(splošni pogoji)
(1) Koncesionar lahko podrobneje uredi način izvajanja prevozov in pravic ter obveznosti potnikov s svojimi splošnimi pogoji, ki morajo upoštevati veljavne zakonske določbe in določbe tega Odloka.
(2) Koncesionar mora pred sprejemom splošnih pogojev iz predhodnega odstavka pridobiti ustrezno soglasje koncendenta.
(3) Splošne pogoje mora koncesionar objaviti na način določen v 21. členu tega Odloka.
VII. FINANCIRANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
28. člen
(viri financiranja)
(1) Storitve v okviru mestnega linijskega prevoza se financirajo iz naslednjih virov:
a. sredstev plačil uporabnikov za opravljene prevozne storitve – prevoznin;
b. prihodkov oglaševanja iz 20. člena tega Odloka;
c. drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi posebnih predpisov, in so namenjena financiranju ali sofinanciranju prevozov določenih kategorij potnikov (subvencije za prevoze dijakov in študentov, subvencije za invalidne osebe in podobne subvencije za določene kategorije potnikov);
d. lastnih sredstev koncesionarja;
e. nadomestila iz proračuna koncendenta za izvajanje mestnega linijskega prevoza.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se smejo uporabljati izključno za opravljanje gospodarske javne službe mestnega linijskega prevoza.
(3) Koncesionar mora skladno z zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje, drugimi predpisi in računovodskimi standardi voditi ločeno računovodsko evidenco o sredstvih in virih sredstev ter prihodkih in odhodkih za izvajanje gospodarske javne službe mestni linijski prevoz.
29. člen
(tarifa in cene)
(1) Cene prevoznih storitev (prevoznina) so določene v tarifi prevoznin, ki jih s Sklepom o določitvi cene prevoznih storitev določi koncendent.
(2) V sklepu iz predhodnega odstavka se določijo tudi najvišje cene drugih proizvodov in storitev, ki jih koncesionar v zvezi s prevozi mestnih linijskih prevozov zaračunava uporabnikom.
(3) Razen v primerih iz četrtega in petega odstavka tega člena koncesionar ne sme uporabljati drugačnih cen prevoznin, kot so določene s tarifo iz prvega odstavka tega člena.
(4) Koncesionar lahko v svojem ceniku določi nižje cene prevoznin, kot so določene s sklepom iz prvega odstavka tega člena, ali izvede občasne promocijske akcije z znižanjem cene, če s tem ne diskriminira občasnih uporabnikov mestnih linijskih prevozov ali ne diskriminira med različnimi kategorijami uporabnikov s tem, da bi porušil razmerja med cenami prevozov različnih kategorij uporabnikov, določenih s sklepom, in hkrati škodno ne posega v višino predvidenega nadomestila iz proračuna koncendenta za izvajanje mestnega linijskega prevoza.
(5) Če koncesionar za posamezne kategorije uporabnikov pridobiva v skladu s predpisi subvencije ali druga sredstva države oziroma lokalne skupnosti, ki se obračunajo na višino prevoznine, se pri izračunu višine tega nadomestila uporablja prevoznina, določena s cenikom, posameznemu uporabniku, za katerega je prejel subvencijo, pri čemer lahko koncesionar zaračuna le razliko med prevoznino, določeno s cenikom, in subvencijo.
(6) Koncesionar mora zagotoviti obveščanje uporabnikov o ceniku in morebitnih popustih na način, določen v 21. členu tega Odloka.
30. člen
(vozovnica)
(1) Vozovnica je lahko posamična, skupinska, terminska, zneskovna ali za določeno število prevozov.
(2) Vozovnica se praviloma veže na uporabnika, lahko pa se glasi tudi na ime uporabnika. Če se vozovnica glasi na ime, se brez privolitve prevoznika ne sme prenesti na drugega uporabnika.
(3) Koncesionar je dolžan izdati uporabniku vozovnico. Uporabnik lahko kupi vozovnico v predprodaji na avtobusnih postajah in avtobusnih postajališčih, kjer je predprodaja vozovnic organizirana. Koncesionar omogoča, da uporabnik kupi dnevno vozovnico tudi na avtobusu.
