Uradni list

Številka 13
Uradni list RS, št. 13/2009 z dne 17. 2. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 13/2009 z dne 17. 2. 2009

Kazalo

435. Statut Občine Tolmin, stran 1738.

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08) je Občinski svet Občine Tolmin na 20. seji dne 5. 2. 2009 sprejel
S T A T U T
Občine Tolmin
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Statut Občine Tolmin določa temeljna načela organizacije in delovanja občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov ter delovnih teles, finančno poslovanje, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena, ki so pomembna za delovanje Občine Tolmin (v nadaljevanju: občina).
(2) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.
2. člen
(1) Občina je temeljna samoupravna lokalna skupnost.
(2) Občina varuje koristi svojih prebivalcev. V okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja zadeve in izvršuje naloge.
3. člen
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2) Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko občinskih organov.
(3) Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
4. člen
Območje občine obsega območja naslednjih naselij:
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Bača pri Modreju      |Kneške Ravne       |Roče               |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Bača pri Podbrdu      |Koritnica          |Rut                |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Bukovski Vrh          |Kozaršče           |Sela nad Podmelcem |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Čadrg                 |Kozmerice          |Sela pri Volčah    |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Čiginj                |Kuk                |Selce              |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Daber                 |Lisec              |Selišče            |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Dolenja Trebuša       |Ljubinj            |Slap ob Idrijci    |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Dolgi Laz             |Logaršče           |Stopnik            |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Dolje                 |Loje               |Stržišče           |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Drobočnik             |Modrej             |Šentviška Gora     |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Gabrje                |Modrejce           |Temljine           |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Gorenja Trebuša       |Most na Soči       |Tolmin             |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Gorenji Log           |Obloke             |Tolminske Ravne    |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Gorski Vrh            |Petrovo Brdo       |Tolminski Lom      |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Grahovo ob Bači       |Pečine             |Trtnik             |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Grant                 |Podbrdo            |Volarje            |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Grudnica              |Podmelec           |Volčanski Ruti     |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Hudajužna             |Polje              |Volče              |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Idrija pri Bači       |Poljubinj          |Zadlaz-Žabče       |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Kal                   |Ponikve            |Zadlaz-Čadrg       |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Kamno                 |Porezen            |Zakraj             |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Kanalski Lom          |Postaja            |Zatolmin           |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Klavže                |Prapetno           |Znojile            |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|Kneža                 |Prapetno Brdo      |Žabče              |
+----------------------+-------------------+-------------------+
5. člen
Postopek za spremembo območja občine, izločitev dela občine ali posameznega naselja in njegovo priključitev k drugi občini ter ustanovitev občine znotraj sedanje občine določa zakon.
6. člen
Občina je pravna oseba javnega prava. Sedež občine je v Tolminu.
7. člen
(1) Občina Tolmin ima svoj grb in zastavo.
(2) Grb ima v vodoravni smeri lomljeno črto, ki ponazarja grajsko trdnjavo in deli grb na dve polovici. V sredini gornje polovice grba je na rdeči podlagi z rumeno barvo označen plamen, ki ponazarja upor, v levem gornjem kotu je vpisana letnica 1713, v spodnji polovici grba je od desne proti levi na črni podlagi s srebrno barvo narisana biriška helebarda, nad njo pa od leve proti desni z enako barvo puntarske vile, zeleno-modro polje ponazarja reko Sočo.
(3) Zastava je zeleno-modre barve, v zgornjem levem vogalu je odtisnjen grb občine. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dva.
(4) Natančnejšo obliko grba in zastave določa poseben odlok.
(5) Tudi krajevne skupnosti in naselja lahko določijo svoj grb in zastavo, ki pa se morata razlikovati od občinskih simbolov.
8. člen
(1) Občina ima žig okrogle oblike. Na obodu je izpisano ime »OBČINA TOLMIN«. V sredini je grb občine.
(2) Žig, ki ga uporablja Občinski svet (v nadaljevanju: svet), ima poleg imena občine in grba še napis »OBČINSKI SVET TOLMIN«.
(3) Žig, ki ga uporablja župan občine, ima poleg imena občine in grba še napis »ŽUPAN«.
(4) Žig, ki ga uporablja občinska volilna komisija, ima poleg imena občine in grba še napis »OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA«.
9. člen
Občina praznuje svoj občinski praznik 31. maja v počastitev spomina na majske zgodovinske dogodke na območju občine:
– veliki tolminski punt,
– narodni tabor,
– aktivnosti TIGR-a,
– ustanovitev Gregorčičeve brigade,
– osvoboditev mesta Tolmin,
– prva seja demokratično izvoljene občinske skupščine.
10. člen
(1) Občina lahko podeljuje zaslužnim občanom, drugim posameznikom in pravnim osebam priznanja in nagrade.
(2) Občanom in drugim posameznikom, ki so posebno zaslužni za lokalno skupnost, lahko občina podeli naslov častnega občana.
(3) Vrsto, kriterije in merila za podelitev priznanj in nagrad ureja poseben odlok.
II. NALOGE OBČINE
11. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
a) Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
– organizira občinsko upravo.
b) Upravlja občinsko premoženje, tako da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva, razpolaga in upravlja z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– gospodari s stavbnimi zemljišči in določa pogoje za njihovo uporabo,
– vodi evidenco občinskih zemljišč in drugega občinskega premoženja,
– določa namembnosti prostora.
c) Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da:
– sprejema programe razvoja občine,
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
d) Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, tako da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
e) Skrbi za lokalne javne službe, tako da:
– ureja lokalne javne službe,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javna in druga podjetja,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe.
f) Zagotavlja in spodbuja vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, tako da:
– ustanavlja vzgojno izobraževalne in zdravstvene zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi zavodi in zdravstvenimi zavodi,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev,
– financira mrliško ogledno službo,
– sprejema koncesijske akte in podeljuje koncesije.
g) Podpira službe socialnega skrbstva, osnovnega varstva otrok in družine ter skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da:
– spremlja stanje na tem področju,
– po potrebi ustanavlja javne zavode na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
h) Spodbuja raziskovalno, kulturno, informacijsko in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, tako da:
– s sofinanciranjem posameznih projektov podpira raziskovalno delo,
– omogoča dostopnost kulturnih programov,
– skrbi za naravno in kulturno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi inštitucijami,
– zagotavlja splošno izobraževalno in knjižnično dejavnost,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine,
– po potrebi ustanavlja javne zavode na tem področju,
– sofinancira programe športa in rekreacije za mladino in odrasle osebe,
– sodeluje s športnimi klubi in telesnokulturnimi društvi,
– določa občinski program športa.
i) Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakoni, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– sprejema koncesijske akte in podeljuje koncesije,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
j) Gradi, upravlja in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter drugo javno dobro.
k) Ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, tako da:
– skrbi za načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov za preprečevanje oziroma zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– zagotavlja javno gasilsko službo ter druge potrebne sile in sredstva za organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči,
– zagotavlja spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva v primeru nevarnosti,
– zagotavlja sredstva za vzpostavitev osnovnih pogojev za življenje ter odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljšemu varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določa načine ravnanja v vojni.
l) Ureja javni red v občini, tako da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev na občinskih cestah,
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah,
– organizira občinsko redarstvo in skrbi za red v občini,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
m) V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
– v okviru delovnih področij občinske uprave zagotavlja informacijsko dokumentacijsko dejavnost,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
n) Lahko podeljuje denarne pomoči, ob posebnih priložnostih pa simbolične nagrade.
