Uradni list

Številka 97
Uradni list RS, št. 97/2008 z dne 10. 10. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 97/2008 z dne 10. 10. 2008

Kazalo

4126. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poganški vrh, stran 13087.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/06 – uradno prečiščeno besedilo in 4/08) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 17. seji dne 25. septembra 2008 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poganški vrh
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za OPPN)
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Novo mesto sprejme občinski podrobni prostorski načrt Poganški vrh (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje Topos, d.o.o., Novo mesto, pod številko projekta 09/08-OPPN v avgustu 2008.
2. člen
(Vsebina OPPN in njegovih prilog)
Vsebina OPPN je sestavljena iz tekstualnega in grafičnega dela ter prilog.
A. VSEBINA OPPN
(1) TEKSTUALNI DEL (ODLOK OPPN)
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
– ureditveno območje OPPN,
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN.
(2) GRAFIČNI DEL
1 Izsek iz kartografske dokumentacije s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju; M 1:5000
2 Pregledna situacija (TTN); M 1:10000
3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji; M 1:5000
4 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem; M 1:1000
5 Prikaz ureditev glede postavitve objektov znotraj ureditvenih območij
5.1 Ureditvena situacija OPPN; M 1:1000
5.2 Ureditvene enote OPPN; M 1:1000
6 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
6.1 Prometna infrastruktura; M 1:1000
6.2 Energetska, komunalna in ostala infrastruktura; M 1:1000
7 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave; M 1:1000
8 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:1000
9 Načrt parcelacije; M 1:1000
B. PRILOGE OPPN
1. Izvleček iz strateškega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
2. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
3. Smernice nosilcev urejanja prostora
4. Mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. Povzetek za javnost
7. Odločba o CPVO.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(Prostorske ureditve)
Stanovanjska soseska Poganški vrh se nahaja v južnem obrobju osrednjega dela Novega mesta na območju KS Gotna vas. Leži na planjavi zahodno od glavne ceste G2-105 Novo mesto – Metlika (v nadaljevanju besedila: glavna cesta) med lokalno cesto LC 295093 Poganci – Stranska vas (v nadaljevanju besedila: lokalna cesta) na jugu in nekdanjim vojaškim kompleksom Jedinščica na severu.
Območje OPPN se deli na območje obstoječe soseske ter na območje njene širitve in se v glavnem nameni za mešano stanovanjsko gradnjo. Znotraj OPPN so tako predvidene naslednje prostorske ureditve:
– ureditve objektov in površin obstoječe soseske,
– zapolnitve praznih površin znotraj obstoječe soseske,
– ureditve novih stavbnih zemljišč (individualne stanovanjske hiše, večstanovanjski objekt, večnamenski objekt, začasne oziroma enostavne bivalne enote – kamp) v sklopu širitve soseske,
– prometne ureditve in ostale infrastrukturne ureditve,
– ureditve zelenih površin.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
4. člen
(Ureditveno območje OPPN)
Ureditveno območje OPPN obsega površino velikosti približno 3,60 ha in zajema zemljišča ter dele zemljišč s parcelnimi številkami: 588/2, 588/4, 588/7, 588/8, 588/9, 558/2, 558/3, 558/8, 584/2, 584/3, 582/1, 582/2, 585, 1161/3 in dele parc. št.: 558/1, 587/1, in 579/3, 589/16, vse k.o. Gotna vas.
Meja območja OPPN poteka v večji meri po naravnem robu ali pa po robu zemljiških parcel. Na jugu tako poteka po gozdu in je definirana z razvojem naselja ter meji na lokalno cesto, na zahodu in severu meja poteka po naravnem robu brežine ter po robu zemljiških parcel in meji na planjavo travniških površin, na vzhodu pa je meja vzporedna z glavno cesto in je definirana z naravnim robom brežine.
5. člen
(Ureditvene enote)
Območje urejanja je razdeljeno na 4 ureditvene enote ter posamezne sklope znotraj UE (UE1 do UE4).
– UE 1 območje obstoječe soseske;
– 1a: območje v varovalnem koridorju daljnovoda (30 m).
– UE 2 območje širitve soseske – nove stavbne površine s posameznimi sklopi:
– 2a: območje za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš ter večstanovanjskega objekta (neprofitna stanovanja);
– 2b: območje za gradnjo večnamenskega objekta;
– 2c: območje »kampa« za postavitev začasnih oziroma enostavnih bivalnih enot;
Razmejitev sklopov oziroma njihova velikost znotraj UE2 se lahko glede na bivanjske potrebe temu posledično tudi spremeni v smislu velikosti posameznih območij.
– UE3 območje, namenjeno za zelene površine:
– 3a: območje obstoječih zelenih površin, ki ostanejo v kmetijski rabi;
– 3b: območje, namenjeno za obdelovalne površine (pašniki, njive, vrtovi), ki ostanejo v kmetijski rabi;
– 3c: območje, namenjeno urejenim zelenim površinam (bariera med obstoječim in predvidenim delom naselja);
– UE 4 območje, namenjeno za gradnjo infrastrukture (prometne, ureditvi ekoloških otokov, postavitvi trafopostaj, plinskih postaj in drugih infrastrukturnih objektov) – javne površine.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
A. Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji
6. člen
(Vplivno območje)
Vplivno območje OPPN je enako ureditvenemu območju OPPN. Le-to bo v času gradnje zajemalo zemljišča znotraj ureditvenega območja ter zemljišča, namenjena za gradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Pri izvedbi in po njej prostorskih ureditev bodo dodatno obremenjene tangirane prometnice, in sicer lokalna cesta, glavna cesta ter predvidena mestna zbirna cesta.
