Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/2009 z dne 19. 6. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/2009 z dne 19. 6. 2009

Kazalo

2323. Statut Občine Železniki, stran 6416.

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 76/08) je Občinski svet Občine Železniki na 17. redni seji dne 4. 6. 2009 sprejel
S T A T U T
Občine Železniki
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Železniki je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Davča, Dolenja vas, Dražgoše, Golica, Kališe, Lajše, Martinj Vrh, Ojstri Vrh, Osojnik, Podlonk, Podporezen, Potok, Prtovč, Ravne, Rudno, Selca, Smoleva, Spodnja Sorica, Spodnje Danje, Studeno, Topolje, Torka, Zabrekve, Zabrdo, Zala, Zali Log, Zgornja Sorica, Zgornje Danje in Železniki.
Sedež občine je v Železnikih, Češnjica 48.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2. člen
Na območju Občine Železniki so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Železniki so določeni s tem statutom in odlokom občine.
Imena in območja ožjih delov občine so:
1. Krajevna skupnost Davča zajema naselji Davča (razen h. št. 55-58) in Podporezen (h. št. 6);
2. Krajevna skupnost Dolenja vas zajema naselje Dolenja vas;
3. Krajevna skupnost Dražgoše - Rudno zajema naselji Dražgoše in Rudno;
4. Krajevna skupnost Selca zajema naselja Golica, Kališe, Lajše, Selca, Topolje in Zabrekve;
5. Krajevna skupnost Sorica zajema naselja Podporezen (h. št. 1–5), Spodnje Danje, Spodnja Sorica, Zabrdo, Zgornje Danje in Zgornja Sorica;
6. Krajevna skupnost Železniki zajema naselja Martinj Vrh, Ojstri Vrh, Osojnik, Podlonk, Potok, Prtovč, Ravne, Smoleva, Studeno, Torka, Zala, Zali Log, Železniki in Davča (h. št. 55–58).
3. člen
Občina Železniki (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki zadevajo občane in izvršuje posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.
4. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih zadevah javnega pomena po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih zadev javnega pomena tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5. člen
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja.
Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja.
6. člen
Občina ima svoj grb, zastavo, žig, pečat in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba je določena tudi z odloki.
Občina praznuje svoj praznik 30. 6.
Grb Občine Železniki ima obliko poznogotskega ščita. Grb je razdeljen diagonalno na štiri polja in prikazuje geografsko značilnost občine. Plavž je osnovni motiv grba, ob straneh pa sta vkomponirana dva ročno kovana žeblja. V petih poljih, gledano od spredaj, je v desnem znak čipkarstva, »klekelj«, v levem pa smrekova vejica, ki simbolizira gozdarstvo občine. Grb je izražen v sledečih barvah: modra: Pantone 355 (C), zelena: Pantone 2995 (C), rumena: Pantone 116 (C), črna, siva: Pantone 428 (C), 429 (C), 431 (C), 432 (C).
Zastava Občine Železniki je diagonalno razdeljena na tri polja, od katerih sta zunanji polji v zeleni Pantone 2995 (C) barvi in srednje polje v beli barvi. Grb je vkomponiran v belem polju, in sicer v četrtinki gledano od vrha zastave.
Občina Železniki ima žig in pečat, ki sta okrogle oblike in imata v zgornji polovici na svojem obodu besedilo: »OBČINA ŽELEZNIKI«, v sredini pa grb Občine Železniki. Žig in pečat sta izdelana v dveh velikostih s premerom 30 mm in 20 mm.
Žig je pečat izdelan iz kovine.
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
II. NALOGE OBČINE
7. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– sprejema programe razvoja občine.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– v skladu z zakonom opravlja podporne aktivnosti za razvoj gostinstva, turizma in kmetijstva,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov,
– ustanavlja javna podjetja občinskega pomena,
– vodi javna podjetja.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– upravlja lokalne javne službe,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec) zavod, zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– določa občinski program športa,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine,
– zagotavlja sredstva za izvajanje raziskovalne dejavnosti.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste, ulice in javne poti,
– vodovodne in energetske komunalne objekte,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini v skladu z zakonom.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami,
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev,
– zagotavlja usposabljanje prebivalcev in pripadnikov Civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito oziroma reševanje in pomoč,
– sklepa pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske službe,
– pomaga pri organizaciji kurirske službe,
– pomaga pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema programe varnosti,
– organizira občinsko redarstvo,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
8. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
– določanje namembnosti prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– skrbi za hitrejši razvoj odročnih in demografsko ogroženih krajev,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena,
– skrbi za prostorsko ureditev strnjenih naselij oziroma področij z visoko koncentracijo prebivalstva.