(4) Koncesionar mora v roku, ki ga opredeli koncesijska pogodba, zagotoviti elektronsko registracijo vstopa uporabnika v vozilo in elektronski zapis vstopov. Pri uporabi elektronske vozovnice (kontaktne in brezkontaktne), je vozovnica veljavna šele, ko je registrirana.
(5) Uporabnik mora imeti vozovnico ves čas prevoza pri sebi in jo na zahtevo voznega osebja ali koncesionarjevega kontrolorja predložiti v pogled.
(6) Uporabnik mora vstopnico pokazati brez zahteve pri vstopu v vozilo, med vožnjo pa na zahtevo voznega osebja, koncesionarjevega kontrolorja ali pristojnega inšpektorja.
(7) Uporabnik, ki nima pri sebi veljavne vozovnice ali uporablja vozovnico, ki ni veljavna ali se ne glasi nanj, mora plačati koncesionarju nadomestno prevoznino v višini dvajsetkratne vrednosti dnevne prevoznine na celotni liniji.
(8) Če potnik uporablja ponarejeno terminsko vozovnico ali terminsko vozovnico, ki je bila preklicana, jo mora vozno osebje ali kontrolor koncesionarja odvzeti.
(9) O pritožbah zoper odvzem vozovnice oziroma izrek nadomestne prevoznine odločata koncesionar oziroma koncendent skladno z Odlokom.
(10) V primeru izgube, kraje ali uničenja mesečne ali druge večkratne vozovnice uporabnik vozovnico prekliče pri koncesionarju. Poleg dokazila o preklicu pri predložitvi vloge za izdajo nove vozovnice uporabnik (za mladoletne osebe pa njihovi starši oziroma skrbniki) poda tudi pisno izjavo o razlogih za preklic vozovnice.
(11) Koncesionar na podlagi preklica in pisne izjave iz prejšnjega odstavka o razlogih za preklic izda dvojnik vozovnice in pri tem zaračuna le strošek izdaje nove vozovnice.
(12) Nova vozovnica se lahko izda tudi v primeru, ko se ugotovi, da je mesečna oziroma večkratna vozovnica poškodovana. Koncesionar pri tem obdrži uničeno oziroma poškodovano vozovnico in uporabniku zaračuna stroške izdaje nove vozovnice. Pri elektronskih vozovnicah se v primeru poškodbe (razmagnetenje in drugo) ne zaračuna izdaja novih vozovnic, razen v primeru poškodbe, ki je nastala zaradi malomarnega ravnanja uporabnika.
(13) Če se prevoznina spremeni, velja v predprodaji kupljena vozovnica pred povečanjem cene, brez doplačila razlike med novo in staro višino prevoznine.
(14) Če se v času izvajanja mestnega linijskega prevoza po tem Odloku uvede sistem enotne vozovnice, mora koncesionar začeti uporabljati to vozovnico in jo ponuditi uporabnikom.
(15) Element implementacije sistema enotne vozovnice se podrobneje ureja v koncesijski pogodbi.
31. člen
(nadomestilo)
(1) Koncendent koncesionarju za opravljanje mestnega linijskega prevoza plačuje mesečno nadomestilo, katerega višina se določi na podlagi sledeče formule:
mesečno nadomestilo =
število prevoženih kilometrov na linijah v posamičnem mesecu x cena na prevožen kilometer
(2) Cena za prevožen kilometer je opredeljena v koncesijski pogodbi. Število prevoženih kilometrov na linijah v posamičnem mesecu je pogojeno z dejansko izvedenimi prevozi koncesionarja v posamičnem mesecu na območju iz 6. člena tega Odloka. Koncesionar je dolžan koncendentu podati mesečno poročilo o prevoženih kilometrih, pri čemer metodologija za zbiranje podatkov o prevoženih kilometrih temelji na zanesljivih in preverljivih dokazilih.
(3) Maksimalno ceno na prevožen kilometer določi koncendent s Sklepom o določitvi cene prevoznih storitev, pri čemer se upoštevajo zagotovljena sredstva iz proračuna koncendenta za izvajanje mestnega linijskega prevoza.