12. člen
(1) Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
(2) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
(3) Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške povezave, je potrebno dovoljenje pristojnega ministra.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
13. člen
(1) Organi občine so: občinski svet, župan in nadzorni odbor.
(2) Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo nepoklicno, razen župana, ki lahko opravlja svojo funkcijo poklicno.
(3) Občina ima tudi druge organe: svet krajevnih skupnosti, občinsko volilno komisijo, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, štab civilne zaščite ter druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
14. člen
(1) Svet občine se voli za štiri leta.
(2) Svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Volitve v svet ureja zakon.
(3) Mandatna doba članov sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do konstituiranja novoizvoljenega sveta. Do konstituiranja novoizvoljenega sveta traja tudi:
– mandatna doba članov sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega sveta ali odstopu večine članov sveta,
– mandatna doba članov sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz katerega drugega razloga opravljene po rednih volitvah v svete.
15. člen
(1) Župan občine se voli za štiri leta.
(2) Župan se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Volitve župana ureja zakon.
(3) Mandatna doba župana se začne s potekom mandatne dobe prejšnjega župana in praviloma traja do prve seje novoizvoljenega sveta. Praviloma do prve seje novoizvoljenega sveta traja tudi:
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe,
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz katerega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinski svet.
16. člen
(1) S prenehanjem mandata članom sveta preneha mandat vsem njegovim delovnim telesom.
(2) Predčasno prenehanje mandata člana sveta ureja zakon.
(3) Razlogi za prenehanje mandata člana sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana sveta.
(4) Članu sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata.
(5) Svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz četrtega odstavka tega člena.
(6) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana sveta določa zakon.
17. člen
(1) Županu preneha mandat iz razlogov, navedenih v zakonu.
(2) Županu preneha mandat predčasno v primerih, ki jih določa zakon.
(3) Županu preneha mandat z dnem, ko svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
(4) Svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
(5) Ugotovitveni sklep posreduje svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
(6) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana sveta.
(7) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana sveta.
(8) Podžupan svojo pisno odstopno izjavo izroči županu.
(9) Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta.
(10) V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan. Če ima občina več podžupanov, pa tisti podžupan, ki ga določi župan, razen če je razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana, oziroma če je razrešen, odloči svet, kateri izmed članov sveta bo opravljal to funkcijo.
18. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina članov.
19. člen
(1) Delo občinskih organov je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah.
(3) V skladu z zakonskimi predpisi javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
(4) Če terja javni interes, lahko občinski organ in delovna telesa sklenejo, da se javnost izključi.
(5) Način zagotavljanja javnosti dela organov občine, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
(6) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo skladno z zakonom pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2. Občinski svet
20. člen
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2) Svet šteje dvaindvajset članov.
(3) Konstituiranje, organizacijo in način dela sveta podrobno ureja poslovnik.
21. člen
Svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema poslovnik občinskega sveta,
– sprejema občinski proračun, zaključni račun in premoženjsko bilanco občine,
– sprejema prostorske in razvojne plane občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– odloča o razpisu referenduma,
– odloča o lokalnih davkih in pristojbinah,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače,
– odloča o najemu občinskega posojila in dajanju poroštva,
– sprejema koncesijske akte,
– odloča o sodelovanju in povezovanju z drugimi občinami,
– ustanavlja organe občinske uprave in odloča o organizaciji in njihovem delovnem področju,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– odloča o prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug organ občine,
– odloča o podelitvi priznanj in nagrad občine,
– odloča o podelitvi naziva častni občan,
– odloča o pobratenju z drugimi občinami,
– daje soglasje k prenosu državnih pristojnosti na občino,
– določa vrste in način izvajanja lokalnih javnih služb ter ustanavlja javna podjetja in zavode za opravljanje gospodarskih in negospodarskih lokalnih javnih služb,
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določa organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev,
– ustanavlja delovna telesa sveta,
– imenuje in razrešuje člane delovnih teles sveta, člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
– s svojim aktom v skladu z zakonom določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje,
– imenuje in razrešuje predsednike delovnih teles sveta, predsednika nazornega odbora in predsednike drugih organov v občini,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje kandidata za člana državnega sveta in svoje predstavnike v javna podjetja, javne zavode in druge organe,
– nadzira delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev sveta in njihovih nalog,
– opravlja tudi druge naloge in odloča o zadevah, za katere je pristojen na podlagi zakona in tega statuta.
22. člen
Župan, člani nadzornega odbora, delavci občinske uprave, vodja upravne enote, vodja notranje organizacijske enote v upravni enoti ter delavci državne uprave na delovnih mestih, na katerih imajo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo dela organov občine, ne morejo biti člani občinskega sveta.
23. člen
(1) Svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen pri odločitvah, pri katerih je predpisana drugačna večina. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
(2) Seje sveta sklicuje in vodi župan. Župan lahko za vodenje seje sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta. Če nastanejo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član sveta ali drug s strani sveta pooblaščeni član sveta.
(3) Župan sklicuje seje sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika sveta. Sejo mora sklicati najmanj štirikrat letno.
24. člen
(1) Župan mora sklicati sejo sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov sveta, seja pa se mora opraviti v petnajstih dneh, potem ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Zahtevi za sklic seje sveta mora biti priložen dnevni red z gradivom. Župan mora na dnevni red uvrstiti predlagane točke.
(2) Če župan seje sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani sveta, ki so zahtevo podali. Župan mora zagotoviti pogoje za izvedbo seje.
25. člen
(1) Seje sveta so javne.
(2) Predstavniki delovnih teles so se na zahtevo sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov sveta.
2.1 Delovna telesa občinskega sveta
26. člen
(1) Svet lahko ustanavlja stalna ali občasna delovna telesa. Ta so odbori, komisije in druga delovna telesa.
(2) Delovna telesa se ustanovijo z nalogo, da:
– ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih predlagajo ali izražajo občani,
– pripravljajo, proučujejo in obravnavajo gradiva za seje sveta ter osnutke in predloge aktov,
– spremljajo izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter dajejo pobude, predloge in mnenja,
– proučujejo druge zadeve po nalogu sveta, župana ali delovnih teles.
27. člen
(1) Svet določi število članov delovnega telesa s sklepom.
(2) Predsednik delovnega telesa organizira in vodi njegovo delo, daje pobude za obravnavanje zadev, za katere je pristojno delovno telo, skrbi za izvajanje sklepov delovnega telesa.
(3) Delovna telesa sveta smiselno uporabljajo poslovnik občinskega sveta, lahko pa tudi sprejmejo svojega, ki mora biti usklajen s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta.
28. člen
(1) Predsednika in člane delovnega telesa se imenuje izmed članov sveta in drugih občanov, razen Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Najmanj polovica članov delovnega telesa mora biti imenovanih izmed članov sveta. Delovnemu telesu sveta predseduje član sveta.
(2) Predlog za imenovanje predsednika in članov delovnega telesa pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
29. člen
Stalna delovna telesa sveta so:
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za okolje in prostor,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za gospodarske javne službe in promet,
– odbor za kmetijstvo, turizem in razvoj podeželja,
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisija za peticije,
– komisija za priznanja in nagrade,
– statutarno pravna komisija.
30. člen
Delovna telesa sveta štejejo pet ali sedem članov. Število članov posameznega delovnega telesa določi svet s sklepom.