9. člen
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
10. člen
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor občine.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan (podžupani) so občinski funkcionarji.
11. člen
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
Občinsko upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje organizacijske enote.
Občinsko upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
12. člen
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Organi občine so sklepčni, če je na seji navzoča večina njihovih članov.
13. člen
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti.
2. Občinski svet
14. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet šteje 17 članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi:
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta, ali odstopu večine članov občinskega sveta,
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah,
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.
15. člen
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.
16. člen
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik občinskega sveta,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– na predlog župana sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema proračun občine in zaključni račun proračuna,
– imenuje občinsko volilno komisijo,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– na predlog organa, pristojnega za izvajanje proračuna, sprejme letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine,
– določi vrednost premičnega premoženja, nad katero je treba posamično premično premoženje uvrstiti v letni načrt razpolaganja,
– imenuje in razrešuje člane občinskega sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštev,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejema program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– odloča o vseh na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– sprejema načrte hitrejšega razvoja odročnih in demografsko ogroženih krajev v občini,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
17. člen
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
18. člen
Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan, nima pa pravice glasovanja.
Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj šestkrat letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti predložen predlog dnevnega reda. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
19. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave in drugim vabljenim. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
20. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
21. člen
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut ali kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
22. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta.
Občinski svet sprejme poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
23. člen
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo občinskega sveta, župana in podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi ni združljiva oziroma ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če odstopi.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta.
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon.
Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta, izvolitev novega župana ali imenovanje podžupana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
Če je župan imenovan:
– na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
– za načelnika upravne enote ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina,
– na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.
24. člen
Če preneha mandat članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na proporcionalnih volitvah, postane član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, razen če je odstopil prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata.
Če kandidat, ki bi po prejšnjem členu postal član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe, v osmih dneh ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Če tudi noben kandidat s te liste kandidatov v osmih dneh ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se opravijo nadomestne volitve.
Nadomestne volitve se opravijo tudi, če članu občinskega sveta, v primeru iz prvega odstavka tega člena, preneha mandat, ker je odstopil prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata.
Nadomestne volitve se ne opravijo, če članu občinskega sveta preneha mandat manj kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe občinskega sveta, razen če občinski svet odloči drugače.
Na nadomestnih volitvah se član občinskega sveta izvoli za čas do izteka mandatne dobe občinskega sveta.
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta
25. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
26. člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
27. člen
Občinski svet ima naslednje odbore občinskega sveta kot stalna delovna telesa:
– odbor za gospodarske dejavnosti,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za komunalno dejavnost in varstvo okolja.
28. člen
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
Članstvo v odboru ali komisiji občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Odbor za komunalno dejavnost in varstvo okolja sestavljajo poleg svetnikov tudi predstavniki vseh krajevnih skupnosti občine.
29. člen
Občinski svet ima naslednji komisiji kot stalna delovna telesa:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisijo za statut in pravna vprašanja.
Člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.
Člani komisije za statut in pravna vprašanja so poleg svetnikov tudi občani, vendar največ polovica članov.
Predsednika komisije se voli izmed svetnikov, predsednik vodi delo komisije.
3. Župan
30. člen
Občina ima župana in enega podžupana.
Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta. Za začetek in trajanje mandatne dobe župana se smiselno uporablja določba 14. člena tega statuta.
Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi:
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe,
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah,
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno.
Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
31. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem občine v rokih, določenih za pripravo in spremembo proračuna za določeno časovno obdobje,
– sprejme Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem občine,
– odloči in sklene pravni posel ravnanja s stvarnim premoženjem občine,
– enkrat letno poroča občinskemu svetu o realizaciji letnega načrta pridobivanja in razpolaganja,
– usmerja in nadzoruje občinsko upravo in organe skupne občinske uprave,
– opravlja določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta, ki mu jih ta določi in poveri,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko pooblasti direktorja občinske uprave za te naloge,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrte zaščite in reševanja,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– sprejema akte in ukrepe v izrednih razmerah, če se občinski svet ne more sestati,
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
Župan je posebno odgovoren za pridobivanje dodatnih sredstev iz državnih programov za demografsko ogrožena področja in pospešen razvoj nerazvitih področij.
32. člen
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
33. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
34. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do nastopa mandata novo izvoljenega župana.