Vplivno območje izven OPPN, ki nastane zaradi priključevanja predvidene infrastrukture v OPPN na obstoječe omrežje:
severno od območja – fekalna kanalizacija in vodovod: zemljišča s parcelno št.: 1161/3, k.o. Gotna vas;
vzhodno od območja – elektroenergetsko omrežje in telekomunikacijsko omrežje: zemljišča s parcelno št. 587/1, 1128/2, 558/8, 559/2, k.o. Gotna vas;
južno od območja – meteorna kanalizacija: parcele št.: 562/4, 1222/2, k.o. Gotna vas.
7. člen
(Vpliv in povezave s sosednjimi območji)
Na severu se območje OPPN nahaja v bližini OPPN Poganci. Vpliv na omenjeni OPPN bo predvsem v smislu prometa, saj je do naselja Poganški vrh predviden le severni dostop iz obstoječe makadamske javne poti. Po predvideni izgradnji mestne zbirne ceste se dostop uredi preko le-te. Na zahodu in severu meji območje OPPN na kmetijske – travniške površine, od katerih je ločeno s pasom zelenih površin. Na jugu se območje OPPN navezuje na lokalno cesto, kjer je predviden južni dostop v stanovanjsko sosesko. Na vzhod območje nima nikakršnega vpliva, saj meja poteka po naravnem robu brežine približno 45 m zahodno od glavne ceste. Pod vzhodnim robom brežine se nahaja »črno« odlagališče smeti. Večji vpliv na severni del območja ima vsekakor 110 kV daljnovod, in sicer v pasu 30 m varovalnega koridorja, kjer ni dovoljena gradnja stanovanjskih stavb in ostalih objektov.
Z novimi ureditvami je potrebno ohranjati oziroma zagotavljati dovoze in dostope do vseh zemljišč, ki bi bili z novimi gradnjami in ureditvami prekinjeni, še posebej na gozdne in poljske poti. Če jih ni mogoče urediti na obstoječem mestu, se ustrezno prestavijo in uredijo (v dogovoru z lastnikom zemljišča).
Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zdravstvenega varstva ter ostalega varstva in zaščite okolja. V bistvu bo pripomogla k izboljšanju stanja v prostoru. Gre za prostorsko ureditev, pridobitev osnovnih pogojev za življenje (higiensko izboljšanje stanja) ter nadzor nad širitvijo stanovanjske soseske. Prostorske ureditve sledijo naravnim danostim v prostoru in izhajajo iz obstoječega stanja. Upošteva se prisotnost obstoječih dejavnosti in prometno komunalne infrastrukture v tem in nekoliko širšem prostoru ter tendenca, da se obstoječa grajena struktura zaokroži kot enotno stanovanjsko sosesko vzdolž osrednje prometnice.
Omenjeni vplivi so razvidni iz grafične priloge št. 3 – Prikaz vplivov na sosednja območja.
B. Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
8. člen
(Vrste gradenj)
V vseh ureditvenih enotah so dovoljene gradnje novih objektov, rekonstrukcije objektov, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v javno korist ter odstranitve objektov. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti dela ali celotnih objektov.
9. člen
(Klasifikacija vrst objektov)
V OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05-popr. – v nadaljevanju: Uredba):
V UE1 (razen v UE1 – 1a) in UE2 je dovoljeno:
1 / Stavbe – 11 / Stanovanjske stavbe
– 111 enostanovanjske stavbe:
– 11100 enostanovanjske stavbe
– 112 večstanovanjske stavbe:
– 11221 tri-in večstanovanjske stavbe.
1 / Stavbe – 12 / Nestanovanjske stavbe:
– 121 gostinske stavbe:
– 12112 gostilne, restavracije, točilnice;
– 126 stavbe splošnega družbenega pomena
– 12610 stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12630 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.
V UE1 – 1a gradnja stanovanjskih stavb in ostalih objektov ni dovoljena.
V UE3 je dovoljeno:
– 24 Drugi gradbeno inženirski objekti:
– objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas.
V UE1, UE2, UE3 in UE4 je dovoljeno:
2 / Gradbeni inženirski objekti:
– 21 objekti transportne infrastrukture
– lokalne ceste, javne poti,
– 22 cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– distribucijski plinovod,
– distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,
– cevovodi za odpadno vodo,
– distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
10. člen
(Vrste objektov na zahtevnost)
V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov (povzeto po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost, Uradni list RS, št. 37/08):
1 / Manj zahtevni objekti: stanovanjske stavbe in večnamenski objekt ter gradbeni inženirski objekt
2 / Nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, nepretočna greznica, utrjena dovozna pot;
– ograje;
– škarpe in podporni zidovi;
– pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče, mala komunalna čistilna naprava;
– pomožni kmetijsko – gozdarski objekti;
3 / Enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe;
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekt, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;
– začasni objekti: odprti sezonski gostinski vrt, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, začasni objekti, ki so enostavni objekti;
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem: igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza;
– spominska obeležja;
– urbana oprema.
11. člen
(Vrste dejavnosti)
Obravnavano območje je predvideno za stanovanjsko rabo s spremljajočimi dejavnostmi in družbenimi dejavnostmi. Znotraj stavb v ureditveni enoti UE1 in UE2 je dopustna ureditev različnih dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja. V varovalnem pasu daljnovoda (UE1-1a) ni dovoljeno bivanje ter niso dovoljene nikakršne dejavnosti.
