Uradni list

Številka 61
Uradni list RS, št. 61/2011 z dne 29. 7. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 61/2011 z dne 29. 7. 2011

Kazalo

2886. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja LA-48, stran 8829.

Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07) in 15. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 81/06) je Občinski svet Občine Prebold na 8. seji dne 14. 7. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja LA-48
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja LA-48 (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje ureditveno območje OPPN, prostorske ureditve, pogoje za umestitev načrtovanih ureditev v prostor, pogoje za rešitve prometne in komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja in kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt parcelacije in etapnost izvedbe ter vplivno območje prostorske ureditve.
2. člen
(sestavni deli OPPN)
Kartografski del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe                 
prostora                               
 
1.1. Izsek iz prostorskega     M 1:5000
reda občine                            
 
1.2. Načrt namenske rabe       M 1:2500
prostora                               
 
2. Kartografske podloge                
 
2.1. Geodetski načrt           M 1:1000
 
3. Načrt ureditvenega območja          
z načrtom parcelacije                  
 
3.1. Ureditveno območje        M 1:1000
 
3.2. Lega v širšem območju             
                                       
3.3. Načrt parcelacije           M1:500
 
4. Načrt umestitve načrtovane          
ureditve                               
v prostor                              
 
4.1. Arhitektonsko zazidalna    M 1:500
situacija – nivo pritličja in          
zunanja ureditev z elementi            
za zakoličenje objektov                
 
4.2. Prometno tehnična          M 1:500
situacija, idejna višinska             
regulacija in načrt                    
intervencijskih poti                   
 
4.3. Zbirni načrt komunalnih   M 1:500.
vodov in naprav
3. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Občine Prebold in ID OPN Prebold
2. prikaz stanja prostora
3. strokovne podlage
4. smernice in mnenja
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. povzetek za javnost
7. seznam lastnikov parcel
8. spis postopka in sprejemanja akta.
4. člen
(izdelovalec OPPN)
OPPN in strokovne podlage je izdelal LM Projekti, Peter LOJEN, s.p., Velenje, pod številko projekta 2010/26, v marcu 2011.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
5. člen
(opis prostorske ureditve)
Z OPPN se znotraj ureditvenega območja predvidi gradnja petih individualnih stanovanjskih hiš s pripadajočo zunanjo, komunalno, energetsko in prometno ureditvijo ter se določijo pogoji glede ostalih posegov v prostor.
6. člen
(členitev ureditvenega območja)
Ureditveno območje obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: 1136/1, 1136/2, 1134/1, 1116/0, 1115/1, 1115/7, 1134/5, 1115/6, 1115/5, 1134/3, 1378/1 – del, 1115/1 in 1125/2, vse k.o. Latkova vas, v Občini Prebold.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
7. člen
(ureditveno območje OPPN)
Lega
Lega ureditvenega območja je razvidna iz kartografskega dela OPPN – Ureditveno območje (grafični list št. 3.1.) in Lega v širšem prostoru (grafični list št.3.2).
Ureditveno območje OPPN se nahaja južno od reke Savinje ter severno od regionalne ceste Šempeter–Gomilsko, v severovzhodnem delu naselja Latkova vas.
Območje obdelave obsega velikost 17.317 m2. Trenutno se na obravnavanih parcelah nahajajo pretežno kmetijske površine in infrastruktura. Na parceli 1134/3 se nahaja del poslovnega objekta.
Meja
Meja območja OPPN poteka po robu zemljišč s parc. št. 1136/1, 1136/3, 1136/4, 11364/5, 1136/6, 1136/7, 1134/5, 1134/3, 1115/5, 1115/1, 1125/2, 1116, 1136/8, 1136/3 do 1136/1, vse k.o. Latkova vas, v Občini Prebold.
Meja območja OPPN je razvidna iz kartografskega dela OPPN – Ureditveno območje (grafični list št. 3.1.), ki je sestavni del opisa poteka meje OPPN.
Površina
Površina ureditvenega območja OPPN znaša 17.317 m2.
8. člen
(trajne in začasne ureditve)
Trajne in začasne ureditve so razvidne iz kartografskega dela OPPN.
Trajne ureditve so predvidene na ureditvenem območju OPPN. Izven ureditvenega območja OPPN je predvidena izgradnja dela meteorne in fekalne kanalizacije za odvod očiščenih meteornih in fekalnih vod. Predvidena je tudi izgradnja in rekonstrukcija nizkonapetostnega elektroomrežja.
Dopustno je izvajanje vseh trajnih in začasnih ureditev, ki so opisane v tem odloku.
9. člen
(vplivno območje)
Sestavni del meril in pogojev za določitev vplivnega območja je Arhitektonsko ureditvena situacija (grafični list št. 4.1).
Vplivno območje prostorske ureditve iz 5. člena tega odloka obsega:
– vsa zemljišča znotraj ureditvenega območja,
– zemljišča, ki so v zvezi z izvedbo komunalnih priključkov.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
10. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Predvidena stanovanjska raba prostora ne bo imela obremenilnih vplivov na obstoječo rabo prostora v okolici in ne bo predstavljala bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno prometno in komunalno ter energetsko infrastrukturo v širšem območju. Predvidena gradnja ne bo bistveno vplivala na podobo kulturne krajine, saj leži ureditveno območje OPPN znotraj ureditvenega območja naselja. Posebna skrb je namenjena izvajanju ukrepov in omejitev po tem OPPN, da se zagotovi kontinuiteta razvoja obstoječega naselja. Vplivi novogradenj na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pri uporabi, na varnost pred hrupom ter na poslabšanje bivalnih razmer zaradi osončenja bodo optimalni.
V bližini se nahaja vsa potrebna komunalna infrastruktura za normalno oskrbo obravnavane lokacije.
Prometna infrastruktura obravnavanega območja se navezuje na obstoječo lokalno cesto, ki poteka preko jugozahodnega dela območja OPPN. Načrtovana ureditev omogoča priključevanje na obstoječo cesto.
Fekalne vode se bodo izlivale v obstoječo fekalno kanalizacijo, ki poteka v cestnem telesu na zemljišču s parc. št. 1378/1.
Meteorne vode s prispevnih površin bodo prioritetno ponikale na območju OPPN.
Območje se bo z električno energijo oskrbovalo preko obstoječega nizkonapetostnega elektroomrežja.
Območje se bo s pitno vodo oskrbovalo iz obstoječega javnega vodovodnega sistema.
Na območju bo zgrajena telekomunikacijska kanalizacija, ki bo priključena na obstoječ telekomunikacijski sistem, katerega priključno mesto se nahaja jugovzhodno od obravnavanega območja.
11. člen
(elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor)
Posegi v prostor se morajo skladati z elementi, prikazanimi v grafičnem delu OPPN – 4.1 Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja in zunanja ureditev z elementi za zakoličenje objektov (grafični list št. 4.1).
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN,
– objekti – določa se lega načrtovanih objektov v prostoru, z njihovimi tlorisnimi gabariti,
– višinski gabariti – določa maksimalno višino objektov ali delov objektov,
– uvozi – določa se položaj uvoza na gradbeno parcelo,
– zelene površine – določa se lego načrtovane ozelenjene površine v prostoru, z njenimi tlorisnimi gabariti.
12. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Programska zasnova
Območje je namenjeno stanovanjski gradnji.
Dopustno je izvajanje poslovne dejavnosti (servisne storitve), vendar le kot spremljevalna dejavnost.
Zazidalna zasnova
V območju je predvidena gradnja petih enodružinskih stanovanjskih hiš s pripadajočo infrastrukturo. Dopustna je tudi postavitev pomožnih in nezahtevnih objektov, katerih gradnjo dopušča ta odlok.
Zasnova odprtih zunanjih površin
Cestni priključek se izvede na obstoječo prometno infrastrukturo naselja.
Služnostna pot na stičišču parcel 1134/5 in 1136/2 se vzpostavi povezava preko območja OPPN.
Zelene površine se ob utrjenih površinah izvedejo kot trata, ki je od utrjenih površin ločena z robnikom. Zaželjena je zasaditev avtohtonega listnatega drevja.
Zelenice na gradbenih parcelah se zatravijo ali hortikulturno uredijo.
13. člen
(dopustne dejavnosti)
Na ureditvenem območju OPPN je dovoljena stanovanjska in spremljevalna poslovna dejavnost (nemotene servisne in uslužnostne dejavnosti, ki se lahko izključno opravljajo v lastni hiši; kot so: frizer, maser, čevljar, pisarniške dejavnosti, projektiranje, računalništvo, vodenje poslovnih knjig, zasebne ambulante in podobno), pod pogojem, da je na parceli zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest.
14. člen
(dopustni posegi)
Na ureditvenem območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi:
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev ali prestavitev obstoječih naprav in objektov,
– gradnja novih objektov na podlagi določil tega odloka,
– gradnja in postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov iz 15. člena tega odloka,
– sprememba namembnosti in rabe v okviru dopustnih dejavnosti iz 13. člena tega odloka,
– vzdrževanje objektov, naprav in površin,
– urejanje zelenih in utrjenih površin,
– urejanje prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
Do realizacije OPPN je na ureditvenem območju OPPN dopustno opravljanje ustaljenih obstoječih dejavnosti (npr. košnja, promet, izvajanje obstoječe stanovanjske in poslovne dejavnosti …).
15. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo stanovanjskih objektov)
Dimenzije in umestitve objektov v prostor so opredeljene v Arhitektonsko zazidalni situaciji – nivo pritličja in zunanja ureditev (grafični list št. 4.1.).
Tlorisni gabariti na nivoju pritličja in mansarde:
Objekt: 9,00 m x 12,00 m (priporočljivo) oziroma v mejah območja zazidljivosti
Višinski gabariti
Objekt: P, P+1 (pri ravni strehi) ali P+M
Klet
Objekte je možno podkletiti
Strehe
Strehe se praviloma izvedejo kot simetrične dvokapnice nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po dolžini objekta, naklon strešin od 30° do 40°. Dopustne so izvedbe frčad in čopov. Možna tudi izvedba enokapne ali ravne strehe.
Kota pritličja in kota terena
Kota pritličja se določi glede na koto tal terena ob vhodu v objekt.
Maksimalne kapacitete gradbene parcele:
FSI <= 0,4
Odmiki:
Minimalni odmik objekta od parcelne meje je:
– za stavbe (stanovanjski ali stanovanjsko-poslovni objekti predvideni po OPPN) minimalno 4,00 m, merjeno od gabarita na nivoju pritličja);
– za druge objekte (pomožni enostavni in nezahtevni objekti) minimalno 3,00 m, lahko tudi manj (gradnja ob parcelni meji), ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča;
– za uporne zidove minimalno 0,50 m, lahko tudi manj (gradnja ob parcelni meji), ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča;
– medposestna ograja se lahko gradi na parcelno mejo brez soglasja soseda do višine 1,50 m, za višje pa le ob soglasju soseda.
16. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
Na ureditvenem območju OPPN je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:
a) enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe;
b) nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe: steklenjak, uta oziroma senčnica in bazen;
– ograje nižje od 2.2 m;
– škarpe in podporni zidovi do višine 1,5 m.
Ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.
Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v varovalnem pasu komunalnih vodov si mora investitor pridobiti soglasje upravljavca posameznega komunalnega voda. Enostavni in nezahtevni objekti se lahko gradijo tudi izven območja zazidljivosti.
17. člen
(pogoji za oblikovanje objektov in površin)
Oblikovanje novih objektov mora biti sodobno, izvedeno iz kvalitetnih materialov. Oblikovni princip, izbor materialov in barv naj bo usklajen. Barva fasade naj bo bela ali v svetlejših barvnih odtenkih. Izbor barve in materiala za stavbno pohištvo naj se prilagodi barvi fasade ali strešne kritine. Barva strešne kritine naj bo praviloma temnejšega sivega barvnega odtenka.
Zelene površine se zatravijo. Zaželjena je zasaditev enovrstnega listnatega drevja. Dopustno je tudi drugačno oblikovanje zelenih površin, obvezna pa je uporaba avtohtonih rastlinskih vrst.
Vse glavne poti v območju in dostopi do objektov morajo biti oblikovani tako, da so omogočeni dostopi funkcionalno oviranim ljudem.
Ekološki otok mora biti urejen v neposredni bližini ceste, tako da so čim laže dostopni uporabnikom in službi za odvoz odpadkov.
Materiali in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov naj bo prilagojeno osnovnemu objektu in njegovi namembnosti. Nadstrešnice, ute in ograje naj bodo praviloma lesene izvedbe. Dopustna pa je tudi izvedba kovanih ograj.
Medposestna ograja naj bo praviloma lahke kovinske izvedbe ali kot živa meja.
18. člen
(pogoji in merila glede obstoječih objektov)
Glede na obstoječe stanje se znotraj ureditvenega območja OPPN ne nahaja grajena infrastruktura. Obstoječe komunalne ureditve se preuredijo na podlagi smernic in podlag, ki so del tega OPPN.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
19. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Sestavni del pogojev za prometno urejanje je Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti (grafični list št. 4.2.).
Splošni pogoji
Območje se navezuje na lokalno cesto. Priključek bo označen z horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo. Omogočena mora biti manipulacija osebnih, intervencijskih vozil ter dostave.
Motorni promet
Motorni promet se bo odvijal po primarni in sekundarni povezovalni cesti ter na območju utrjenih površin objektov. Omejitev hitrosti za motorna vozila na povezovalni cesti je 30 km/h.
Mirujoči promet
Za mirujoči promet se zagotovi ustrezno število parkirnih mest ob objektih (najmanj 2).
Peš promet
Peš promet se odvija na površinah, ki so namenjene tudi motornemu prometu. Na meji parcel 1134/5 in 1136/2, ter se vzpostavi služnostna pot za povezavo med območji stavbne zazidave.
20. člen
(pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
Sestavni del meril in pogojev za komunalno in energetsko urejanje je Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav (grafični list št. 4.4.).
Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zadostnim in ustreznim odmikom od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja komunalnih naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno;
– dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.
Kanalizacijsko omrežje
Za odvod komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov je predvidena izgradnja sekundarne fekalne kanalizacije.
Strešno padavinsko vodo je treba priključiti na meteorno kanalizacijo. Dopustno je zadrževanje meteornih vod v meteornih zadrževalnikih in razpršeno ponikanje, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vplivnega območja objektov in izven cestišč.
Vodovodno omrežje
Objekte je možno oskrbeti s pitno in protipožarno vodo iz vodovodnega omrežja, kot je razvidno iz grafičnega lista 4.4. Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav. Na gradbeni parceli se v nepovozni površini predvidi merilno mesto.
Elektroenergetsko omrežje
Z električno energijo se bo objekt oskrboval preko obstoječega nizkonapetostnega elektro omrežja. Odjemno in merilno mesto se locira ob uvozu na parcelo.
Strokovne podlage – idejni projekt elektroinštalacij in elektro opreme, ki ga izdelalo projektivno podjetje LM Projekti, v maju 2011, je sestavni del tega odloka.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
21. člen
(varovanje okolja)
Varstvo vodnih virov
Padavinske vode iz obravnavanega območja bodo odvajane v meteorni kanalizacijski sistem. Dopustna je izvedba zadrževalnikov in ponikovalnic.
Varstvo zraka
Prezračevanje objektov naj bo naravno. Vse emisije v zrak, ki bi nastale zaradi kurjenja v predvidenih individualnih kuriščih, morajo biti v skladu s predpisi in standardi, ki urejajo področje varovanja zraka v Republiki Sloveniji.
Varstvo pred hrupom
Območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. Predvidene in obstoječe dejavnosti v območju ne smejo pri svoji dejavnosti povzročati hrupa, ki bi presegal mejne ravni hrupa 54 (dbA) ponoči in 64 (dbA) podnevi.
Odstranjevanje odpadkov
Odvoz smeti se bo zagotavljal z dogovorjenega odjemnega mesta, ki naj bo locirana na dostopnem mestu ob povezovalni cesti.
22. člen
(ohranjanje narave)
Del območja OPPN je opredeljeno kot naravne vrednota; ident. štev. 269V – naravna vrednota: Savinja s pritoki. V skladu z varovanjem priobalnega pasu, vključno z zaledno vegetacijo, je potrebno poleg določil iz predhodnih členov odloka upoštevati še sledeča navodila pri poseganju v prostor:
– gradnja objektov, vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti, naj se načrtuje čim bliže obstoječim objektom in cesti, oziroma v odmiku od gozdnega roba vsaj za eno drevesno višino odraslega drevesa
– ohranja se temeljne krajinske in biotske kvalitete obstoječe gozdne površine
– krčitev gozda naj se ne izvaja
– propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst
– gozdni rob se ustrezno vzdržuje tudi s ponovno zasaditvijo avtohtonih vrst grmovnic na delih gozdnega roba, kjer je bilo grmovje posekano ali zasuto z zemljino
– življenjske razmere v gozdu se ohranja nespremenjene, zato se ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla oziroma površine nad koreninami s hojo, vožnjo ali kako drugače ne tepta tal, spreminja višine podtalnice, kislosti oziroma alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin ali plinastih snovi ter ne odlaga odpadkov
– na rastišče dreves naj se ne postavlja objektov ali naprav. V primeru, da drugih prostorskih možnosti ni, se jih postavlja v primerni oddaljenosti na način, da se ekološke razmere na rastišču ne spremenijo (osenčenost, osončenost) ter da je vidna podoba čim manj spremenjena
– na debla korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žične vode …)
– gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato urejenem odlagališču
– ureditev površin v okolici objektov naj se izvede brez škarp, teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni
– zelene površine v okolici objektov naj se uredijo z zasaditvijo avtohtonega drevja, grmovnic ter zatravijo z mešanico avtohtonih trav. Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša
– osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom oziroma stran od gozda ter časovno omejena
– na območju naj se ne uporablja herbicidov, pesticidov in mineralnih gnojil.
23. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na ureditvenem območju OPPN ni kulturnih prvin, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
24. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo)
Za območje OPPN ni predvidenih ukrepov za obrambo.
25. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Varstvo pred požarom
Sestavni del pogojev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti (grafični list št. 4.2.).
V fazi izdelave projektne dokumentacije mora biti izdelana zasnova požarne varnosti ter izkaz požarne varnosti. Objekti morajo omogočati pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Na območju urejanja je predviden nadzemni hidrant, ki omogoča uporabo požarne vode v primeru požara za vse predvidene objekta v sklopu ureditvenega območja OPPN.
V skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93, 87/01 in 105/06) je potrebno upoštevati prostorske in gradbene ukrepe, ki zagotavljajo potrebne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Varstvo pred poplavnimi vodami
Obravnavano območje se deloma nahaja v območju preostale poplavne nevarnosti, kjer za gradnjo stanovanjskih objektov glede na določila Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) niso podane nobene omejitve.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Območje se nahaja na območju, kjer je projektni pospešek tal (g) = 0,15.
Intervencijske poti in površine
Intervencijske poti so urejene po obstoječih prometnih površinah. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
VIII. NAČRT PARCELACIJE
26. člen
(načrt parcelacije)
Sestavni del parcelacije je Načrt parcelacije (grafični list št. 3.3).
Gradbene parcele so določene na podlagi vplivnih območij objektov ter so prikazane v Načrtu parcelacije (grafični list št. 3.3.). Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss - Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so opisane v prilogi tega odloka.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
27. člen
(etapnost gradnje)
Gradnja na območju OPPN bo potekala v več etapah; izgradnja komunalne infrastrukture bo potekala v eni fazi, gradnje stanovanjskih hiš pa vsaka v ločeni fazi. Faze gradnje lahko potekajo sočasno ali ločeno.
28. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Namembnost
Pri namenu objektov ni toleranc.
Tlorisni in višinski gabariti objektov
Tlorisni gabariti osnovnih objektov so lahko tudi večji, vendar ne smejo segati izven območja zazidave (glej grafično prilogo). Osnovna toleranca je do +0,50 m oziroma do ±0.50 m pri višinskem gabaritu. Objekti so lahko tudi manjši, vendar ne več kot 1,50 m v smeri krajše stranice.
Kota pritličja in kota terena
Kota terena se prilagaja poteku obodnih cest oziroma dovoljeno je odstopanje od predpisane kote terena in pritličja za ±0.20 m.
X. KONČNE DOLOČBE
29. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti OPPN)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 43/10) za ureditveno območje OPPN.
30. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN se ureditveno območje, za potrebe izdelave pogojev prostorskega načrta, obravnava kot ena funkcionalna enota.
Glede enostavnih objektov in izvajanja vzdrževalnih del se upošteva pogoje iz 14. in 15. člena tega odloka.
31. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri:
– Občini Prebold,
– Upravni enoti Žalec.
Priloga Spis postopka priprave in sprejemanja akta je na vpogled na Občini Prebold.
32. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-6/2010
Prebold, dne 14. julija 2011
Župan
Občine Prebold
Vinko Debelak l.r.