Podžupan opravlja funkcijo nepoklicno. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
Funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija podžupana tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
35. člen
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
36. člen
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
4. Nadzorni odbor
37. člen
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
38. člen
Nadzorni odbor ima 5 članov, ki svoje naloge opravljajo nepoklicno. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov, najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
En član mora imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
39. člen
Nadzorni odbor izvaja nadzor predvsem s/z:
– pregledovanjem in proučevanjem pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe,
– pregledovanjem listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki, knjigovodske listine, poslovne knjige in podobno),
– ugotavljanjem skladnosti ravnanja s predpisi ter gospodarnosti in namenskosti trošenja sredstev in njihovega učinka glede na opredeljeni cilj,
– izdelovanjem nadzorstvenega zapisnika in poročila,
– obravnavanjem pripomb strank v postopku,
– s sprejemom poročila ter mnenj in priporočil oziroma predlogov ukrepov nadzorovanim osebam,
– obveščanjem pristojnih organov občine in predlaganjem ukrepov iz njihove pristojnosti,
– s sprejemom letnega programa nadzora v začetku proračunskega leta in z njegovo seznanitvijo občinskega sveta in župana.
40. člen
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
Predsednik nadzornega odbora je izvoljen, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov nadzornega odbora. Če predsednika ni možno izvoliti niti po ponovljenem glasovanju, zadostuje za izvolitev večina opredeljenih članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor lahko z večino opredeljenih članov skupaj s predsednikom ali po izvolitvi predsednika izvoli tudi namestnika predsednika.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, Češnjica 48, Železniki. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine.
Nadzorni odbor se mora sestati vsaj na štirih rednih sejah letno, praviloma vsake tri mesece enkrat.
Predsednik mora sklicati sejo, če to zahteva občinski svet ali župan. Če predsednik ne skliče seje v 15-ih dneh po podani zahtevi občinskega sveta ali župana, jo lahko skliče župan. O poteku seje se vodi zapisnik.
Občinski organi imajo pravico prisostvovati sejam nadzornega odbora in z dovoljenjem predsedujočega podati mnenja in predloge, ki zadevajo delo in naloge, ki jih opravlja posamezni občinski organ, ki ga nadzorni odbor obravnava.
Občinski svet ali župan lahko zahtevata od nadzornega odbora, da poda o določeni zadevi mnenje oziroma, da opravi izredni nadzor pri porabniku proračunskih sredstev.
41. člen
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju predloži županu.
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor:
– proračuna in zaključnega računa proračuna občine,
– finančnih načrtov in zaključnih računov krajevnih skupnosti,
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih).
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.
42. člen
Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
43. člen
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
44. člen
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku dvajsetih dni od prejema predloga poročila o nadzoru vložiti pisni ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora.
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
V primeru, da nadzorni odbor pri nadzoru ugotovi manjše nepravilnosti, pozove stranko v postopku, da jih v določenem roku odpravi in odpravi tudi vse nastale posledice. Če so napake v roku odpravljene, niso sestavni del poročila.
Pred obravnavo poročila na občinskem svetu mora občinski svet zahtevati mnenje stranke v postopku.
45. člen
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu s pravilnikom.
V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.
V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških nadzorovana oseba lahko dosegla večje učinke.
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje, tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
46. člen
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
47. člen
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odloki, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi).
Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.
48. člen
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
49. člen
Delo nadzornega odbora je javno.
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
50. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Strokovno pomoč nadzornemu odboru lahko nudijo javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki ter notranji revizorji. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje revizijske službe.
51. člen
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu.
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in župana ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
52. člen
Nadzorni odbor svoje delo podrobneje uredi s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.
5. Občinska uprava
53. člen
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
54. člen
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
55. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
56. člen
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
V upravnem postopku v upravnih zadevah iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po Zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
57. člen
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih zadevah v skladu z veljavnimi predpisi.
58. člen
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
Če predstojnik organa oziroma župan ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje.
59. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
60. člen
O sporih o pristojnosti med organi občinskem uprave odloča župan.
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
O izločitvi uradne osebe v zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloči pristojno ministrstvo, ki določi drugo uradno osebo.
61. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
62. člen
Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom.
Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu.
6. Drugi organi občine
63. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
64. člen
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
IV. OŽJI DELI OBČINE
65. člen
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji del občine ustanovljene krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
66. člen
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine ali ustanovi krajevno skupnost ali spremeni njeno območje na način in po postopku, ki je določen z zakonom. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost ali spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.
Občinski svet lahko poleg krajevnih skupnosti ustanovi tudi vaške in četrtne skupnosti, ki pa niso pravne osebe javnega prava. Podrobnejša organizacija, ustanavljanje, naloge, delovanje in financiranje vaških in četrtnih skupnosti se določi z odlokom.
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij, za katera se predlaga spremembo. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje krajevne skupnosti.
Referendum je uspel, če je za predlog glasovalo več kot polovica tistih, ki so se udeležili referenduma.
Odločitev zbora krajanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
V primerih iz tega člena mora občinski svet ob spremembi določiti, na katere krajevne skupnosti preidejo pravice in obveznosti prejšnje krajevne skupnosti.
67. člen
Krajevna skupnost opravlja naloge, ki jih občinski svet prenese v njeno pristojnost in ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti, zlasti pa naslednje naloge:
– lokalne javne službe,
– vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin,
– upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva,
– pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti.
Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje krajevnih skupnosti, določijo z odlokom.
68. člen
Svet krajevne skupnosti lahko občinskemu svetu predlaga odločitve, ukrepe in daje mnenja na vseh področjih iz izvirne pristojnosti občin, ki se nanašajo na krajevno skupnost.
69. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava, ki nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom in posameznim odlokom občinskega sveta.
Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
Krajevna skupnost lahko sklepa posamezne pravne posle v višini do 10% od njenega letnega finančnega načrta, nad to vrednostjo pa le ob soglasju župana.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice, obveznosti in premoženje preidejo na občino oziroma na novo krajevno skupnost, ki nastane z združitvijo prejšnjih krajevnih skupnosti.
70. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti (v nadaljevanju: svet). Svet izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti vsaka štiri leta. Način izvolitve članov sveta določa Zakon o lokalnih volitvah.
Krajevna skupnost, ki ima:
– do 250 prebivalcev, izvoli v svet 5 članov,
– nad 250 prebivalcev, izvoli v svet 7 članov,
– nad 1000 prebivalcev, izvoli v svet 9 članov,
– nad 3000 prebivalcev, izvoli v svet 11 članov.
Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti, katerih število je večje od sedem, se volitve opravijo po večinskem sistemu v volilnih enotah, ki jih z odlokom določi občinski svet.
Volitve v svet razpiše župan.
Mandat članov sveta se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Funkcija člana sveta je častna.
Prvo sejo sveta skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet.
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet lahko imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnike in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
71. člen
Svet dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
Za delovanje sveta se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
Svet uredi način svojega dela s statutom. Soglasje k statutu mora dati občinski svet.
72. člen
Svet lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
73. člen
Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odloki.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
Krajevne skupnosti imajo lahko svoje transakcijske račune.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevnih skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
74. člen
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora krajanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
75. člen
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
76. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
1. Zbor občanov
77. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
78. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
79. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali tem statutom ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma njenem posameznem delu.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
80. člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.
81. člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katerega je zbor sklican.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2. Referendum o splošnem aktu občine
82. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statutu občine.
83. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
84. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
85. člen
Pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
86. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem.
O načinu dajanja podpore odloči župan s sklepom. Z istim sklepom določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
87. člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
88. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
89. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3. Svetovalni referendum
90. člen
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4. Drugi referendumi
91. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
5. Ljudska iniciativa
92. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcev za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcev za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
93. člen
Občina zagotavlja obvezne gospodarske javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno in tehnološko vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– na drugih področjih, določenih z zakonom.
94. člen
Občina zagotavlja izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom, za naslednja področja:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališke pogrebne storitve,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– oskrba s plinom, upravljanje in vzdrževanje plinovodne infrastrukture,
– oskrba s toplotno energijo iz toplotnih sistemov,
– varstvo pred požari.
95. člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč družini in
– knjižničarstvo.
Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
96. člen
Občinski svet lahko določi kot izbirno gospodarsko javno službo tudi na drugih področjih, kadar zagotavljanje proizvodov in storitev za javne potrebe ni mogoče zagotavljati na trgu, a so ti proizvodi in storitve pogoj:
– za izvrševanje nalog občine;
– za izvrševanje gospodarskih, socialnih in ekoloških funkcij občine;
– ali kadar občina prevzema subsidiarno sanacijsko odgovornost.
97. člen
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
98. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih petih členov ustanavlja občina javna podjetja in javne zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave ter vlaga lasten kapital v dejavnost oseb zasebnega prava.
99. člen
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.
100. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
101. člen
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
102. člen
Premoženje občine sestavlja finančno in stvarno premoženje občine.