V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) so v stavbah in objektih poleg bivanja dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot:
Dejavnosti v UE1 (pa ne v 1a):
G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
– 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
I) GOSTINSTVO
– 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti
– 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač
S) DRUGE DEJAVNOSTI:
– 96 Druge storitvene dejavnosti (razen 96.03 Pogrebna dejavnost)
T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
Dejavnosti v UE2:
G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
– 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
I) GOSTINSTVO
– 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti
– 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač
P) IZOBRAŽEVANJE
– 85.1 Predšolska vzgoja
– 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (razen 85.53 dejavnost vozniških šol)
– 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje
R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
– 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti
– 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti
– 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas (razen 93.291 Dejavnost marin in 93.292 Dejavnost smučarskih centrov)
S) DRUGE DEJAVNOSTI
– 96 Druge storitvene dejavnosti (razen 96.03 Pogrebna dejavnost)
T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM;
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
V UE1 (razen 1a) in UE2 so dovoljene navedene dejavnosti, če se na parceli ali na javnih parkiriščih zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
UE 3
Območje UE 3 je namenjeno za zelene površine:
– ureditev zatravljenih površin, brežin,
– postavitev urbane opreme,
– ureditev športnega večnamenskega igrišča ter otroškega igrišča,
– zasaditev visokih dreves in nizkega grmičevja.
UE 4
Območje UE4 je namenjeno za gradnjo infrastrukture (prometne, ureditvi ekoloških otokov, postavitvi trafo postaj in drugih infrastrukturnih objektov):
– gradnja prometnic znotraj območja urejanja,
– ureditev ekološkega otoka,
– postavitev trafopostaj in drugih infrastrukturnih objektov (plinska postaja…),
– ureditev pešpoti.
C. Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
12. člen
(Pogoji za obstoječe objekte v UE1)
Splošne usmeritve za obstoječe objekte:
– Tipologija obstoječih objektov je definirana kot prostostoječa grajena struktura (samostojni objekti), razen v primerih, ko gre za garaže, že prizidane k osnovnemu objektu.
– Za legalizacijo obstoječih stanovanjskih objektov so dovoljene naslednje dimenzije: maks. bruto tlorisna površina do 120 m2 (razen pri obstoječih zidanih objektih, kjer so maks. gabariti definirani z obstoječim stanjem); maks. vertikalni gabarit: K+P+M (razen pri obstoječih zidanih objektih, kjer so maks. gabariti definirani z obstoječim stanjem).
– Nadzidave in dozidave se morajo izvajati v okviru usmeritev za novogradnje, ki so podane v 13. členu tega odloka.
– Lega obstoječih stanovanjskih objektov je definirana z obstoječim stanjem, ki je prikazan v grafični prilogi (Ureditvena situacija).
– Okolica objekta je ali se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na potrebe posameznika; uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine.
– Velikost zemljiške parcele obstoječega stanovanjskega objekta je definirana glede na mejo, ki se uporablja v naravi in je načrtovana glede na razpoložljiv prostor med obstoječimi objekti. Na zemljiški parceli so poleg osnovnih stanovanjskih objektov tudi nezahtevni in enostavni objekti.
V primeru novogradenj v UE1 se upoštevajo določila 13. oziroma 15. člena tega odloka.
13. člen
(Pogoji za nove objekte v UE1 in UE2)
Pogoji v UE1 (razen v 1a) in UE2: sklop 2a – individualne stanovanjske hiše:
Tipologija stanovanjskih objektov je definirana kot prostostoječa grajena struktura (samostojni objekti). Objekti morajo biti projektirani in izvedeni v skladu s predpisanimi zahtevami.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: osnovni tloris je pravokotne oblike: 8,00 x 10,00 m, ki se lahko dozida do maks. tlorisne velikosti 130 m², pri čemer se ne sme presegati 50%-60% pozidanosti zemljiške parcele. Lahko pa je tudi manjši, in sicer za 40% od osnovnega tlorisa.
– Vertikalni gabariti: maks. K+P+M (višina kolenčnega zidu maks. 0,80). Izvedba kleti je možna glede na teren ter je lahko delno ali v celoti vkopana pod pogojem, da kota pritličja objekta ne sme biti višja od 0,50 m nad koto urejenega terena.
– Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: predvideni so klasično zidani, leseni ali montažni objekti.
– Kota pritličja: maks. do 0,30 m nad koto urejenega terena.
– Streha: osnovna streha je simetrična dvokapnica z naklonom strešin od 35º – 40º, smer slemena je poljubna, možnost frčad (zaželene so trikotne oblike) in čopov.
– Kritina: temnejši toni (temno siva, rdeča, rjava barva).
– Fasada: dovoljen je širok spekter barv (dovoljene so vse barve, razen flouroscentnih) v kombinaciji z lesom; možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras.
Lega objekta na zemljišču:
Lega stanovanjskih objektov je definirana z odmikom od cestnega sveta min. 6,00 m ter z odmikom od parcelne meje min. 4,00 m (razpoložljiv prostor za postavitev objektov). Pri postavitvi stavb jih je potrebno locirati tako, da se izkoristi čim boljša orientacija in osončenost stavbe.
– Gradbena linija: gradbena linija ni določena, definiran je le minimalni odmik od parcelne meje.
– Oddaljenost od parcelne meje: min. 4,00 m oziroma tako, da je zagotovljena požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno vzdrževanje posameznega objekta.
– Oddaljenost od cestnega sveta: min. 6,00 m.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: 8,00 m med objekti. V primeru manjših odmikov morajo biti zagotovljeni pogoji za preprečitev negativnih vplivov med objekti (osvetlitev, vibracije, svetlobni in zvočni učinki).
– Dostopi na parcelo: so definirani iz notranje napajalne ceste. Dostopi se izvedejo glede na končno organizacijo objektov na parceli.
Zemljiška parcela:
– Okolica stavbe se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na potrebe posameznika, uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine.
– V UE1 je velikost gradbenih parcel načrtovana glede na razpoložljiv prostor, ki je določen z obstoječimi objekti. Na zemljiški parceli je možna gradnja večih stanovanjskih stavb (znotraj definiranih odmikov) ter nezahtevnih in enostavnih objektov v primeru družinskih vezi in če to dovoljuje velikost parcele.
– Zemljiška parcela je lahko maks. 50%-60% pozidana; gradnja stanovanjskih stavb je možna znotraj razpoložljivega prostora za postavitev objektov.