(4) Prvi dve leti od pričetka veljavnosti koncesijske pogodbe, so tarife prevoznin in višina nadomestila fiksne.
(5) Cena za prevožen kilometer določena v drugem odstavku tega člena se po izteku obdobja iz predhodnega odstavka tega člena, uskladi enkrat na dve leti, in sicer pred iztekom dveletnega obdobja od zadnje uskladitve za novo dveletno obdobje. Vse do uskladitve prevoznin velja obračun nadomestila po obstoječih tarifah prevoznin.
(6) Za uskladitev cene za prevožen kilometer se prizna največ 90 % stroškovne (nominirane) cene za prevožen kilometer na področju javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu v Republiki Sloveniji, ki je usklajena z Ministrstvom pristojnim za promet, Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije oziroma kolikor cena na naveden način ni usklajena, se kot relevantni faktor za revalorizacijo upošteva 90 % rasti cen pogonskih goriv.
(7) Upravičeni stroški iz prvega odstavka tega člena so neposredni stroški, ki so vezani izključno na izvajanje mestnega linijskega prevoza koncesionarja:
i. pogonska goriva za vozila,
ii. amortizacija vozil in opreme,
iii. redno vzdrževanje vozil,
iv. stroški dela voznega osebja,
v. osnovno zavarovanje vozil,
vi. drugi upravičeni stroški, ki jih opredeljuje koncesijska pogodba.
32. člen
(subvencije za potnike)
(1) Koncesionar je dolžan uporabiti za izvajanje mestnega linijskega prevoza sredstva, ki jih pridobi na podlagi posebnih predpisov, in so namenjena financiranju ali sofinanciranju prevozov določenih kategorij uporabnikov (subvencije za prevoze dijakov, subvencije za prevoze študentov, subvencije za invalidne osebe in podobno).
(2) Subvencije ne smejo presegati višine prevoznine, določene s cenikom.
33. člen
(druga sredstva)
(1) Če koncesionar prejema kakršnakoli druga sredstva za izvajanje mestnih linijskih prevozov, ki niso navedena v tem Odloku, mora ta sredstva, zmanjšana za upravičene stroške v zvezi z njihovim pridobivanjem, uporabiti za izvajanje te gospodarske javne službe in predstavljajo odbitek od višine sredstev iz e točke prvega odstavka 28. člena tega Odloka.
(2) O višini prihodkov iz prejšnjega odstavka mora koncesionar poročati koncendentu na način, določen v 46. členu tega Odloka.
VIII. POSTOPEK IZBORA KONCESIONARJA
34. člen
(objava javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe izbere koncendent na podlagi javnega razpisa, ob upoštevanju določb zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, javno naročanje in zakona, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) Javni razpis za podelitev koncesije se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma na Portalu javnih naročil.
35. člen
(vsebina javnega razpisa)
Besedilo javnega razpisa določa:
a. predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo, ki se izvaja v okviru javno-naročniške oblike javno-zasebnega partnerstva,
b. ime in sedež koncendenta,
c. predmet in območje izvajanja koncesije,
d. začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja,
e. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje predmeta koncesije,
f. dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev in usposobljenosti za izvajanje predmeta koncesije,
g. rok za prijavo na javni razpis,
h. merila in postopek za izbiro najugodnejše ponudbe,
i. datum, uro in kraj odpiranja ponudb,
j. rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri,
k. organ, ki bo opravil izbor najugodnejšega ponudnika,
l. organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe,
m. odgovorno osebo za dajanje informacij v času objave javnega razpisa,
n. druge podatke, pomembne za odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika.
36. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
(1) Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
a. obvezne in fakultativne pogoje za osnovno, finančno, tehnično in kadrovsko sposobnost, ki jih opredeljuje zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in zakon o javnem naročanju,
b. da je pravna ali fizična oseba, ki ima licenco, pridobljeno na podlagi zakona, ki ureja prevoze v cestnem prometu, s katero pridobi pravico do opravljanja prevozov oseb v notranjem cestnem prometu,
c. da ima reference na področju opravljanja dejavnosti gospodarske javne službe,
d. da razpolaga z zadostnimi strokovnimi kadri za racionalno izvajanje gospodarske javne službe,
e. da ima potrebno število ustreznih vozil z licenco za izvajanje predvidene vrste in obseg prevozov,
f. da pripravi in predloži program izvajanja dejavnosti,
g. druge pogoje, ki so sorazmerni glede na predmet razpisa.