31. člen
(1) Člani delovnega telesa so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina članov sveta. Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, svet na isti seji imenuje člane delovnega telesa posamično.
(2) Če svet na način iz prejšnjega odstavka ne izvoli vseh članov delovnega telesa, se za manjkajoče člane glasovanje ponovi po izvedbi ponovnega kandidacijskega postopka.
2.1.1 Odbor za gospodarstvo
32. člen
(1) Odbor za gospodarstvo opravlja naslednje naloge:
– obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja,
– obravnava občinski proračun in zaključni račun,
– obravnava davčno politiko občine,
– spremlja in daje mnenje k izvrševanju proračuna,
– obravnava in spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem,
– obravnava delo služb in zavodov, ki se financirajo iz proračuna,
– obravnava reševanje stanovanjskih vprašanj,
– obravnava pogoje za razvoj gospodarskih dejavnosti,
– obravnava in ocenjuje investicijsko dejavnost v občini,
– opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
(2) Člani odbora po obravnavi sprejemajo stališča, predloge in ukrepe ter jih posredujejo v sprejem svetu.
2.1.2 Odbor za okolje in prostor
33. člen
(1) Odbor za okolje in prostor opravlja naslednje naloge:
– obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja,
– obravnava občinski proračun in zaključni račun s svojega delovnega področja,
– obravnava problematiko prostorskega urejanja občine,
– obravnava prostorske dokumente,
– predlaga rešitve prostorskih in okoljevarstvenih problemov,
– obravnava varstvo naravne in kulturne dediščine,
– obravnava razvoj, ohranitev in revitalizacijo mesta in drugih naselij,
– obravnava predloge, pripombe in pritožbe občanov ali pravnih oseb na sprejete prostorske dokumente,
– obravnava premoženjsko pravne zadeve v zvezi z razpolaganjem s stavbnimi in drugimi zemljišči,
– opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
(2) Člani odbora po obravnavi sprejemajo stališča, predloge in ukrepe ter jih posredujejo v sprejem svetu.
2.1.3 Odbor za družbene dejavnosti
34. člen
(1) Odbor za družbene dejavnosti opravlja naslednje naloge:
– obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja,
– obravnava občinski proračun in zaključni račun s svojega delovnega področja,
– obravnava vprašanja v zvezi z otroškim varstvom, vzgojo in izobraževanjem, kulturno dejavnostjo, športom in zaposlovanjem,
– obravnava reševanje stanovanjskih vprašanj z vidika socialne politike,
– obravnava in predlaga ukrepe s področja zdravstva in socialne politike,
– daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov,
– opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
(2) Člani odbora po obravnavi sprejemajo stališča, predloge in ukrepe ter jih posredujejo v sprejem svetu.
2.1.4 Odbor za gospodarske javne službe in promet
35. člen
(1) Odbor za gospodarske javne službe in promet opravlja naslednje naloge:
– obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja,
– obravnava občinski proračun in zaključni račun s svojega delovnega področja,
– obravnava izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih objektov in naprav,
– obravnava izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje javnih cest, javnih poti, parkirišč, gozdov, parkov in drugih javnih površin,
– obravnava urejanje prometa,
– obravnava izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje pokopališč,
– obravnava varstvo tal in vodnih virov,
– obravnava varstvo zraka, varstvo pred hrupom,
– obravnava problematiko zbiranja in deponiranja odpadkov,
– opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
(2) Člani odbora po obravnavi sprejemajo stališča, predloge in ukrepe ter jih posredujejo v sprejem svetu.
2.1.5 Odbor za kmetijstvo, turizem in razvoj podeželja
36. člen
(1) Odbor za kmetijstvo, turizem in razvoj podeželja opravlja naslednje naloge:
– obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja,
– obravnava občinski proračun in zaključni račun s svojega delovnega področja,
– obravnava razvoj demografsko ogroženih območij,
– obravnava razvoj kmetijstva, gozdarstva, trgovine in turizma,
– obravnava druge naloge s svojega delovnega področja.
(2) Člani odbora po obravnavi sprejemajo stališča, predloge in ukrepe ter jih posredujejo v sprejem svetu.
37. člen
Komisije sveta štejejo pet ali sedem članov. Svet s sklepom določi število članov posamezne komisije.
38. člen
(1) Člani komisije so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta. Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, na isti seji imenujejo člane komisije posamično.
(2) Če svet na način iz prejšnjega odstavka ne izvoli vseh članov komisije, se za manjkajoče člane komisije glasovanje ponovi po izvedbi ponovnega kandidacijskega postopka.
2.1.6 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
39. člen
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je imenovana izmed članov občinskega sveta.
(2) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sestavlja pet članov sveta, ki so predstavniki tistih list kandidatov, ki so na volitvah članov občinskega sveta prejele največje število glasov.
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obravnava področje kadrovske politike iz pristojnosti sveta v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami ter zlasti:
– pripravlja in daje svetu predloge za sestavo delovnih teles,
– obravnava predloge za izvolitev, imenovanja in razrešitve, ki jih določa zakon in drugi predpisi ter jih posreduje svetu v odločanje,
– opravlja naloge po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo,
– opravlja druge naloge, ki jih določajo zakoni, predpisi ali svet.
2.1.7 Komisija za peticije
40. člen
Komisija za peticije obravnava vloge, ki jih občani in organizacije pošiljajo svetu, preverja njihovo utemeljenost in predlaga ukrepe, ki jih je potrebno sprejeti za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Komisija lahko zahteva od pristojnih organov potrebna pojasnila, lahko zasliši tudi predlagatelja vloge. Če organ, ki mu predlaga odpravo nepravilnosti, tega ne upošteva, mora o tem obvestiti komisijo ter navesti svoje razloge. Če komisija meni, da razlogi niso tehtni, predloži zadevo v proučitev svetu.
2.1.8 Komisija za priznanja in nagrade
41. člen
Komisija za priznanja in nagrade predlaga svetu podelitev naziva častnega občana, občinskih priznanj in nagrad skladno z občinskim odlokom.
2.1.9 Statutarno pravna komisija
42. člen
Statutarno pravna komisija:
– obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta ter njunih sprememb oziroma dopolnitev,
– obravnava predloge odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov,
– obravnava predlog prečiščenega besedila posameznih predpisov,
– oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine,
– lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine,
– na zahtevo predsedujočega sveta razlaga poslovnik sveta.
43. člen
(1) Delovnemu telesu se lahko izreče nezaupnica, o kateri odloča svet.
(2) Predlog svetu, da izreče nezaupnico delovnemu telesu, lahko predlaga:
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– član sveta ob podpori še najmanj pet članov sveta.
(3) Nezaupnica se lahko predlaga le tako, da se hkrati predlaga novo sestavo delovnega telesa.
(4) Nezaupnica je izrečena, če je svet izvolil novo delovno telo.
3. Župan
44. člen
Župan opravlja zlasti naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predstavlja svet, ga sklicuje in vodi seje,
– predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti sveta,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev sveta,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– odloča o sredstvih v okviru sprejetih proračunskih postavk,
– določa sistemizacijo delovnih mest občinske uprave,
– odloča o imenovanjih oziroma sklenitvi delovnega razmerja delavcev občinske uprave ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge,
– imenuje in razrešuje podžupana,
– imenuje in razrešuje direktorja in predstojnike organov občinske uprave,
– v sporazumu z župani občin ustanoviteljic skupne občinske uprave razrešuje direktorja oziroma predstojnike organov skupne občinske uprave,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine, poverjenike za civilno zaščito in člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– odloča o odtujitvi oziroma pridobitvi premičnega ter nepremičnega premoženja, če zakon ali statut občine ne ureja drugače,
– odloča o najemu oziroma zakupu delov občinskega premoženja,
– potrjuje investicijsko dokumentacijo za projekte, uvrščene v načrt razvojnih programov,
– predlaga presojo ustavnosti in zakonitosti aktov,
– opravlja druge naloge, ki jih določajo zakon, statut, odloki in drugi predpisi.