Pogoji v UE2: sklop 2b – večnamenski objekt ter pogoji v UE2: sklop 2a – večstanovanjski objekt
Tipologija stavbe oziroma objekta: je definirana kot prostostoječa grajena struktura (samostojni objekt).
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabariti: dovoljeni so na površini za razvoj objekta, ki je razvidna iz Ureditvene situacije in predstavlja zemljišče, na katerem je možna gradnja celotnega ali dela objekta.
– Vertikalni gabariti: maks. K+P+1+M (višina kolenčnega zidu, skritega pod kapjo maks. 1,00 m), objekt je lahko nepodkleten. Izvedba kleti je možna glede na teren ter je lahko delno ali v celoti vkopana pod pogojem, da kota pritličja objekta ne sme biti višja od 0,50 m nad koto urejenega terena.
Oblikovanje zunanje podobe:
– Konstrukcija: predvideni so klasično zidani, leseni ali montažni objekti.
– Kota pritličja: maks. do 0,30 m nad koto urejenega terena.
– Streha: osnovna streha je dvokapna, naklona 35° – 40°, smer slemena je vzporedna s cesto, možnost frčad (dvokapne, trikotne oblike) in čopov.
– Kritina: temnejši toni (temno siva, rdeča, rjava barva).
– Fasada: svetli pastelni toni v kombinaciji z lesom; možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras.
Lega na zemljišču:
– Lega: je definirana z odmikom od cestnega sveta min. 6,00 m ter z odmikom od parcelne meje min 4,00 m (območje zazidljivosti – razpoložljiv prostor za postavitev objektov).
– Gradbena linija: gradbena linija ni določena, definiran je le minimalni odmik od parcelne meje.
– Oddaljenost od parcelne meje: min. 4,00 m, tako da je zagotovljena požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno vzdrževanje posameznega objekta.
– Oddaljenost od cestnega sveta: min. 6,00 m.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: 8,00 m med objekti. V primeru manjših odmikov morajo biti zagotovljeni pogoji za preprečitev negativnih vplivov med objekti (osvetlitev, vibracije, svetlobni in zvočni učinki).
– Dostopi na parcelo: predviden z notranje napajalne ceste.
Zemljiška parcela:
– Okolica stavbe se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na potrebe posameznika; uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine.
– Velikost zemljiške parcele je načrtovana glede na razpoložljiv prostor, ki je določen z obstoječimi objekti.
– zemljiška parcela je lahko maks. 50%-60% pozidana; gradnja stanovanjske stavbe oziroma nestanovanjskega objekta je možna znotraj območja zazidljivosti.
Ostalo: Objekt oziroma stavba morata biti projektirana in izvedena tako, da je omogočena uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne zmogljivosti ter da so jim s tem zagotovljeni neoviran dostop, vstop in uporaba v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).
Pogoji UE2 (sklop 2c) – območje »kampa« – začasne oziroma enostavne bivalne enote
Tipologija objektov: je definirana kot prostostoječa struktura manjših enot.
Velikost, zmogljivost in oblikovanje objekta: gre za montažne, pomične objekte, začasne bivalne enote.
Lega objekta na zemljišču: Lega objektov je definirana z odmikom od cestnega sveta min. 6,00 m ter z odmikom od parcelne meje min. 4,00 m. Postavitev objektov je poljubna znotraj razpoložljivega prostora za postavitev objektov. Pri postavitvi objektov je potrebno upoštevati dostopnost ter priključevanje na ostalo infrastrukturo, da se izkoristi čim boljša orientacija in osončenost stavbe. Dostopi na parcelo so definirani z notranje napajalne ceste. Dostopi se izvedejo glede na končno organizacijo objektov na parceli.
Območje za postavitev objektov: Okolica objektov se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na potrebe posameznika; uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine.
14. člen
(Pogoji za gradbeno-inženirske objekte)
Trafo postaja je v kabelski tipski izvedbi.
Parkirišča so izvedena z betonskimi tlakovci in/ali asfaltirana. Parkirišča se lahko nadkrijejo z nadstrešnicami s transparentno streho.
Podporni zidovi se izvedejo pri večjih izkopih in pri utrjevanju brežin. Brežine se lahko urejajo kaskadno s podpornimi zidovi in vmesnimi zazelenitvami ali samo s podpornimi zidovi. Velikost podpornih zidov se prilagodi statičnim razmeram na terenu.
15. člen
(Usmeritve za nezahtevne in enostavne objekte)
Za nezahtevne in enostavne objekte na območju urejanja veljajo določila Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, Uradni list RS, št. 37/08, če s tem odlokom ni drugače določeno.
Tipologija nezahtevnih in enostavnih objektov je definirana kot prostostoječa grajena struktura (samostojni objekti) ali prizidana k osnovnemu objektu (velja le za garažo, nadstrešek in zimski vrt). Oblikovanje le-teh mora biti usklajeno z osnovnim objektom (nedominanten, podrejen položaj). Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti pritlični, praviloma pravokotne oblike, oblikovno usklajeni z osnovnim objektom glede barve fasade, naklona strehe, kritine itn., strehe pa brez frčad. Locirani so znotraj gradbene parcele tako, da ne poslabšujejo izgleda osnovnih objektov oziroma organiziranosti celotne gradbene parcele.
Začasni objekti se lahko postavijo za omejeno časovno obdobje. Dovoljeno je svobodno urbanistično in arhitektonsko oblikovanje začasnih objektov.
Gradbeni inženirski objekti so dovoljeni v primerih, ko niso v nasprotju z ostalimi določili tega odloka. Ekološki otoki se postavijo na betonsko podlago, ogradijo z leseno, netransparentno ograjo, višine do 2.00 m ter se, če prostor dopušča, maskirajo z visokim in nizkim grmičevjem.
Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od parcelnih mej so min. 1,50 m in 3,00 m od ceste (razen na območju UE1, kjer so le-ti že obstoječi).
16. člen
(Zemljiška parcela)
Lastniške parcele je možno medsebojno deliti in združevati. Objekti se lahko v primeru združevanja parcel združujejo tudi na območju, kjer ni predvidene površine za razvoj objekta, če je pri tem zagotovljen dostop, manipulacija ter upoštevana 50%-60% maks. pozidanost. Zemljiška parcela je definirana z območjem zazidljivosti, le-ta pa vsebuje površino za razvoj objekta(ov), manipulativno dvorišče, parkirišče in zelenico.
Na površini za razvoj objekta je dovoljena postavitev vseh vrst objektov (stanovanjski, nestanovanjski objekti, gradbeni inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti) ter vseh ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini, namenjeni za razvoj objekta(ov), je dopustno urejati manipulativno dvorišče, parkirišče ali zelenico.
Razpoložljiv prostor za postavitev objektov znotraj posamezne parcele in je definiran z odmiki od ceste (min. 6,00 m) ter od sosednjih parcel (min. 4,00 m). Na območju zazidljivosti je dovoljena postavitev vseh vrst objektov (stanovanjski, nestanovanjski objekti, gradbeni inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti) ter vseh ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Dopustno je urejati manipulativno dvorišče, parkirišče ali zelenico.
Na manipulativnem dvorišču je dovoljena postavitev objektov (gradbeni inženirski objekti, enostavni objekti) in le nadstrešnice za skladiščenje ter vse ureditve (hortikulturne in parterne ureditve). Manipulativna dvorišča so lahko namenjena tudi za parkirišča.
Parkirišče je površina, namenjena parkiranju osebnih vozil zaposlenih in strank. Parkirišča so lahko tlakovana ali asfaltirana. Na parkiriščih je dovoljena postavitev objektov (gradbeni inženirski objekti), vendar le tistih, ki niso višji od 0,40 m in/ali se gradijo v zemlji ter vse ureditve (hortikulturne in parterne ureditve). Na parkiriščih je dovoljena ureditev manipulativnih dvorišč ali/in zelenic.
Na zelenicah je dovoljena postavitev objektov (gradbeni inženirski objekti), vendar le tisti, ki so zakopani v zemljo in (enostavni objekti) ter vse ureditve (hortikulturne in parterne ureditve). Na zelenicah ni dovoljeno urejati manipulativnih dvorišč in parkirišč.
17. člen
(Usmeritve za ureditev zelenih površin)
Območje ob meji OPPN se ohranja kot zelene površine, ki ostanejo v primarni, kmetijski rabi (3a). Ob zahodnem robu širitve stanovanjske soseske se uredijo zelene površine za namen obdelovalnih površin (pašniki, njive, vrtovi) (3b). Med obstoječo stanovanjsko sosesko in njeno širitvijo je predvidena zelena površina, ki ločuje oba dela (3c). V večji meri se na tem območju, kjer je možno, ohranja obstoječa zelena struktura, prostor pa se lahko uredi za šport in rekreacijo ter otroškimi igrali in ostalo urbano opremo.
V UE2 je predvidena drevesna zasaditev med posameznimi sklopi; gre za zelene bariere (linijske zasaditve dreves), ki ločujejo in omogočajo individualnost posameznih bivanjskih enot. Drevesne vrste naj izhajajo iz obstoječe zasaditve.
Kot del zelenega sistema so tudi sprehajalne poti, ob katerih se postavi urbana oprema; namesti klopi, koše za smeti in cvetlična korita.
Po sanaciji odlagališča starih vozil, železja in ostalih surovin se površina uredi kot zelene površine (1a), na katerih je možno urediti dostope do parcel, parkirišča, manipulativne površine, objekte in naprave javne infrastrukture in priključkov.
Na robovih, kjer se po izgradnji cone ohranja gozd, se zasaditve urejajo v nepravilne gruče dreves v kombinaciji z nizkim grmičevjem. Namen takšne ureditve je ustvariti prehod med geometrijsko razporeditvijo znotraj cone in novim gozdnim robom, ki območje obkroža.
18. člen
(Urejanje javnih površin)
Ob osrednji interni cesti, se uredijo hodniki za pešce, namesti luči javne razsvetljave, postavi koše za smeti. Vzdolž cest je možno oblikovati drevored. Površina pod ekološkim otokom se utrdi s tlakovci ali monolitno površino, ob robu otokov pa predvidi ustrezna zazelenitev ali drugačne ureditve, ki zakrivajo poglede na kontejnerje.
Ob večnamenskem in večstanovanjskem objektu se uredi ustrezno število parkirnih mest (od katerih je eden predviden za invalide) in manipulativne površine. Območje se ustrezno uredi tako, da se bodisi gramozira, tlakuje ali asfaltira in ustrezno zatravi ter zasadi z drevesi in/ali grmovnicami.
Ureditev športnega in otroškega igrišča se locira v UE3-3c. V zahodnem delu se predvidi večnamensko športno igrišče dimenzij pribl. 9,00 m x 18,00 m (odbojka, badminton…). Predvidi se peščena ali travnata podlaga. Vzhodni del UE3-3c pa se nameni za igrišče, ki se opremi z otroškimi igrali (gugalnice, tobogan, plezala, peskovnik…). Celotno območje UE3 se uredi tudi s primerno urbano opremo.
19. člen
(Odstranitev obstoječih objektov)
Rušitve objektov, ki so tangirane s predvideno prometnico znotraj območja, se izvedejo pred izgradnjo prometne in ostale infrastrukture. Predvidene so štiri rušitve (označene v Ureditveni situaciji), ki se nahajajo na parcelah št.: 558/2, 587/1 (dva objekta), 1161/3, vse k.o. Gotna vas.
