Uradni list

Številka 20
Uradni list RS, št. 20/2012 z dne 16. 3. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 20/2012 z dne 16. 3. 2012

Kazalo

789. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje ŠE23/1 in ŠE23/2 v Občini Prebold, stran 1719.

Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) ter na podlagi 29. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 81/06) je Občinski svet Občine Prebold na 14. redni seji dne 1. 3. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje ŠE23/1 in ŠE23/2 v Občini Prebold
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen (predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje ŠE23/1 in ŠE23/2 v Občini Prebold). OPPN določa prostorske ureditve, umestitve načrtovanih ureditev v prostor, umestitve gospodarske javne infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in naravne ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe.
2. člen
(sestavni deli)
I.      SPLOŠNI DEL
II.     BESEDILO ODLOKA
III.    KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA
        Z GRAFIČNIMI NAČRTI
1.      Izsek iz kartografske dokumentacije      M – 1:2500
        Prostorskega plana občine Prebold z mejo
        OPPN
2.      Območje podrobnega načrta z obstoječim   M – 1:500
        parcelnim stanjem
3.      Ureditvena situacija s prikazom vplivov  M – 1:2500
        s sosednjimi območji na DOF
4.      Ureditvena situacija                     M – 1:500
5.      Prometna situacija                       M – 1:500
6.      Prikaz ureditve in priključevanja na     M – 1:500
        gospodarsko javno infrastrukturo
7.      Načrt parcelacije                        M – 1:500
8.      Prikaz tolerančnih in oblikovnih določil M – 1:500
9.      Prikaz značilnih prerezov                M – 1:250
IV.     POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA
        PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
V.      SEZNAM PRILOG PODROBNEGA NAČRTA
        (priloge OPPN)
1.      izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Občine
        Prebold in ID OPN Prebold
2.      prikaz stanja prostora
3.      strokovne podlage
4.      smernice in mnenja
5.      obrazložitev in utemeljitev OPPN
6.      povzetek za javnost
7.      seznam lastnikov parcel
8.      spis postopka in sprejemanja akta
9.      ocena investicije komunalnega opremljanja zemljišč
3. člen
(načrtovalec OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt za območje ŠE23/1 in ŠE23/2 v Občini Prebold je izdelalo podjetje Krajinska arhitektura Špela Recer krajinska arhitektura s.p. Ribiška ul. 4, Maribor v sodelovanju z IGRE d. o.o., Gregorčičeva ul. 21, Maribor, številka naloge: U625.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
4. člen
(ureditveno območje in opis ureditve)
Območje obdelave OPPN leži južno od kraja Šešče, Občina Prebold. Območje obdelave obsega naslednje parcele ali dele parcel št.: 152, 220, 276, 514/2, 1013/2, 1013/3, 1013/5, 1013/10, 1013/11, 1013/12, 1016/2, 1016/3, del 1018, 1042, 1045, 1046, 1048, 1049, 1052, 1053, 1053, 1054, 1055/1, 1055/2, 1055/5, 1055/6, 1055/7, del 1056/1, del 1060, 1061, 1062, del 1063, del 1472/2, del 1500 vse k.o. Gornja vas. Velikost zemljišča je 25.400 m². Ureditveno območje OPPN je prikazano v grafičnem načrtu št. 2 »Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem« in grafičnem načrtu št. 4 »Ureditvena situacija«.
Načrtovani posegi:
– izgradnje do 25 eno- in dvodružinskih hiš,
– zunanja ureditev območja OPPN,
– izgradnja potrebne prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
Ureditveno območje je prikazano v grafičnih prilogah. Prometno se območje napaja iz obstoječe občinske ceste. Notranji razvodi cest so slepi uvozi zaradi konfiguracije terena. Predvidena zazidava eno- in dvodružinskih hiš bo priključena na vso potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo.
6. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Umestitev v prostor
Predvidena je gradnja eno- in dvodružinskih stanovanjskih objetkov v strukturnih nizih glede na mikroreliefne danosti in prometno infrastrukturo. Možna je fazna izvedba. Ostale proste površine bodo ozelenjene, ohranjena bodo območja površinskih vodotokov, izvedena bo potrebna javna komunalna infrastrukture, na skupnih površinah bodo zasajena drevesa in nameščena bo nujna urbana oprema. Nova zazidava se bo priključevala na vso razpoložljivo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo.
7. člen
Vrste dopustnih dejavnosti:
– Območje je namenjeno za stanovanjske površine dejavnosti in zelene površine.