45. člen
(1) Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(2) Župan zadrži izvajanje odločitve sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(3) Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
46. člen
(1) Župan ima pravico udeleževati se sej delovnih teles.
(2) Na zahtevo nadzornega odbora se mora župan udeležiti njegove seje.
47. člen
(1) Župan lahko ustanovi stalne ali začasne delovne skupine z nalogo, da proučijo strokovne predloge, ugotavljajo in obravnavajo pobude, oblikujejo stališča in rešitve zadev, ki so v pristojnosti župana.
(2) Župan s sklepom o ustanovitvi določi predsednika, člane in naloge delovne skupine.
3.1 Podžupan
48. člen
(1) Občina ima najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje izmed članov sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja naloge iz pristojnosti župana, za katere ga ta pooblasti.
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(4) V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja podžupan začasno funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati pri odločitvah sveta.
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. Župan o tem obvesti svet na prvi naslednji seji.
(6) V primeru daljše odsotnosti župana in podžupana župan določi pooblaščenca izmed članov sveta, ki opravlja tekoče naloge župana. Če župan ne določi pooblaščenca, opravlja tekoče naloge župana praviloma najstarejši član sveta.
4. Nadzorni odbor
49. člen
(1) Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(2) Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinske uprave in pravnih oseb porabnikov občinskega proračuna, pooblaščenih oseb za upravljanje z občinskimi javnimi sredstvi, občinskim premoženjem (v nadaljevanju: nadzorovane osebe) ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
50. člen
(1) Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane, ki jih imenuje svet najkasneje v petinštiridesetih dneh po konstitutivni seji. Predsednika in člane nadzornega odbora izmed občanov predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov svetniških skupin, ki po razdelitvi mandatov pridobijo najmanj mandatov v občinskem svetu in ne predstavljajo t. i. vladajoče večine.
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pred oblikovanjem kandidatne liste za člane nadzornega odbora lahko pozove k predlaganju kandidatov tudi zainteresirano javnost: gospodarske družbe, društva, interesna združenja in zastopnike civilne družbe.
51. člen
(1) Vsaj dva člana nadzornega odbora morata imeti najmanj visoko stopnjo strokovne izobrazbe, s tem da ima vsaj en član izobrazbo iz ekonomskega, en član pa naj bi imel izobrazbo iz pravnega področja.
(2) Člani nadzornega odbora opravljajo svoje delo nepoklicno.
52. člen
Člani nadzornega odbora ne morejo biti župan, podžupan in člani sveta, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev, člani svetov krajevnih skupnosti in tudi ne upravljavci občinskega premoženja.
53. člen
(1) Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč ter pripravlja in vodi seje.
(2) Predsedniku nadzornega odbora se redno pošilja gradiva in zapisnike sej sveta.
(3) Predsednik ali član nadzornega odbora ima pravico udeleževati se sej sveta in delovnih teles ter na njih po dovoljenju predsedujočega sodelovati v razpravi.
54. člen
Nadzorni odbor sprejme skladno s tem statutom svoj poslovnik, ki je splošni akt nadzornega odbora, v katerem podrobneje uredi postopke in način svojega dela.
55. člen
(1) Nadzorni odbor odloča na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo ali na zahtevo večine članov nadzornega odbora.
(2) Nadzorni odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov.
(3) Nadzorni odbor sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(4) Udeležbo in vodenje seje, potek seje, odločanje, sestavo in vsebino zapisnika o poteku seje ureja poslovnik nadzornega odbora.
56. člen
(1) Naloge nadzornega odbora iz pristojnosti, določenih v prvih dveh alinejah prvega odstavka 49. člena, so:
– preverjanje skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi sveta,
– preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom in odločitvami sveta,
– preverjanje skladnosti finančnih načrtov ožjih delov občine ter uporabnikov proračunskih sredstev,
– redno preverjanje pravilnosti in gospodarnosti razpolaganja z občinskim premoženjem.
(2) Naloge nadzornega odbora iz pristojnosti, določenih v tretji alineji prvega odstavka 50. člena, so zlasti:
– proučevanje finančnih in drugih listin, ki nastajajo ob porabi sredstev,
– ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi in določenimi nameni,
– izdelava nadzorstvenega zapisnika in poročila,
– proučevanje pripomb strank v postopkih nadzora,
– obveščanje pristojnih organov občine in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti,
– prijavljanje suma storitve prekrška ali suma storitve kaznivega dejanja.
(3) Nadzorni odbor opravi preverjanja v okviru rednega nadzora.
57. člen
(1) V postopku nadzora so dolžne nadzorovane osebe nadzornemu odboru zagotoviti:
– pravočasno pripravo podatkov,
– pripravo pojasnil za člane nadzornega odbora,
– po potrebi prisotnost na sejah nadzornega odbora.
(2) Roke za izvršitev obveznosti iz prejšnjega odstavka določi sam nadzorni odbor.
(3) Nadzorovane osebe imajo v zvezi z delom nadzornega odbora naslednje pravice:
– do seznanitve z vrsto in obsegom nadzora,
– da je delo ostalih organov občine oziroma nadzorovane osebe čim manj moteno,
– do ustreznega roka za pripravo podatkov in pojasnil med nadzorom,
– do odgovora oziroma ugovora na ugotovitve nadzornega odbora.
58. člen
Nadzorni odbor opravlja redne nadzore, ki jih določa statut in občasne nadzore. O izboru nadzorovane osebe se nadzorni odbor odloča samostojno. Predsednik skladno z določili poslovnika izda ustrezen sklep, ki se dostavi nadzorovani osebi.
59. člen
Z letnim načrtom nadzorni odbor samostojno določa svoje naloge s programom rednih in občasnih nadzorov. Vsebino programa nadzora opredeljuje peti odstavek 68. člena statuta.
60. člen
Nadzor opravijo člani nadzornega odbora – pooblaščenci na osnovi sklepa o izvedbi nadzora.
61. člen
(1) V postopku nadzora so odgovorne in nadzorovane osebe dolžne pooblaščencu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
(2) Pooblaščenec nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana.
(3) Zahtevane podatke je nadzorovana oseba dolžna dostaviti nadzornemu odboru oziroma pooblaščencu nadzornega odbora v predpisanem oziroma zahtevanem času, ki ne sme biti daljši od petnajst dni.
62. člen
O poteku nadzora se piše zapisnik, ki je kasneje osnova za izdelavo predloga poročila.
63. člen
(1) O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke ter druge ustrezne listine in zapisnik, predlog poročila, morebitni ugovor in dokončno poročilo.
(2) Hrambo gradiva nadzornega odbora ureja poslovnik in veljavna zakonodaja.
64. člen
(1) Po opravljenem pregledu pripravi pooblaščenec nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve in ocene in mnenja ter morebitna poročila in predlogi ukrepov.
(2) Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajstih dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh.
(3) Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
65. člen
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane osebe, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
(2) Poleg tega statuta določa hujše kršitve tudi poslovnik nadzornega odbora. To so zlasti:
– če uporabnik prevzame obveznost v breme proračuna ali izplača proračunska sredstva za namene, ki niso predvideni v proračunu,
– uporaba državnih sredstev v nasprotju z določili zakona,
– če uporabnik prevzame odgovornost v breme proračuna ali izplača proračunska sredstva v znesku, ki presega s proračunom zagotovljena sredstva,
– oddaja javnih naročil v nasprotju z zakoni, ki urejajo javna naročila, ali predpisi občine,
– če uporabnik pri prodaji ali oddaji finančnega ali stvarnega premoženja ravna v nasprotju z zakonodajo,
– druge kršitve predpisov, ki se po presoji in utemeljitvi nadzornega odbora štejejo za hujše.
(3) Če nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba nadzorovane osebe storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
66. člen
(1) Delo nadzornega odbora je javno.
(2) Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih oseb, če so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
(3) Nadzorni odbor sme o svojih ugotovitvah javnost obvestiti takrat, ko je njegovo poročilo dokončno.
67. člen
(1) Član nadzornega odbora ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku in mora biti izločen, če so podani razlogi, določeni v poslovniku. Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve tudi v primeru, ko so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če je član nadzornega odbora:
– z odgovorno osebo, zakonitim zastopnikom, prokuristom ali pooblaščencem nadzorovane osebe, pri kateri nadzorni odbor opravlja nadzor, v krvnem sorodstvu v ravni ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
– skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe pri kateri nadzorni odbor opravlja nadzor,
– udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3) Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere se opira zahteva za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
68. člen
(1) Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi, ki ga je v skladu s sprejetim programom in s statutom naloženimi nalogami dolžan podati svetu, županu in nadzorovanim osebam.
(2) Svet, župan ter organ porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi. Svet obravnava poročilo nadzornega odbora na naslednji seji po dnevu dokončnosti poročila, enako druge nadzorovane osebe na sejah njihovih organov upravljanja.
(3) Nepravilnosti v poslovanju občine, ki jih je ugotovil nadzorni odbor, preuči notranji revizor občine.
(4) Odgovorne osebe nadzorovanih oseb imajo v postopku obravnave poročila pravico in dolžnost, da se v roku, ki ga določi nadzorni odbor, izjasnijo o sprejemu ali zavrnitvi ugotovitev, mnenj in predlogov nadzornega odbora, kot tudi sprejmejo ustrezne popravljalne ukrepe ter pisno obvestijo nadzorni odbor o teh ukrepih. Te osebe morajo spremljati in dokumentirati izvajanje popravljalnih ukrepov ter o tem sproti seznanjati nadzorni odbor.
(5) Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obligatorno vključuje nadzore, ki jih določa statut občine, in druge nadzore po svoji odločitvi. Letni program dela nadzornega odbora vsebuje:
– navedbo nadzorovane osebe (občine, krajevne skupnosti, javnega zavoda ali javnega podjetja, javnega sklada oziroma javne agencije, ki jih je ustanovila ali soustanovila občina),
– predmet in obseg nadzora (opredeljen vsebinsko in v časovnem obdobju),
– cilje nadzora (izrek mnenja o ugotovitvah pravilnosti in smotrnosti poslovanja nadzorovane osebe),
– osebe, ki bodo izvedle nadzor,
– predvideno porabo časa za nadzor.
(6) Nadzorni odbor o svojem letnem programu nadzora seznani svet in župana.
69. člen
(1) Posamična akta nadzornega odbora sta poročilo in sklep.
(2) Poročilo nadzornega odbora je dokončno tedaj, ko je nadzorni odbor poročilo, vročeno nadzorovani osebi v pripombe in odgovor le-te, ponovno obravnaval ter izdelal dokončno poročilo s priporočili in predlogi ter ga predložil občinskim organom oziroma organom porabnikom občinskega proračuna.
(3) S sklepom nadzorni odbor odloča o zadevah iz lastne pristojnosti ter strankam v postopku in pristojnim organom občine nalaga posamezna dejanja oziroma od njih zahteva podatke in dokumente, ki so pomembni za izvedbo nadzora.
70. člen
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2) Strokovna pomoč nadzornemu odboru zajema zlasti:
– obveščanje članov nadzornega odbora o sprejemu in spremembah splošnih aktov občine,
– obveščanje članov nadzornega odbora o sprejemu ali spremembah zakonodaje,
– posredovanje gradiv in mnenj ministrstev članom nadzornega odbora,
– posredovanje gradiv za izobraževanja in seminarje.
(3) Administrativna pomoč delu nadzornega odbora zajema zlasti:
– pripravo vabil in tehnično organizacijska dela za sklic seje nadzornega odbora,
– pripravo gradiv za seje nadzornega odbora,
– pripravo posameznih aktov v postopku nadzora,
– pisanje zapisnikov sej nadzornega odbora,
– sprejemanje in urejanje pošte za nadzorni odbor,
– arhiviranje gradiv nadzornega odbora,
– vodenje evidence o opravljenem delu članov nadzornega odbora.
71. člen
Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje svet. Z izvedencem sklene pogodbo župan.
72. člen
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki. Višina potrebnih sredstev se opredeli s finančnim načrtom, pripravljenim na podlagi letnega programa nadzora, ki ga nadzorni odbor pripravi do začetka postopka sprejemanja proračuna za naslednje leto ter ga priloži gradivu za sprejem proračuna. Finančni načrt vsebuje sredstva za nadomestila in nagrade članom, izvedencem in druge materialne stroške. Plačilo storitev izvedencem se na podlagi sklepa sveta opravi po pogodbi, ki jo z izvedencem sklene župan.
73. člen
(1) Za razrešitev članov nadzornega odbora se primerno uporabljajo določbe iz zakona o lokalni samoupravi. Razrešitev opravi svet na predlog nadzornega odbora in po predhodnem stališču komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Svet mora po razrešitvi posameznega člana nadzornega odbora imenovati nadomestnega člana v roku šestdeset dni.
(2) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.
5. Drugi organi občine
5.1 Svet krajevnih skupnosti
74. člen
(1) Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
(2) Svet krajevnih skupnosti sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
(3) Seje sveta krajevnih skupnosti sklicuje predsednik, ki ga izvolijo izmed sebe predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
75. člen
Svet krajevnih skupnosti daje mnenje občinskim organom in delovnim telesom o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in prostorsko ureditev občine.
5.2 Občinska volilna komisija
76. člen
(1) Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik ter trije člani in njihovi namestniki, ki jih imenuje svet.
(2) Predsednika občinske volilne komisije in njegovega namestnika se imenuje po možnosti izmed sodnikov ali drugih diplomiranih pravnikov.
(3) Ostale člane volilne komisije in njihove namestnike predlaga svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predloge kandidatov posredujejo komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja politične stranke, druge organizacije v občini ter občani.
77. člen
Naloge in pristojnosti občinske volilne komisije so določene v zakonu o lokalnih volitvah.
5.3 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
78. člen
Naloge in sestav sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opredeli občinski svet z ustreznim aktom.
5.4 Štab civilne zaščite občine
79. člen
(1) Občina ima štab civilne zaščite, ki ga vodi poveljnik. Štab izvaja operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
5.5 Drugi organi
80. člen
(1) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon:
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– odbor za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada.
(2) Občina ima lahko svet za varstvo pravic najemnikov.
(3) Oblikovanje organov iz prvega in drugega odstavka se opravi v skladu z zakonom in tem statutom.
(4) Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov iz prvega in drugega odstavka, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
IV. OBČINSKA UPRAVA
81. člen
(1) Občinska uprava opravlja upravne, strokovne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Organizacijo in delovno področje občinske uprave se določi z odlokom, ki ga sprejme svet na predlog župana.
(3) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
82. člen
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo pa neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Izobrazbo direktorja občinske uprave določa zakon.
83. člen
Za posamezne naloge v zvezi z vodenjem organov občinske uprave pooblasti direktor občinske uprave predstojnike teh organov, ki jih imenuje in razrešuje župan.
84. člen
(1) Občina lahko skupaj z drugo občino ali občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.
(2) Splošni akt o ustanovitvi organa skupne občinske uprave na skupen predlog županov zainteresiranih občin sprejmejo posamezni sveti.
(3) Podrobneje se razmerja med ustanoviteljicami enega ali več organov skupne občinske uprave uredijo s splošnim aktom.
85. člen
(1) Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike, navodila in druge naloge, ki jih izdajajo in nalagajo svet in župan.
(2) Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
(3) Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
(4) Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se ustanovi občinska inšpekcija v okviru občinske uprave ali skupne občinske uprave.
(5) Podrobneje se organiziranost, pristojnosti in delovanje občinske ali skupne občinske inšpekcije, pravic in dolžnosti inšpektorjev in druge zadeve uredijo v odloku o ustanovitvi občinske ali skupne občinske inšpekcije.
86. člen
(1) Občinski organi in občinska uprava odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in pravnih oseb v upravnih zadevah po zakonu o splošnem upravnem postopku oziroma v z zakonom določenih primerih po posebnih postopkih.
(2) Občina s posamičnimi akti odloča o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(4) O upravnih zadevah iz izvirne oziroma prenesene pristojnosti občine lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev ter izpolnjuje zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah.
(5) Direktor občinske uprave lahko za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah.
(6) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
87. člen
(1) Z občinskim predpisom se lahko določi, da se za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti občine podeli javno pooblastilo podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posamezniku, če se s tem omogoči učinkovitejše in smotrnejše opravljanje nalog, zlasti če se v celoti ali pretežno financirajo s plačili uporabnikov.
(2) Če predpis iz prejšnjega odstavka dopušča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira več pravnih oseb ali posameznikov, se izbiro opravi po javnem natečaju.
(3) Pri izvajanju javnih pooblastil imajo njihovi nosilci pravice in dolžnosti občinske uprave.
(4) O izločitvi uradne osebe nosilca javnega pooblastila odloči župan.
88. člen
Direktor občinske uprave in predstojniki organov občinske uprave vsak s svojega delovnega področja skrbijo in so odgovorni za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavljajo vodenje evidence o upravnih zadevah v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
89. člen
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, odloča pristojni državni organ, ki ga določa zakon.
(3) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine na podlagi javnega pooblastila, ki ga podeli občina, odloča župan.
90. člen
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
91. člen
(1) V upravnem postopku odloča o izločitvi direktorja občinske uprave ali župana svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
(2) O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika organa občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih zadevah.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
92. člen
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi ali je tako določeno z zakonom:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in javnih agencij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
(2) Občinsko javno službo ustanovi svet z odlokom, s katerim določi načine, oblike in pogoje njihovega izvajanja.
93. člen
(1) Občina lahko skupaj z drugo občino ali več občinami z odlokom ustanovi javni zavod, javno podjetje, javni sklad oziroma javno agencijo.
(2) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skupnih javnih zavodih, javnih podjetjih, javnih skladih in agencijah ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ustanovijo občinski sveti udeleženih občin skupni organ, ki ga sestavljajo župani teh občin.
(3) Akt o ustanovitvi skupnega organa določa njegove naloge, organizacijo dela, način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami, kot tudi sedež organa ter katera občinska uprava opravlja zanj strokovne naloge.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
94. člen
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2) Občina mora s premoženjem ravnati kot dober gospodar.
(3) O odtujitvi, pridobitvi ali zamenjavi nepremičnih stvari odloča svet, če ni drugače določeno z zakonom, s statutom ali z odlokom o proračunu občine.
(4) Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premoženjem občine v postopku sprejemanja proračuna sprejme svet na predlog župana.
(5) Med izvrševanjem proračuna lahko svet na predlog župana spremeni in dopolni letni načrt.
(6) Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.
(7) Župan je skladno z vsebino odloka o proračunu občine pooblaščen za odločanje o pridobitvi in odtujitvi premičnih stvari ter za pridobitev nepremičnih stvari v last in posest občine.
95. člen
(1) Odprodaja ali zamenjava premoženja v lasti občine se izvede po postopku in na način, kot ga določa zakon.
(2) Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja ali zamenjava občinskega premoženja izvede v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega premoženja.
96. člen
(1) Občina pridobiva finančna sredstva za financiranje lokalnih zadev javnega pomena iz lastnih virov (davki in druge dajatve, dohodki od premoženja), sredstev države, sredstev EU, samoprispevka in iz zadolžitve.
(2) Občina se lahko zadolži pod pogoji, določenimi z zakonom.
(3) Samoprispevek se uvede na način in po postopku, določenem z Zakonom o samoprispevku.
97. člen
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so predvideni v proračunu občine.
(2) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
(3) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(4) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.
(5) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
98. člen
Župan mora pripraviti in predložiti svetu predlog proračuna v zakonsko določenem roku s prilogami, kot sledi:
– predlog letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnimi in premičnimi stvarmi,
– načrt nabav in gradenj,
– načrti delovnih mest,
– predlog predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev proračuna,
– ustrezne obrazložitve.
99. člen
Postopek sprejemanja proračuna se določi s poslovnikom sveta.
100. člen
(1) Svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s prvim januarjem leta, za katerega se sprejema.
(2) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe, kot v preteklem letu, župan pa sprejme sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. O tej odločitvi župan obvesti svet in nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se javno objavi po določilih za objavo splošnih aktov občine.
(3) Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine, na predlog župana svet s sklepom podaljša začasno financiranje za obdobje treh mesecev.
101. člen
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
102. člen
(1) Svet sprejme proračun z Odlokom o proračunu Občine Tolmin.
(2) Odlok o proračunu določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe za izvrševanje proračuna.
(3) V odloku o proračunu se določijo tudi obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev občine in drugi elementi, ki jih določa zakon, ter posebna pooblastila županu pri izvrševanju proračuna.
103. člen
(1) Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene in v okviru sredstev, ki so določena s proračunom.
(2) Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji.
104. člen
(1) Če se delovno področje proračunskega uporabnika med letom spremeni, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delovanje.
(2) Če se proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike, o čemer odloča župan v skladu z zakonom in odlokom o proračunu občine.
105. člen
(1) Proračunska sredstva lahko prerazporedi župan le pod pogoji in na način, ki jih določata zakon in odlok o proračunu občine.
(2) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati svetu.
106. člen
(1) Če se med izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna le-ta ne more uravnovesiti, mora župan predlagati svetu rebalans proračuna.
(2) Rebalans proračuna sprejme svet z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine.
107. člen
(1) Župan je dolžan v mesecu juliju svetu predložiti v obravnavo poročilo o izvrševanju proračuna.
(2) Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, ki jih določa zakon.