20. člen
(Ostale ureditve)
Na parceli št. 587/1, k.o. Gotna vas, se na delu zemljišča obstoječega odlagališča starih avtomobilov, železja in ostalih odpadkov izvede sanacija po postopkih področne zakonodaje. Sanirana površina kot tudi ostali del pod koridorjem daljnovoda oziroma celotno območje UE1 – 1a se uredi kot zelene površine. Na teh površinah je možno izvesti dostope do parcel, parkirišča, manipulativne površine, objekte in naprave javne infrastrukture in priključkov.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
21. člen
(Pogoji za izvedbo prometnega omrežja)
Ceste:
Dostop v stanovanjsko sosesko se zagotavlja s severne strani po obstoječi javni poti (parc. št. 1161/3, k.o. Gotna vas), ki je v makadamski izvedbi. Cesta se v območju urejanja nadaljuje po trasi obstoječe kolovozne poti kot interna cesta s krakom ceste z navezavo na poljsko pot v zahodnem delu, tako da so napajana vsa obstoječa in nova stavbna zemljišča. Interna cesta je dvosmerna s širino voznih pasov 2 x 2,50 m, hodnikom za pešce širine 1,20 m ter bankinama po 0,50 m. Na južnem in jugozahodnem delu se le-ta zaključi z obračališčema. Krajši del ceste v zahodnem delu urejanja se izvede s širino voznih pasov 2x2,50 m in bankinama po 0,50 m. Pred navezavo na poljsko pot se prav tako uredi obračališče. Cestišče se izvede v asfaltu ter se niveletno prilagodi zahtevam manipulacije in sedanjim dostopom do objektov. Hodnik za pešce je lahko tudi v drugi izvedbi.
Računska hitrost ceste je 40 km/h. Cestišče obeh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev, to je osno nosilnost 25 t. Cesta v območju urejanja ima istočasno funkcijo požarne poti.
Pešpromet:
Na območju urejanja je ob glavni notranji cesti predviden enostranski hodnik za pešce, dvignjen od cestišča in od njega fizično ločen z betonskim robnikom. Hodnik za pešce se v južnem delu navezuje na pešpot, ki se izvede vse do lokalne ceste LC- 295093 Poganci – Stranska vas. Na dostopu na pešpot na južnem delu urejanja se postavi betonska ograja z zamikom z odprtino za pešce, ki preprečuje promet z motornimi vozili.
Kolesarski promet se znotraj območja odvija po cestišču.
Parkirna mesta se zagotovijo na posameznih parcelah.
Obstoječe poljske poti se v večji meri ohranjajo.
22. člen
(Splošni pogoji za komunalno in energetsko urejanje in priključevanje)
Objekti morajo biti priključeni na komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, priključitev se izvede skladno s pogoji upravljavcev komunalnih in energetskih vodov in naprav. Vsi primarni vodi infrastrukturnega omrežja potekajo v koridorju javnih površin (ceste in v pešpoti v južnem delu urejanja). Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in objektov v fazi projektiranja, če se s tem zagotovi ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba prostora. Gradnja vodov in naprav komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno z gradnjo objektov znotraj posamezne ureditvene enote.
23. člen
(Vodovod)
Oskrbo stanovanjskega naselja s pitno in požarno vodo se zagotavlja iz primarnega vodovoda preko načrtovanega oskrbovalnega omrežja za OPPN Poganci. Povezovalni cevovod mora biti projektiran iz cevi nodularne litine ustreznih dimenzij in mora potekati v javnih površinah. Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi je treba upoštevati tudi:
– Odlok o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalstva z vodo v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 115/00),
– Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Uradni list RS, št. 115/00) in
– Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85 in Uradni list RS, št. 64/95).
24. člen
(Kanalizacija)
Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu. Fekalna kanalizacija se naveže na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje ob Belokranjski cesti preko načrtovanega oskrbovalnega omrežja za OPPN Poganci. Meteorne vode se rešujejo do najbližjega odvodnika ali s ponikanjem, kar je odvisno od geološke strukture terena. Odpadne padavinske vode se bodo odvajale v vtočne jaške in kanalizacijo za odvod odpadnih meteornih vod ter v nadaljevanju direktno v bližnji potok Petelinec, ki poteka južno od obravnavanega območja. Onesnažene padavinske vode se lahko odvajajo le preko lovilcev olj in maščob.
Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi je treba upoštevati:
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 54/06) in
– Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 77/06, 21/08 in 75/08).
25. člen
(Elektroenergetsko omrežje)
Preko severnega dela območja urejanja poteka daljnovod DV 2x110 kV Hudo-Bršljin. V 15 m varovalnem pasu levo in desno od osi daljnovoda gradnja stanovanjskih stavb in drugih objektov ni dovoljena. Na tem območju je dovoljena le ureditev dostopov, parkirišč, manipulativnih površin, zelenih površin ter gradnja infrastrukture za potrebe stanovanjske soseske. Pri tem je potrebno zagotoviti minimalno oddaljenost in varnostno višino od obstoječih vodov v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
Območje urejanja se priključuje na obstoječo transformatorsko postajo TP Žaga Poganci. Če bo odjem električne energije večji od sposobnosti obstoječe TP, je znotraj stanovanjske soseske dopustna postavitev nove TP ustrezne kapacitete. Nizkonapetostni razvodi v območju urejanja se izvedejo v kabelski kanalizaciji.
Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
26. člen
(Telekomunikacijsko omrežje)
Obravnavano območje se bo navezovalo na telekomunikacijsko omrežje, ki poteka ob glavni cesti G2-105 Novo mesto – Metlika.
Trasa kabelske kanalizacije v območju urejanja je predvidena v bankini interne ceste. Na vseh utrjenih površinah se kanalizacija obbetonira. Predvidena je izgradnja dvocevne kabelske kanalizacije s cevmi premera 2x AC fi 50 mm na globini 0,8 m, z ustreznimi odmiki in dodatno zaščito pri križanju in vzporednih potekih z ostalo komunalno in cestno infrastrukturo.