(2) Pogoje se natančneje definira v fazi oblikovanja besedila javnega razpisa iz 35. člena tega Odloka.
(3) Mestna občina Kranj je dolžna o vsebini oblikovanih pogojev obvestiti svet Mestne občine Kranj.
37. člen
(merila za izbiro koncesionarja)
(1) V postopku izbire najugodnejšega ponudnika se upoštevajo predvsem naslednja merila:
a. cena na kilometer,
b. cena vozovnice (vrsto vozovnic, ki se upoštevajo v okviru merila, koncendent opredeli v razpisu iz 35. člena tega Odloka),
c. druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik.
(2) Merila za izbor najugodnejšega ponudnika se natančneje definira v fazi oblikovanja besedila javnega razpisa iz 35. člena tega Odloka.
(3) Mestna občina Kranj je dolžna o vsebini oblikovanih meril za izbor koncesionarja obvestiti svet Mestne občine Kranj.
38. člen
(strokovna komisija)
(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb.
(3) Predsednik in člani komisije ne smejo biti s ponudnikom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta, ustanoviteljem, družbenikom ali delničarjem s kontrolnim deležem ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Koncendent v komisijo ne sme imenovati osebe, ki je bila zaposlena pri ponudniku ali je kako drugače delala za ponudnika, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Za presojo izločitvenih okoliščin se upoštevajo določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.
(4) Župan mora na predlog predsednika ali člana komisije, na zahtevo kandidata ali na lastno pobudo imenovati novega predsednika ali člana takoj, ko izve za izločitveni razlog ali če izve za okoliščine, ki izražajo dvom o objektivni presoji komisije.
(5) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da sodeluje v fazi priprave besedila razpisa, sodeluje v fazi od objave razpisa do roka za oddajo ponudb, sodeluje na javnem odpiranju prijav/ponudb, sodeluje na drugih procesnih aktivnostih vezanih na pogajanja ali pojasnilo/dopolnitev ponudb/prijav, pregleda in oceni prijave/ponudbe in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera od ponudb ustreza postavljenim zahtevam razpisa oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na merila ter posreduje poročilo koncendentu. Naloga strokovne komisije je lahko tudi izvedba pogajanj z usposobljenimi kandidati/ponudniki.
39. člen
(odpiranje prijav/ponudb)
(1) Odpiranje prijav/ponudb za izbor koncesionarja je javno, pri čemer lahko koncendent zaradi zavarovanja poslovne skrivnosti (na primer v konkurenčnem dialogu) določi, da postopek odpiranja ponudb ni javen. Svojo odločitev mora sporočiti v objavi javnega razpisa.
(2) Strokovna komisija prijav/ponudb, ki so prispele po roku, določenem v javnem razpisu, in nepravilno predloženih prijav/ponudb ne odpre, temveč jih neodprte nemudoma vrne pošiljatelju.
(3) O odpiranju prijav/ponudb se vodi zapisnik. Vanj se vpišejo morebitne pripombe predstavnikov prijaviteljev/kandidatov/ponudnikov o poteku javnega odpiranja. Strokovna komisija vroči zapisnik o javnem odpiranju v roku treh delovnih dni vsem prijaviteljem/kandidatom/ponudnikom, ki so oddali prijave/ponudbe za konkretni javni razpis.
40. člen
(pregled, vrednotenje in poročilo o prispelih prijavah/ponudbah)
(1) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave/ponudbe in ugotovi, ali te izpolnjujejo razpisne pogoje, pri čemer glede dopolnjevanja in pojasnjevanja prijav/ponudb upošteva določbe veljavne zakonodaje s področja javno-zasebnega partnerstva ter javnega naročanja.
(2) Po končanem pregledu in vrednotenju prijav/ponudb komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave/ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti prijave/ponudbe tako, da je razvidno, katera izmed njih dosega najvišje število točk glede na postavljena merila oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na postavljena merila.
41. člen
(akt izbire koncesionarja)
(1) O izbiri koncesionarja odloči koncedent ob upoštevanju določb veljavne zakonodaje s področja javno-zasebnega partnerstva ter javnega naročanja.
(2) Pravno varstvo se zagotavlja v skladu z zakonom o javnem naročanju in z zakonom, ki ureja revizijo postopkov oddaje javnih naročil.
42. člen
(zavrnitev vseh prijav/ponudb)
(1) Koncendent tudi po objavi javnega razpisa ni zavezan, da izbere koncesionarja.
(2) Če koncendent v postopku izbire ne izbere koncesionarja, o tem izda akt, s katerim se konča postopek izbire, v katerem se navedejo vse stranke, katerih prijave/ponudbe so bile zavrnjene, in utemeljitev razlogov za njihovo zavrnitev.
IX. KONCESIJSKA POGODBA
43. člen
(sklenitev pogodbe)
(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem, po pravnomočno zaključenem postopku izbora v imenu koncendenta sklene župan.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.
(3) V pogodbi iz prvega odstavka tega člena koncendent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije, zlasti pa:
a. način in roke plačila nadomestila,
b. razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih vloži koncedent,
c. dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje gospodarske javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem Odloku,
d. način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta,
e. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe,
f. medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe,
g. razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah,
h. način spreminjanja koncesijske pogodbe,
i. prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje.
(2) V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami koncesijske pogodbe, veljajo določbe koncesijskega akta.
(3) Koncendent lahko koncesionarju poleg javnih pooblastil, določenih v tem Odloku, podeli tudi druga, na predmet koncesije iz tega Odloka vezana javna pooblastila, ki se opredelijo v koncesijski pogodbi ali njenih sestavnih delih.
X. NADZOR
44. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe opravljajo:
a. organi nadzora,
b. župan,
c. s strani župana pooblaščena strokovna oseba,
skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in skladno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Koncesionar je osebam iz prejšnjega odstavka dolžan omogočiti nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe, predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem mestnega linijskega prevoza, dajati informacije v zvezi z izvajanjem mestnega linijskega prevoza in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem mestnega linijskega prevoza.
(3) Nadzor se lahko izvaja v prostorih koncesionarja, v vozilih, s katerimi opravlja mestne linijske prevoze, ali na postajah oziroma postajališčih in drugje na linijah.
(4) Nadzor obsega pregled finančnega poslovanja v zvezi z izvajanjem mestnega linijskega prevoza, nadzor izvajanja dejavnosti, nadzor nad pravilnostjo beleženja podatkov, ki so ključni za izračun nadomestila iz 31. člena tega Odloka, in nadzor nad ustreznostjo uporabe prevoznih sredstev in naprav ter ostalih sredstev za izvajanje dejavnosti, kakor tudi nadzor izvajanja dejavnosti v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
(5) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja mestnega linijskega prevoza. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Nadzornik se izkaže s pooblastilom. Nadzornik je dolžan podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.
45. člen
(spremljanje kakovosti)
(1) Koncendent spremlja in ocenjuje kakovost opravljenih storitev.
(2) Kakovost opravljenih storitev lahko koncendent spremlja neposredno v okviru nadzora iz prejšnjega člena ali s pomočjo specializiranih organizacij.
(3) Če se ugotovi odstopanje kvalitete storitve od standardov, določenih s tem Odlokom in posebnimi dogovori, lahko uporabi sankcije, opredeljene v koncesijski pogodbi.
46. člen
(poročanje)
(1) Koncesionar mora enkrat mesečno, najkasneje do 10. dne v mesecu koncendentu poročati o:
a. številu prepeljanih uporabnikov na posamezni liniji v preteklem mesecu;
b. številu opravljenih kilometrov;
c. prejetih pritožbah uporabnikov in odzivih nanje;
d. prihodkih iz prevoznin za pretekli mesec;
e. drugih direktnih in indirektnih prihodkih, prejetih v preteklem mesecu, vezanih na izvajanje gospodarske javne službe;
f. drugih podatkih, določenih z Odlokom ali koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar je dolžan podatke iz prejšnjega odstavka pošiljati koncendentu v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi koncendent.