108. člen
(1) V proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
(2) O uporabi sredstev proračunske rezerve odloča župan do višine, ki jo določa odlok o proračunu, v drugih primerih pa svet z odlokom.
109. člen
Zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja posebnega namena lahko občina z odlokom ustanovi poseben proračunski sklad kot evidenčni račun v okviru transakcijskega računa proračuna.
110. člen
Župan zagotavlja posebno obliko finančnega nadzora proračuna v skladu z merili, ki jih predpiše minister za finance.
111. člen
(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme svet zaključni račun proračuna za preteklo leto, o čemer obvesti župan ministrstvo za finance v tridesetih dneh po sprejemu.
(2) V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, predvidena in dosežena izvršitev računa finančnih terjatev in naložb ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
112. člen
(1) Občina se lahko zadolži pod pogoji, določenimi z zakonom.
(2) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča župan.
(3) Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.
113. člen
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, ki je tudi odredbodajalec za sredstva proračuna.
(2) Župan lahko pooblasti podžupana ali posameznega delavca občinske uprave za izvrševanje proračuna.
114. člen
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba občine.
115. člen
Nabavo blaga, naročanje storitev in izvedbo gradenj izvaja župan v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VII. OŽJI DELI OBČINE
116. člen
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
(2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
117. člen
(1) Krajevne skupnosti so organizirane za eno ali več posameznih naselij.
(2) V Občini Tolmin so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:
+--------------------+-----------------------------------------+
|Krajevna skupnost   |Naselja                                  |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Dolenja Trebuša     |Dolenja Trebuša, Stopnik                 |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Dolje               |Dolje, Gabrje                            |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Gorenja Trebuša     |Gorenja Trebuša                          |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Grahovo ob Bači     |Grahovo ob Bači, Koritnica               |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Hudajužna – Obloke  |Hudajužna, Obloke                        |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Idrija pri Bači     |Idrija pri Bači                          |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Kamno – Selce       |Kamno, Selce                             |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Kneža               |Klavže, Kneža, Kneške Ravne, Lisec,      |
|                    |Logaršče, Loje, Podmelec, Temljine       |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Ljubinj             |Ljubinj, Sela nad Podmelcem              |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Most na Soči        |Bača pri Modreju, Drobočnik, Gorenji     |
|                    |Log, Grudnica, Kozmerice, Modrej,        |
|                    |Modrejce, Most na Soči, Postaja          |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Pečine              |Pečine                                   |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Podbrdo             |Bača pri Podbrdu, Kuk, Petrovo Brdo,     |
|                    |Podbrdo, Porezen, Trtnik                 |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Poljubinj           |Poljubinj, Prapetno                      |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Ponikve             |Ponikve                                  |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Rut – Grant         |Grant, Rut                               |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Slap ob Idrijci     |Roče, Slap ob Idrijci                    |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Stržišče            |Stržišče, Kal, Znojile                   |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Šentviška Gora      |Bukovski Vrh, Daber, Gorski Vrh, Polje,  |
|                    |Prapetno Brdo, Šentviška Gora, Zakraj    |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Tolmin              |Čadrg, Tolmin, Tolminske Ravne, Zadlaz – |
|                    |Čadrg, Zadlaz – Žabče, Žabče             |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Tolminski Lom       |Dolgi Laz, Kanalski Lom, Tolminski Lom   |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Volarje             |Selišče, Volarje                         |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Volče               |Čiginj, Kozaršče, Sela pri Volčah,       |
|                    |Volčanski Ruti, Volče                    |
+--------------------+-----------------------------------------+
|Zatolmin            |Zatolmin                                 |
+--------------------+-----------------------------------------+
118. člen
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno v skladu s tem statutom.
(2) Krajevno skupnost zastopa svet krajevne skupnosti.
(3) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu in sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun. Za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina.
(4) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana, so nični. Predpis občine, potreben za izvršitev občinskega proračuna, pa določi vrsto in višino veljavnih pravnih poslov, ki jih lahko sklene krajevna skupnost, brez predhodnega soglasja župana.
119. člen
(1) Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta krajevne skupnosti določa zakon.
(2) Volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše župan.
(3) Število članov sveta krajevnih skupnosti določi svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svete krajevnih skupnosti.
(4) Člani sveta KS ne morejo biti župan, podžupan, javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v službi ožjega dela občine.
(5) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
120. člen
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče prejšnji predsednik najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevnih skupnosti. Svet krajevne skupnosti je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnost ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti ter predstavlja svet krajevne skupnosti.
(3) Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta krajevne skupnosti nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
(4) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov. Odločitev je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov.
(5) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
(6) Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, tudi če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta krajevne skupnosti.
(7) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
121. člen
(1) Svet krajevne skupnosti izvaja naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti.
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
(4) Odločitve sveta krajevne skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje župan. Svetu krajevne skupnosti ni potrebno pridobiti soglasja za zgoraj navedene odločitve, katerih vrednost ne presega vrednosti določene v vsakoletnem odloku o proračunu.
122. člen
(1) Sredstva za opravljanje nalog se krajevni skupnosti zagotavljajo v skladu z zakoni, proračunom občine in na druge načine, ki jih dopušča zakon.
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
(3) Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
(4) Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.
123. člen
(1) Krajevne skupnosti v okviru svojih pristojnosti samostojno opravljajo predvsem naslednje zadeve:
– sprejemajo in izvajajo program dela krajevne skupnosti,
– izvajajo volilna opravila v zvezi z volitvami svetov krajevnih skupnosti,
– izdajajo mnenja v zvezi z uporabo in pravnim prometom stavbnih zemljišč, statusom javnega dobra ter rabo ostalega prostora,
– obravnavajo prostorske izvedbene akte, ki zadevajo območje krajevne skupnosti, in v zvezi s tem sprejemajo ustrezne sklepe in jih posredujejo pristojnemu občinskemu organu,
– sprejemajo ukrepe za urejanje in varstvo okolja v krajevni skupnosti,
– skrbijo za urejanje poljskih poti in drugih komunalnih naprav, ki so v pristojnosti krajevne skupnosti,
– skrbijo za izvajanje nalog v okviru finančnih sredstev krajevnih skupnosti,
– skrbijo za spodbujanje in razvoj turizma, športa in ljubiteljske kulturne dejavnosti v krajevni skupnosti,
– skrbijo za oskrbo z vodo, če jim občina poveri izvajanje te dejavnosti,
– opravljajo z drugimi akti prenesene naloge,
– opravljajo s sklepi sveta in župana prenesene naloge.
(2) Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine,
– dajejo predloge in sodelujejo pri javni infrastrukturi, sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli na svojem območju,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– sodelujejo pri javnih razgrnitvah, dajejo mnenja in pobude za spremembe prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih, turističnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
124. člen
(1) Kadar svet, župan ali organi občinske uprave odločajo o zadevah iz prve alineje 123. člena, ki posegajo v interese posamezne krajevne skupnosti, morajo le-ti predhodno pridobiti mnenje sveta krajevne skupnosti.
(2) Kadar svet, župan ali organi občinske uprave odločajo o zadevah iz druge alineje 123. člena, ki posegajo v interese posamezne krajevne skupnosti, lahko le-ti predhodno pridobijo mnenje sveta krajevne skupnosti.
125. člen
Svet lahko s sklepom prenese opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v opravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi svet tudi ustrezna sredstva.
126. člen
(1) Svet lahko s spremembo statuta ukine ožji del občine ali spremeni njegovo območje, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta krajevne skupnosti oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
(2) Pobudo za spremembo statuta iz prvega odstavka tega člena lahko da zbor občanov ali 5% volilnih upravičencev dela občine, ki je zajeta v spremembi.