27. člen
(Ogrevanje)
Ogrevanje objektov se predvidi z individualnim sistemom ogrevanja na tekoča goriva, trda goriva ali na plin. Plinski rezervoarji se lahko postavijo na posamezni zemljiški parceli ali skupno za več objektov. V primeru, da rezervoar ni vkopan, ne sme biti vidno izpostavljen, lokacija se zazeleni ali kako drugače ogradi. Po izgradnji javnega plinovodnega omrežja na tem območju Mestne občine Novo mesto se stanovanjska soseska lahko priključi tudi na javno plinovodno omrežje.
28. člen
(Odpadki)
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske v Leskovec. Zbirna mesta posod za odpadke se locirajo ob interni cesti tako, da bo možen kamionski odvoz.
Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža / papir, kartoni, lesni odpadki in dr.), steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje, je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
V primeru, da bi na območju urejanja nastajali nevarni odpadki, jih je potrebno skladiščiti skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01 in 13/03).
V času izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki ravnati na način, ki je predpisan z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
29. člen
Na območju urejanja se nahajajo ostanki gradu Poganci z nekdanjim parkom, ki je z odločbo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto, št. SPD-23/2008-PM,MS z dne 27. 5. 2008 in dopolnilno odločbo št. SPD-407/2008-PM,MS z dne 1. 9. 2008 do izvedbe predhodnih raziskav arheoloških ostalin opredeljeno kot arheološko najdišče. Skladno z varstvenimi usmeritvami, na tem območju do izvedbe predhodnih arheoloških raziskav ni dovoljena nobena gradnja. Predhodne arheološke raziskave morajo biti izvedene do roka, ki ga določa tretji odstavek 27. člena Zakona o varstvu kulturne dediščin. Glede na rezultate predhodnih arheoloških raziskav pa se določijo ukrepi varstva, prezentacije ali označitve oziroma druge usmeritve za bodočo rabo zemljišč. V skladu z rezultati teh raziskav se posamezne parcele lahko sprosti za gradnjo, lahko se zahteva izvedba zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. Ko se z raziskavami natančno določi lokacija gradu, se to območje izloči iz pozidave in omogoči prezentiranje odkritih arheoloških ostalin in situ.
Za raziskavo in odstranitev dediščine je potrebno pridobiti soglasje ministra skladno s predpisi varstva kulturne dediščine.
Skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine krije investitor gradnje ali drugega posega stroške arheoloških raziskav, ki je potrebna zaradi graditve ali drugega posega v območju registriranega arheološkega najdišča.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
30. člen
(Varovanje pred prekomernim hrupom)
Glavni vir onesnaževanja s hrupom na območju OPPN je obstoječa glavna cesta G2-105 Novo mesto – Metlika. Območje urejanja spada v območje III. stopnje varstva pred hrupom. Po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je to območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti.
Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) in Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05).
31. člen
(Varovanje pred onesnaženjem zraka)
Obstoječa obremenitev zraka ne presega dovoljenih koncentracij po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zraku, razširitev obstoječe stanovanjske soseske Poganški vrh pa ne bo vplivala na povečanje onesnaženosti zraka. Glavni onesnaževalec zraka na območju OPPN je tranzitni promet na glavni cesti, ki pa ne sme poslabšati bivalnih pogojev objektom, ki se nahajajo v delu OPPN, ki je tej cesti najbližje. Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju OPPN, niso dovoljeni.
Pri ureditvi ogrevanja objektov naj se upoštevajo določila Uredbe o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00, 50/01, 46/02, 49/03, 45/04). Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
32. člen
(Varovanje pred onesnaženjem voda)
Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno s priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje Novega mesta s CČN v Ločni. Meteorne vode se rešujejo do najbližjega odvodnika in s ponikanjem. Odpadne padavinske vode se bodo odvajale v vtočne jaške in kanalizacijo za odvod odpadnih meteornih vod ter v nadaljevanju direktno v bližnji potok Petelinec, ki poteka južno od obravnavanega območja. Padavinske vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje. Onesnažene padavinske vode se lahko odvajajo le preko lovilcev olj in maščob.
Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. čl. ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki...).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) oziroma Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07).
33. člen
(Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem)
Če bo odjem električne energije večji od sposobnosti obstoječe TP Poganci, je znotraj stanovanjske soseske dopustna postavitev nove TP ustrezne kapacitete. Nizkonapetostni razvodi se izvedejo v kabelski kanalizaciji. Le-ta bi predstavljala nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
34. člen
(Osončenje fasad in odprtih površin)
Orientacija objektov (novih stavb) naj upošteva sledeče: bivalni prostori naj bodo orientirani proti jugu, jugozahodu, jugovzhodu ali zahodu, spalni in servisni prostori pa proti nasprotni strani neba. Predvideni višinski gabariti naj ne presegajo K+P+1+M. Postavitev objektov mora zagotavljati kvalitetno osončenost fasad in odprtih površin. Glede na to, da je predvidena gradnja objektov, ki višinsko ne bodo izstopali iz okolice ter da je potrebno upoštevati odmike med objekti, bo zagotovljen ustrezen kot osončenja fasad objektov in odprtih površin preko celega leta.
35. člen
(Varovanje krajinskih značilnosti)
Načrtovani objekti ne bodo presegali višine P (pritličje) + 1 (nadstropje) z možnostjo izkoristka podstrešnega dela za bivanje – M (mansarda) in kot taki ne bodo izstopali iz krajinske slike.