(3) Koncesionar je dolžan koncendentu podati letno poročilo do 30. junija tekočega leta za preteklo leto.
(4) Letno poročilo mora obsegati podatke iz prvega odstavka, poleg tega pa še podatke o doseganju standardov kakovosti storitev, določenih s tem Odlokom in posebnim dogovorom. Letno poročilo mora obsegati tudi revidirane računovodske izkaze, izdelane skladno z zakonom, ki ureja finančne odnose in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje, ter opisno oceno izvajanja mestnih linijskih prevozov v preteklem letu.
XI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
47. člen
(prenehanje razmerja)
Razmerje med koncendentom in koncesionarjem preneha na naslednji način:
a. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
b. z odkupom koncesije,
c. z odvzemom koncesije,
d. s prenehanjem koncesionarja,
e. v drugih primerih, določenih z zakonom, ki ureja javno-­zasebno partnerstvo oziroma zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
48. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
a. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
b. z razdrtjem.
(2) Koncesijska pogodba se lahko razdre zlasti v primerih hujših kršitev. Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju koncesijske pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
49. člen
(odkup koncesije)
Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo redno izvajanje gospodarske javne službe možno učinkoviteje opravljati na drug način.
50. člen
(odvzem koncesije)
(1) Javni partner odvzame koncesijo koncesionarju, če koncesionar očitno krši koncesijsko pogodbo, zlasti pa:
a. če ne prične z izvajanjem v dogovorjenem roku,
b. če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno ali pravočasno oziroma jo izvaja tako, da so povzročene motnje v dejavnosti in funkcionalnosti,
c. če koncendentu namerno ali iz velike malomarnosti povzroča škodo,
d. če se pri svoji dejavnosti ne drži predpisov in standardov ali navodil koncendenta,
e. če je izražen utemeljen javni interes po prenehanju izvajanja dejavnosti.
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo kršitve iz prejšnjega odstavka bistveno kršitev koncesijske pogodbe. Koncendent pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije. Če je koncesionar konzorcij, se kršitev posameznega člana konzorcija šteje za kršitev koncesionarja.
51. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika. V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha in se prenese na univerzalnega pravnega naslednika.
(2) Koncesijsko razmerje preneha z dnem nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka. Na vozilih in drugih sredstvih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent izločitveno pravico, določeno z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(3) Če je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega ali več članov konzorcija ali uvedbe stečaja nad njimi, koncesijsko razmerje ne preneha, če ostali člani konzorcija nadaljujejo s koncesijo.
52. člen
(prehodno obdobje)
(1) Če v primeru prenehanja koncesije ni podeljena nova koncesija ali ni drugače zagotovljeno, da bi bila gospodarska javna služba nepretrgano izvajana, mora dotedanji koncesionar izvajati na tem območju dejavnost gospodarske javne službe pod pogoji dotedanjega koncesijskega razmerja do podelitve nove koncesije, vendar največ eno leto.
(2) Če je koncesijsko razmerje prenehalo iz razlogov, zaradi katerih dotedanji koncesionar ne more več nadaljevati izvajanja gospodarske javne službe po prejšnjem odstavku (npr. odvzem koncesije, stečaj koncesionarja), sklene koncendent pogodbo za izvajanje nujnih del za zagotavljanje gospodarske javne službe z enim ali z več ponudniki ob upoštevanju zakona, ki ureja javno naročanje.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
(veljavnost terminskih vozovnic)
Koncesionar je dolžan zagotoviti, da terminske vozovnice, ki jih je uporabnik kupil pred začetkom izvajanja mestnega linijskega prevoza od prejšnjega izvajalca mestnih linijskih prevozov, brez dodatnih stroškov za uporabnike veljajo do izteka njihove veljavnosti.
54. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Odlok o organizaciji in načinu izvajanja javnega mestnega prometa (Uradni list RS, št. 95/01, 55/11, 67/12).
55. člen
(uveljavitev)
Ta Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 371-369/2011
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj l.r.