(3) Svet mora pobudo obvezno obravnavati.
(4) Pred ustanovitvijo ožjega dela občine ali spremembo njegovega območja mora svet na zborih občanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev na delih občine, ki so zajeti v spremembi. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje ožjega dela občine.
127. člen
Svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
VIII. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
128. člen
Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
129. člen
(1) Občani na zboru v skladu z zakonom ali statutom občine obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali odločajo zlasti o:
– spremembi območja občine, imena ali sedeža,
– sodelovanju in povezovanju občine z drugimi občinami v širše samoupravne skupnosti,
– ustanovitvi ali ukinitvi ožjih delov občine oziroma spremembi njihovih območij,
– spremembah območij naselij, imen naselij in imen ulic,
– programu razvoja občine, gospodarjenju s prostorom in varstvu okolja,
– večjih posegih v prostor (avtoceste, energetski objekti, odlagališča odpadkov),
– drugih zadevah, za katere tako sklene svet ali župan.
(2) Zbor občanov skliče župan.
(3) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, krajevno skupnost ali njen posamezni del.
130. člen
(1) Župan lahko skliče zbor občanov na lastno pobudo, na pobudo sveta ali sveta krajevne skupnosti.
(2) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma v njenem posameznem delu.
131. člen
(1) Pet odstotkov volivcev, ki zahtevajo sklic zbora občanov, zahtevo pisno preda županu občine.
(2) Zahtevi priložijo overjen seznam podpisov volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivcev, datume rojstev, naslove stalnih prebivališč ter njihove podpise.
(3) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava.
(4) Župan lahko zahtevo s sklepom zavrže, če ugotovi, da zahteva ni pravilno vložena, ali zavrne, če ni utemeljena.
(5) Obrazloženi sklep vroči župan pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
(6) Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
132. člen
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj, datum in ura zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2) Med sklicem in datumom izvedbe zbora mora poteči vsaj sedem dni.
(3) Sklic se objavi na krajevno običajen način.
133. člen
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. Zbor mora izvoliti tudi verifikacijsko komisijo, zapisnikarja in overovatelja zapisnika.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 30% volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Če ob uri sklica zbora občanov le ta ne more veljavno sklepati, se po preteku 30 minut šteje, da je zbor sklepčen, če na njem sodeluje najmanj 10% volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican.
(3) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so veljavno sprejete, če je zanje glasovala več kot polovica prisotnih volilnih udeležencev zbora.
(4) Pravico glasovanja imajo samo volivci s stalnim prebivališčem na območju, za katero je sklican zbor občanov.
134. člen
Sprejete odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov mora obravnavati svet na prvi naslednji seji in o njih odločiti.
2. Referendum
2.1 Referendum o splošnem aktu občine
135. člen
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu, zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana sveta, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini ali če tako določa zakon.
(3) Če svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko svet vloži od dneva prejema zahteve do izteka roka za razpis referenduma.
(4) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
136. člen
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma, v kateri mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj tridesetih volivcev. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: imena in priimke, datume rojstev, naslove stalnih prebivališč in podpise.
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani svet in pobudo predloži županu, oboje najpozneje petnajsti dan po sprejemu splošnega akta.
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in svet.
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
137. člen
(1) Volivci dajejo podporo v pobudi vsebovani zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov.
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
(4) Šteje se, da je pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma potrjena in zahteva volivcev za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku s svojim podpisom podprlo zadostno število volivcev (drugi odstavek 136. člena).
138. člen
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
(2) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
139. člen
(1) Svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu za razpis referenduma oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom 137. člena, razen če v skladu z zakonom zahteva presojo take zahteve pred ustavnim sodiščem.
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa in to v nedeljo ali drug dela prost dan.
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, tako da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
(4) Akt o razpisu referenduma objavi občinska volilna komisija petnajst dni pred dnem glasovanja na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
140. člen
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane sveta, če zakon ne določa drugače.
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
141. člen
(1) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
(3) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje svet do konca mandata.
142. člen
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodi občinska volilna komisija. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
(2) Glede glasovanja na referendumu in glede drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o lokalni samoupravi, zakona o referendumu in ljudski iniciativi, smiselno se uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
2.2 Svetovalni referendum
143. člen
(1) Svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
(4) Glede glasovanja na referendumu in glede drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o lokalni samoupravi, zakona o referendumu in ljudski iniciativi, smiselno se uporabljajo tudi določbe Zakona o lokalnih volitvah.
2.3 Drugi referendumi
144. člen
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
3. Ljudska iniciativa
145. člen
(1) Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti sveta oziroma drugih občinskih organov in občinske uprave.
(2) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
(3) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov ali občinske uprave, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja postopek za zahtevo za razpis referenduma, kot je urejen v zakonih oziroma tem statutu.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
146. člen
Splošni in posamični akti občine so statut, odloki, pravilniki, odredbe, navodila, odločbe, sklepi in drugi pravni akti.
147. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta.
148. člen
(1) Z odlokom občina na splošni način ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
(2) Z odlokom občina ureja tudi zadeve iz prenesene državne pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
149. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
150. člen
S pravilnikom se lahko podrobneje razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka.
151. člen
Z navodilom se podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
152. člen
(1) Posamična akta občine sta odločba in sklep.
(2) S posamičnim aktom odloča občina o upravnih zadevah iz lastne ali prenesene pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil.
153. člen
(1) Postopek in način sprejema splošnih aktov občine se predpiše v poslovniku sveta, ki ureja tudi organizacijo, način dela ter pravice in obveznosti članov sveta.
(2) Splošni akti in drugi akti, za katere tako določi svet, se po sprejemu objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
154. člen
Svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj, in v pravice občine oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila ali soglasja občine posega v njene pravice.
155. člen
(1) Svet ali župan lahko začne pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine.
(2) Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
156. člen
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
(2) Upravni spor lahko župan ali svet sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
157. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile z izdanimi akti v teh postopkih prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
158. člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se nanašajo na koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
XI. POVEZOVANJE OBČINE
159. člen
Svet lahko z dvotretjinsko večino vseh članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
160. člen
Določbe odlokov in drugih aktov, ki jih je sprejela skupščina ali njeni organi bivše Občine Tolmin do 31. 12. 1994, ostanejo v veljavi, če niso v nasprotju z ustavo, zakonom o lokalni samoupravi in drugimi zakoni ali predpisi Občine Tolmin.
161. člen
(1) Pobudo za spremembe in dopolnitve statuta lahko poda vsak član sveta, župan, podžupan ali 5% volivcev v občini po postopku za pobudo za razpis referenduma.
(2) Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembe in dopolnitve statuta.
162. člen
(1) Statut sprejme svet z dvotretinjsko večino vseh članov.
(2) Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo po enakem postopku kot statut.
163. člen
Občinski svet uskladi s tem statutom splošne akte, ki so z njim v nasprotju.
164. člen
Z dnem, ko stopi v veljavo ta statut, preneha veljati Statut Občine Tolmin (Uradno glasilo, št. 2/1999, Primorske novice Uradne objave, št. 38/2003, 19/2004, 11/2005 in 35/2005).
165. člen
Statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0005/2008
Tolmin, dne 6. februarja 2009
Župan
Občine Tolmin
Uroš Brežan l.r.