Finančno premoženje so denarna sredstva, terjatve ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe. Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem. Občinski svet lahko določi, da letni načrt pridobivanja in razpolaganja za nepremičnine občine pod določeno vrednostjo sprejme župan.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega premoženja.
Če ni z zakonom drugače določeno, se za odprodajo ali zamenjavo finančnega in stvarnega premoženja v lasti občine smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega premoženja.
Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom.
103. člen
Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve.
104. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
105. člen
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
V splošnem in posebnem delu proračuna se prikažejo:
– ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto in
– ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto.
V splošnem in posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja na občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
106. člen
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna.
Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
V odloku proračuna se določijo tudi obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštvih občine in drugi elementi, ki jih določa zakon, ter posebna pooblastila županu in občinski upravi pri izvrševanju proračuna.
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
107. člen
Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
108. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
Župan mora predložiti občinskemu svetu predlog proračuna v roku, ki ga določa zakon.
Župan mora predložiti občinskemu svetu:
– predlog proračuna z obrazložitvami,
– predlog prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja za prihodnje leto z obrazložitvami,
– predlog predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev proračuna.
Sestavni del obrazložitve predloga proračuna je letni program prodaje občinskega finančnega premoženja, letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine ter kadrovski načrt občine.
109. člen
Župan je dolžan v juliju poročati občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo vsebuje:
– poročilo o realizaciji prejemkov, izdatkov, presežku ali primanjkljaju, zadolževanju in oceno realizacije do konca leta;
– podatke o vključitvi novih obveznosti v proračun, prenosu namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, plačilu neporavnanih obveznosti iz preteklih let, prerazporejanju proračunskih sredstev, spremembi neposrednih uporabnikov med letom, uporabi sredstev proračunske rezerve, izdanih in unovčenih poroštvih ter izterjanih regresnih zahtevkih iz naslova poroštev;
– razlago glavnih odstopanj v primerjavi s sprejetim proračunom in
– predlog potrebnih ukrepov.
110. člen
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju.
111. člen
Če se med izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna le-ta ne more uravnovesiti, mora župan predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna.
Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom in po postopku, ki ga določa poslovnik občinskega sveta.
112. člen
V proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan, v drugih primerih pa občinski svet.
113. člen
Občina oblikuje splošno proračunsko rezervacijo, v katero izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto z odlokom in ne sme presegati 2% prihodkov bilance prihodkov in odhodkov.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.
O uporabi rezervacije odloča župan.
114. člen
Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu.
115. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolžuje za investicije, ki jih potrdi občinski svet, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon.
Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna.
Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami prvega odstavka tega člena, je nična.
116. člen
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od fizičnih oseb se uporabljajo v kraju, kjer so bila zbrana.
117. člen
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
118. člen
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave.
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
119. člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
120. člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, pravilniki, odredbe in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
Odbor občinskega sveta lahko sprejme poslovnik za svoje delo.
121. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po dvofaznem postopku. Po prvi fazi (osnutek) je najmanj 15 dnevna javna razprava. Pripombe obravnava in sprejme statutarna komisija, potrdi pa občinski svet (predlog). Po izdelanem predlogu je 15-dnevni rok za vlogo amandmajev na ta predlog (amandmaje lahko vložijo samo člani občinskega sveta). O sprejetju amandmajev odloči občinski svet, ki za tem tudi sprejme statut.
Po enakem postopku kot statut se sprejemajo tudi statutarni sklepi.
O spremembah in dopolnitvah statuta odloča občinski svet po enakem postopku kot velja za sprejem statuta. Predlog za spremembe in dopolnitve statuta lahko da tretjina članov sveta, župan ali 10% volilnih upravičencev v občini.
122. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
123. člen
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
124. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
125. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
126. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
127. člen
Proračun občine in zaključni račun proračuna se odrejata z odlokom.
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
128. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
2. Posamični akti občine
129. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
130. člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ
131. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
132. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
133. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
134. člen
Občina lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
135. člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA
136. člen
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
137. člen
Tolmačenje tega statuta daje komisija za statut in pravna vprašanja.
138. člen
Krajevne skupnosti morajo uskladiti svoje statute, organiziranost in delovanje z zakonom in z določbami Statuta Občine Železniki najkasneje v roku enega leta od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
139. člen
Do sprejema novih predpisov Občine Železniki se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi bivše skupne Občine Škofja Loka.
140. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Železniki (Uradni list RS, št. 132/04).
141. člen
Statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-3/2009-005
Železniki, dne 4. junija 2009
Župan
Občine Železniki
Mihael Prevc l.r.