Vrste dopustnih gradenj:
– gradnje novih objektov,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov (v povezavi z 11. členom tega odloka),
– spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti,
– rekonstrukcija,
– rušitve objektov,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– investicijska in tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah.
Vrste dopustnih objektov:
– stanovanjske stavbe – eno- in dvodružinski objekti,
– garažne stavbe,
– nezahtevni in enostavni objekti skladno z 11. členom tega odloka,
– objekti in naprave energetske in komunalne infrastrukture prometa in zvez.
8. člen
(določila za obstoječe objekte)
Obstoječim objektom ni dovoljeno povečati višinskih gabaritov. Lahko se dozidajo v manjših gabaritih skladno s tolerancami podanimi v grafičnih prilogah. Dovoljena je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na funkcionalnem zemljišču v skladu z 11. členom. Dovoljena je sprememba namembnosti iz podstrešja v stanovanja, skladno z arhitekturnimi in tolerančnimi določili.
9. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Dimenzije in umestitve novih objektov v prostor, usmeritveni tlorisni in višinski gabariti ter velikost in zmogljivost objektov so prikazani v grafičnem načrtu št. 4 »Ureditvena situacija« in grafičnem listu št. 9 »Prikaz značilnih prerezov«. Tlorisne usmeritve iz grafičnega načrta št. 4 so usmeritvene in niso zavezujoče. V projektni dokumentaciji je treba slediti obveznim določilom in tolerancam iz grafičnega lista št. 8 »Prikaz tolerančnih in oblikovnih določil« in tolerančnih določil v 19. členu odloka. Vhodi v objekte so prikazani v grafičnih prilogah, natančno se opredelijo v projektni dokumentaciji. Načrtuje se energetsko učinkovite stavbe.
Urbanistično-arhitekturna določila za eno- ali dvodružinsko hišo:
– etažnost objekta je maksimalno K+P+M, v vsakem primeru izvedbe etažnosti je treba upoštevati maksimalno bruto višino etaže 3 m,
– maximalna višina objekta je glede na etažnost 9 m nad raščeno koto terena objekta,
– kletna etaža je zaradi mikroreliefnih značilnosti lahko le delno vkopana a mora biti tlorisni delež vkopanosti min 50 %,
– vhodi v objekt se prilagajajo položaju objekta, med objektom in dovozno cesto je površina za parkiranje v izmeri maksimalno 30 m² z možnostjo postavitve carporta,
– strehe so dvokapnice, z možnostjo prirezanih delov slemen, a glavna os slemenitve mora potekati vzporedno s plastnicami, največji dovoljen naklon streh je 30°, kritina streh je predvidoma opečnata ali temnejši odtenek strešnih fasad,
– dovoljena so strešna okna in frčade, skladno z normativi in pravilniki za osvetlitev bivalnih prostorov,
– fasadne barve so svetle (bela, peščene barve, izrazito svetli barvni toni),
– dimenzije objektov niso natančno določene, objekt se načrtuje skladno s tolerančnimi določili in gradbenimi linijami prikazanimi v grafičnem listu št. 8 »Prikaz tolerančnih in oblikovnih določil«,
– ograje na parcelah so lesene ali jekleno žičnate, z možnostjo obsaditve z grmovnicami in segajo do višine največ 1,4 m nad raščeno koto terena,
– konstrukcije in materiali objekta niso določeni in so predmet projektnih dokumentacij.
Značilnost parcel:
– minimalna velikost posameznih parcel je 450 m² za enodružinski objekt in 700 m² za dvodružinski objekt,
– parcele se lahko razdelijo tudi v drugačnem velikostnem razmerju kot je prikazano v grafičnem listu 9 »Prikaz tolerančnih in oblikovnih določil« z upoštevanjem tolerančnih pasov in smeri premikov parcelnih mej ob upoštevanju minimalne površine parcel,
– razmik med objekti na posameznih parcelah je poljuben in se soglasno določa med lastniki parcel s projektno dokumentacijo in parcelacijo,
– objekti na parcelah se lahko združujejo tudi v t.i. dvojčke oziroma dvodružinske objekte, kar natančneje opredeljuje grafični list 8 »Prikaz tolerančnih in oblikovnih določil« in nadalje projektna dokumentacija,
– dvodružinski objekt na eni parceli lahko razdeli parcelo na dva dela, meja parcel poteka v vzdolžni osi stika funkcionalno ločenih bivalnih enot,
– število parcel oziroma objektov na območju je prilagodljivo glede na namere investitorjev a znotraj limita števila objektov in ob upoštevanju urbanistične strukture pozidave in komunalne opremljenosti,
– dvodružinski objekti oziroma dvojčki določeni v grafičnem delu odloka se lahko izvedejo tudi kot enodružinski objekti.
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN,
– objekti – določa se lega načrtovanih objektov v prostoru z njihovimi tlorisnimi gabariti,
– višinski gabariti – določa maksimalno višino objektov ali delov objektov,
– gradbena linija – določa obvezno postavitev in orientacijo objekta na posamezni parceli,
– strukturna linija – določa usmeritev za dimenzioniranje objektov s tolerančnim pasom,
– razmejitvena linija – parcelna meja med dvema lastnikoma, ki je praviloma pravokotna na napajalno ali občinsko cesto in jo je skladno s tolerančnim pasom mogoče premikati v vzporednih smereh,
– uvozi – določa se položaj uvoza na gradbeno parcelo,
– vkopanost – etažna površina katere zidne stranice niso v celoti nad raščenim terenom,
– zelene površine – določa se lego načrtovane ozelenjene površine v prostoru z njenimi tlorisnimi gabariti,
– FP – faktor pozidanosti je razmerje med tlorisno površino predvidenih objektov in celotno površino območa OPPN (delež pozidane površine),
– FIZ – faktor izrabe zemljišča je razmerje med skupno tlorisno površino predvidenih objektov (seštevek površine vseh etaž) in celotno površino območa OPPN (izkoristek stavbnega zemljišča).
10. člen
(Zunanja ureditev)
Javne in zasebne površine so strukturno določena v Parcelni situaciji grafičnega dela odloka. Na zasebnih zelenih površinah so možne arhitekturne prvine naštete v tem odloku in krajinske prvine (zasaditvene prvine, vodne prvine, modulacija terena, tlakovanja ...), ki ne vplivajo na sosednja območja v smislu poslabšanja bivanjskih kvalitet in ne zmanjšujejo pedoloških, hidroloških in fitocenoloških pogojev na zemljišču. Obenem je prepovedan vnos invazivnih, prepovedanih ali tujerodnih rastlinskih vrst. Urejanje in vzdrževanje zasebnih površin gre na račun vsakega posamičnega lastnika. Skupne javne in poljavne zelene površine so namenjene skupnim infrastrukturnim prvinam (površinski vodotoki, zbiralniki, ponikalniki, ježa) ali javni komunalni rabi prostora (bankine, skupne zlelnice, igrišče, pešpot ...). Urejanje in vzdrževanje skupnih zelenih površin se skozi komunalne stroške vzdrževanja proporcionalno porazdeli med stanovalce načrtovane soseske.
11. člen
(nezahtevni in enostavni objekti)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se sme izvajati skladno s predpisi, ki urejajo tovrstno gradnjo in v okviru določil tega OPPN.
Nezahtevni objekti:
– ograje (oblika ograje: lesena ali jekleno žičnata, višina ograje: ograja ne sme presegati višine 1,4 m),
– objekti za lastne potrebe – steklenjak,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– spominska obeležja.
Enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe – nadstrešek, utrjena dvorišča,
– igrišča za šport in rekreacijo,
– sprehajalna pot,
– spominska obeležja,
– začasni objekti,
– pomožni in infrastrukturni objekti,
– urbana oprema (ni dovoljeno postavljati večnamenskega kioska oziroma tipskega zabojnika in objekta za oglaševanje).
12. člen
(pogoji za parcelacijo in določitev gradbene parcele)
Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Pri določanju velikosti gradbenih parcel je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objektov na parcelah, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),
– sanitarno tehnične in požarno varnostne zahteve.
Delitev parcel je možna tudi zaradi izgradnje javne infrastrukture.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
13. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Cestno omrežje
Cestni profil novih dostopnih napajalnih cest je določen z minimalno širino 5,0 m, kar omogoča dostop, izmeničen enostranski promet z obračališčem, vzdrževanje in intervencijsko delovanje. Značilni profil napajalne ceste je prikazan v grafičnem listu in vsebuje tako hodnik za pešce in profil za motoriziran promet za maksimalno širino vozil do 3,0 m in obremenitev s komunalnimi/intervencijskimi vozili do dovoljene skupne mase 15 t. Napajalne ceste so zaradi reliefnih značilnosti in strukture pozidave slepe, a imajo v zaključku predvideno površino in cestno ureditev za obračanje osebnim, interventnim in komunalnim vozilom. Obstoječe občinske ceste ostnejo v svojem profilu in kvaliteti nespremenjene, omogoča se le neposredno napajanje objektov ob cestah.
Parkiranje
Parkirna mesta so načrtovana na uvoznih površinah na parcele in je predvidoma rezervirano 30 m² površine za parkirni prostor z možnostjo postavitve carporta. Dodatne parkirne površine so umeščene glede razpoložljiv prostor ob cesti, ki vodi na hrib.
Skupna določila:
– vse povozne površine – ceste, parkirne ter cestne manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda, ter dimenzionirane za prevoz s težkimi tovornimi vozili do 15 t skupne teže,
– pločniki, kolesarske steze in pešpoti so lahko izvedene v asfaltni ali gručasti izvedbi in z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda,
– križišča morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu tri osnemu vozilu do 15 t skupne teže,
– za celotno območje morajo biti predvidene ustrezne dostopne talne ureditve brez arhitekturnih ovir za funkcionalno ovirane osebe,
– možna je fazna izvedba, vendar mora vsaka faza predstavljati funkcionalno in prometno-tehnično zaključeno celoto in ne onemogoča nadaljnih faznih širitev izvedb na celotnem območju predmetnega OPPN.
14. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Predvideno zazidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred načrtovanjem in izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov. V podrobnem prostorskem načrtu so podane samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji izdelani skladno s tem načrtom. Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu, ki so strokovno utemeljena in so usklajena s posamezni upravljavci infrastrukture.
Oskrba z vodo
Objekt se priključi na novo javno vodovodno omrežje (LŽ DN 100). Priključki na vodovodno omrežje se izvedejo skladno s smernicami upravljavca omrežja in podrobneja obdelajo v projektni dokumentaciji za gradbeno dovoljenje in izvedbo.
Odvod odpadnih vod in kanalizacija
Predvideni objekti se navežejo na načrtovano interno kanalizacijsko omrežje, ki se priključuje na občinsko kanalizacijsko omrežje. V primeru, da ob izvedbi stanovanjskih objektov le-to še ne bo izgrajeno do območja OPPN ŠE23/1 in ŠE23/2, se interno kanalizacijsko omrežje čisti preko lastnih čistilnih naprav. Komunalne odpadne vode iz posamičnih stanovanjskih objektov bodo vodene ločeno od padavinskih po interni kanalizaciji do individualne čistilne naprave (min PE 6), ki bo odvajala prečiščene vode v površinski vodotok ali v nadaljni sistem odvajanja odpadnih komunalnih vod. Ločen sistem zbiranja meteornih vod se odvaja z lokalnim ponikanjem. Odpadne padavinske vode iz cestišč in parkirnih površin je potrebno predhodno prečiščene preko lovilcev olj in peskolovcev odvajati v sistem meteorne kanalizacije. Padavinske vode iz požiralnikov na parkiriščih se pred ponikanjem očistijo v ločenih lovilcih olj.
Električno omrežje
Pred izvedbo načrtovanih objektov je treba za zagotovitev dovoljšnega in kvalitetnega napajanja z električno energijo zagotoviti naslednje pogoje:
– zamenjati obstoječ transformator 160kVA z 250kVA in preurediti NN zbiralke obstoječe TP,
– pred pričetkom del preurediti (skablirati) obstoječi NN nadzemni elektroenergetski vod, kateri poteka čez rob parcele št. 1013/11, 1013/12 in 1013/2 in na katerih je predviden stanovanjski objekt v bližini transformatorske postaje (potek je opredeljen v grafičnem delu),
– povečati stopnjo električne in mehanske izolacije SN nadzemnemu vodu v križni razpetini (ojačati izolatorske verige in po potrebi zamenjati konzole) ob objektu, ki je predviden v bližini obstoječe TP Šešče Žuža.
Načrtovan je kabelski razvod za električno omrežje do načrtovanih objektov se izvede z individualnim merjenjem električne energije in prostostoječimi NN priključno-merilni razdelilci v omaricah.
Razvod elektroenergetskega omrežja, razpored merilnih omaric in tehnični parametri in predpisi elektro omrežja in pripadajočih naprav znotraj območja OPPN je določen s projektno dokumentacijo (Enering d.o.o., IdZ, december 2011, št.: 83-E-11), ki jo potrdi upravljalec omrežja Elektro Celje d.d. Lokacije jaškov, kot tudi detajli kabelske kanalizacije in druge podrobnosti se obdelajo v projektu PGD in PZI.
Pri poteku napetostnih kablov pod asfaltiranimi voznimi površinami in pri križanju z drugimi komunalnimi vodi je treab upoštevati navodila iz projektne dokumentacije (Enering d.o.o., IdZ, december 2011, št.: 83-E-11) ali slediti veljavnim tehničnim predpisom in normativom na tem področju.
Javna razsvetljava
Izvede se javna obcestna razsvetljava in se jo določi z projektno dokumentacijo. Tip svetilk se izvede skladno z veljavnimi predpisi o preprečevanju svetlobnega onesnaževanja.
TK in KTV omrežje
Za potrebe predvidene pozidave se izvede ustrezno TK in KTV omrežje. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je načrtovana idejna trasa TK vodov. Vnos prenosnega medija in ostale tehnične karakteristike se določijo z izdelavo PGD projekta komunalne infrastrukture.
Ogrevanje
Ogrevanje načrtovanih objektov je načrtovano z lastnim sistemom in naj sledi trajnostnim in ekološkim standardom. Vsi možni energetski viri se izvedejo individualno. Zbiranje in skladiščenje energentov (plin, kurilno olje) je mogoče v vkopanih / podzemnih rezervoarjih.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
15. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na območju ni zavarovanih enetitet kulturne dediščine.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
16. člen
(varovanje okolja in ohranjanje narave)
Zrak
Območje je skladno s sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03) opredeljeno kot Sl 2 oziroma območje II. stopnje onesnaženosti.
Voda
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
– projektna dokumentacija za graditev objekta mora vsebovati elaborat ureditve gradbišča, ki določa način graditve in organizacijo gradbišča tako, da graditev ne ogroža zalog pitne vode;
– pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je treba pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču;
– odvodnjavanje z vseh utrjenih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podatlje, dokler le-te niso predhodno prečiščene (lovilec olj);
– zgraditi je treba vodotesno kanalizacijo po veljavnih predpisih;
– gradnja mora biti skladna s stopnjo poplavne varnosti na območju (OPN) in upošteavti mora vse tehnične in normativne usmeritve za preprečitev erozije;
– graditev novih in preureditev starih javnih cest mora biti v skladu z najboljšo razpoložljivo tehnologijo glede zalog pitne vode.
Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice upoštevati vso veljavno zakonodajo, ki obravnava varstvo voda.
Hrup
V skladu z veljavno zakonodajo se obravnavane parcele nahajajo v III. območju stopnje varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse tehnične ukrepe in program dejavnosti, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
Ravnanje z odpadki
Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04, 62/04, 34/08), Pravilnik o ravnanju z embalažo (Uradni list RS, št. 104/00), Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki (MUV št. 15/03). Za potrebe načrtovane soseske se izvede dve lokaciji uličnega sistema zbiralnic ločenih frakcij odpadkov skladno z dimenzijami in tipologijo upravljalca na območju.
Varstvo gozda
Načrtovana stanovanjska zazidava mora upoštavti naslednje usmeritve Zavoda za Gozdove Slovenije OE Celje:
– v primeru gradnje z odmikom od gozdnega roba manjšim od sestoja višina odraslega gozdnega drevja, lastnik gozda sklene pisni dogovor o ukrepanju v primeru nenadzorovanega podiranja drevja, odškodninski odgovornosti v takšnem primeru, kakor tudi o kritju nadstroškov pri prilagojenem gospodarjenju z gozdom oziroma odškodnini zaradi predčasnega poseka,
– stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od obstoječega gozdnega roba, ostali objekti (cesti, komunalni vodi, ograje) pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki bo po predlagani spremembi ostal gozd, vsaj 2 metra,
– lastniki zemljišča morajo po izvedbi OPPN omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej,
– posek gozdnega drevja in priprava območja OPPN za zazidavo, sta dovoljena po pridobitvi dokončnega gradbenega dovoljenja,
– panje in odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, temveč na urejene deponije,
– gradnja začasnih ali pomožnih objektov v gozdu ali na gozdnem robu ni dovoljena,
– v gozdu ali na gozdnem robu ni dovoljeno deponiranje gradbenega materiala in odpadkov,
– v primeru gradnje nezahtevnih ali enostavnih objektov v gozdu ali gozdnem robu ne glede na namensko rabo površine, je treba predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Celje,
– po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe na gozdnih površinah in vzpostaviti prvotno stanje,
– pri poseku in spravilu lesa je treba upoštevati Pavilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov in Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju,
– drevje se lahko poseka po pridobitvi gradbenega dovoljenja,
– drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda za goozdove Slovenije, KE Žalec.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
17. člen
(ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Naravne omejitve: poplavne nevarnosti ni; erozivnosti in plazovitosti terena ni. Prebold spada v VII. Stopnjo potresne nevarnosti. Za predvidene objekte je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo. Obravnavano območje se nahaja na območju, kjer ni požarne ogroženosti naravnega okolja.
Skladno z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07) mora izvedba omogočiti:
– zagotovljeno količino 5 l/sekundo vode za gašenje;
– zagotovljen odmik med objekti, eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) morajo biti opredeljeni v študiji požarne varnosti za posamezni objekt;
– stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik;
– intervencijske poti in smeri dostopov oziroma dovozov za intervencijska vozila morajo omogočati prevoznost za tipična vozila (3-osni tovornjak za odvoz smeti, gasilsko vozilo), takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije;
– v okolici ni obstoječih industrijskih objektov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati zaradi zmanjšanja požarnega tveganja. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti in posameznih načrtov projektne dokumentacije, ki morajo biti izdelani skladno z veljavnimi predpisi. Pri pripravi projektne dokumentacije PGD je obvezna izdelava študije požarne varnosti za posamezno fazo izvedbe, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA
18. člen
(etapnost gradnje)
Možna je fazna izgradnja objektov oziroma njegovih funkcionalnih sklopov, vendar mora vsaka faza predstavljati funkcionalno in prometno-tehnično zaključeno celoto in ne onemogoča nadaljnih faznih širitev izvedb v isti komunalni, okoljski, arhitekturni in urbanistični kvaliteti kot je to določeno za celoto predmetnega OPPN.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
19. člen
(odstopanja)
Odstopanja pri načrtovanju objektov:
– dopustna odstopanja od zarisanih tlorisnih gabaritov so za nove objekte možna v manjših odmikih v notranjost in zunanjost zazidalnih con skladno s tipologijo začrtanih strukturnih linij določenih grafičnem listu 9 »Prikaz tolerančnih in oblikovnih določil«.
– novozgrajeni objekti morajo ohranjati obstoječe ulične linije, a lahko zarisane tlorisne gabarite od njih presegajo s fasadnimi prvinami in stopnicami do maksimalne dimenzije 0,4 m, napušči do maksimalne dimenzije 1 m. Višinske gabarite se lahko preseže z dimniki, klimatskimi napravami ipd. do 0,6 m nad max višino objekta,
– v primeru dvodružinskega objekta (dvojček) je možen tudi zamik ene od funkcionalno ločene bivalne enote do 1,5 m v notranjost parcele,
– tipologija novonačrtovanih objektov je enodružinski ali dvodružinski objekt, na parceli kjer je v ureditveni situaciji predviden dvodružinski objekt je možna izgradnja tudi enodružinskega objekta.
Odstopanja pri načrtovanju komunalne, energetske, komunikacijske in cestne infrastrukture:
– natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji glede na dejansko število potrebnih parkirnih mest, a skladno z normativi,
– dovoljeno je odstopanje od rešitev v OPPN pri cestnem, komunalnem, energetskem in komunikacijskem urejanju, kolikor te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN, oziroma če so za izvedbo odstopanj pridobljena soglasja za spremembo pristojnih soglasodajalcev,
– dovoljena so odstopanja od zarisanih količbenih točk objektov in predloga parcelacije v okviru dopustnih odstopanj.
X. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV
20. člen
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN, mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. Pred začetkom gradnje je potrebno pridobiti geotehnične pogoje gradnje za vsak načrtovan objekt.
21. člen
(obveznost izgradnje komunalne opreme)
Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo, kot je načrtovana s tem OPPN in z občino pred izdajo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o opremljanju v skladu z 78. členom Zakona o prostorskem načrtovanju.
22. člen
(obveznosti v času gradnje)
V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšni odziv usposobljene službe,
– vzdrževati zatečeno in predvideno vegetacijo, ki je predmet krajinsko arhitekturnega načrtovanja,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XI. KONČNE DOLOČBE
23. člen
(vpogled OPPN)
OPPN je na vpogled na Občini Prebold in na spletni strani www.prebold.com.
24. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350/3/2011
Prebold, dne 1. marca 2012
Župan
Občine Prebold
Vinko Debelak l.r.