Pri zasaditvi je treba upoštevati krajinske značilnosti (naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti…). Na robovih območja OPPN se uredi oziroma ohranja območje gozdnih površin oziroma zelenja, kjer je možna tudi ureditev sprehajalnih poti, trim steze… ob pogoju, da se ohranja pretežni del obstoječe zasaditve. Zeleni pas kot prekinitev grajene strukture z urejenimi zelenimi površinami skrbijo obenem tudi za ugodno bivalno okolje, hkrati pa preprečujejo zlivanje obstoječe stanovanjske soseske in njene širitve in s tem kontinuiranost pozidave.
36. člen
(Varovanje plodne zemlje in tal)
Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi območja.
37. člen
(Ohranjanje narave)
Na obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
38. člen
(Obramba in zaščita)
Zaklonišč osnovne zaščite za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določile Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno graditi.
39. člen
(Varstvo pred požarom)
Pri projekiranju objektov je treba za zagotovitev ustrezne požarne in druge varnosti upoštevati naslednja izhodišča:
– naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena…) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje;
– cono potresne ogroženosti in terenu primerno predvideti način gradnje;
– požarno ogroženost naravnega okolja in predvideti ustrezne ukrepe;
– možnost razlitja nevarnih snoví in predvideti ustrezne ukrepe;
– vse ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo);
– zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) ter 6., 7. ali 8. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, skladno s 3. členom Pravilnika o požarni varnosti (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila (5. in 6. člen Pravilnika o požarni varnosti, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– zaradi zmanjšanja požarnega tveganja se morajo upoštevati morebitni vplivi obstoječih industrijskih objektov;
– izvesti ojačitev prve plošče ali zagotoviti gradnjo zaklonišč v primerih, ko gre za dejavnost, kjer je le-ta obvezna (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi In drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in celotna Uredba o graditvi In vzdrževanju zaklonišč, Uradni list RS, št. 57/96).
40. člen
(Potresna varnost)
Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju. V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.
IX. NAČRT PARCELACIJE
41. člen
Načrt parcelacije je razviden iz grafične priloge. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu in so razvidne iz istega načrta.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
42. člen
Faznost izvedbe prostorske ureditve se določi tako, da so posamezne etape zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve. Z umestitvijo načrtovane ureditve v prostor se tudi opišejo in prikažejo vplivi načrtovane ureditve na urbane in krajinske strukture na širšem območju in njene povezave s sosednjimi območji.
Urejanje stanovanjske soseske se predvidi v več fazah oziroma etapah glede na obstoječo in predvideno pozidavo ter izvedbo komunalne opreme. Do sprejetja občinskega prostorskega načrta Mestne občine Novo mesto se lahko izvajajo le prostorske ureditve, ki so že opredeljene kot stavbno zemljišče. Po sprejetju OPN pa se glede na potrebe predvidijo naslednje faze, ki so lahko tudi sočasne:
– izvedba obstoječe cestne povezave v enakem standardu, kot je določeno v OPPN Poganški vrh, in sicer na celotnem odseku od OPPN Poganci do OPPN Poganški vrh,
– ureditve in zapolnitve znotraj obstoječih objektov,
– izvedba prometne in ostale infrastrukture za napajanje novih območij pozidave,
– izvedba novih območij pozidave glede na potrebe.
XI. VELIKOST DOPUSTNH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
43. člen
(Velikost dopustnih odstopanj)
Znotraj območja OPPN so dopustne naslednje tolerance:
– dovoljena so odstopanja od določitev velikosti posameznih sklopov v UE2 glede na bivanjske potrebe;
– dovoljena so odstopanja od določitve dovozov, dostopov in vhodov na parcelo oziroma v objekte, če gre za izboljšanje funkcionalne zasnove območja ter odstopanja od določitve dovozov na zemljišča v vplivnem območju OPPN;
– dovoljeno je združiti dva vhoda na parcelo;
– parcele je možno deliti ali združevati (razen v UE2c),
– dovoljeno je graditi objekte brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega OPPN, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta OPPN, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za funkcioniranje tega objekta oziroma bo zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega OPPN.
– Odstopanja od absolutnih višinskih kot pritličij in posledično ostalih kot posameznih objektov, določenih s tem OPPN, so možna, če se izkaže pri pripravi projektov za gradbeno dovoljenje, da bo s tem gradnja bolj ekonomična ali bolj funkcionalna.
– Pri gradnji ali prenovi cestne ureditve, komunalno-energetske infrastrukture, sistemu zvez in zunanjih ureditvah so dovoljena odstopanja od predvidenih tras in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše tehnološke ali bolj ekonomične rešitve, pri čemer le-te ne poslabšajo obstoječega oziroma predvidenega stanja. Če so potrebne spremembe pri urejanju komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostorov v postopku sprejemanja tega OPPN, je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih soglasodajalcev.
44. člen
(Obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Poleg vseh obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor naslednje:
– Pred pričetkom zemeljskih del pravočasno obvestiti upravljavce energetskih, telekomunikacijskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzor nad izvajanjem del.
– Pri graditvi infrastrukturnih omrežij in graditvi objektov je potrebno izpolnjevati zahteve glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj.
– Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca.
– Omogočiti dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov ob cesti v času gradnje in po gradnji.
– Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
– Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije.
XII. PREHODNE DOLOČBE
45. člen
Do sprejetja OPN za MO Novo mesto se načrtovani posegi izvajajo le na območju, ki je v prostorskem planu določeno kot stavbno zemljišče.
XIII. KONČNE DOLOČBE
46. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo v območju urejanja tega OPPN veljati določila Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za zunajmestni prostor Mestne občine Novo mesto, uradno prečiščeno besedilo (PUP MONM ZMP-UPB-1, Uradni list RS, št. 72/06, 53/07-popravek, 65/07-obvezna razlaga in 64/08).
47. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
48. člen
OPPN je stalno na vpogled na Mestni občini Novo mesto.
49. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. 3. 2009.
Št. 007-72/2008-1903
Novo mesto, dne 25. septembra 2008
Župan
Mestne občine Novo mesto
Alojzij Muhič l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti